EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021R1058

Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu

PE/48/2021/INIT

OJ L 231, 30.6.2021, p. 60–93 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1058/oj

30.6.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 231/60


UREDBA (EU) 2021/1058 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. junija 2021

o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti drugega odstavka člena 177 ter členov 178 in 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR na podlagi navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, zlasti tudi tistih, ki so posledica upadanja števila prebivalstva, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti, otoki ter čezmejne in gorske regije.

(2)

Kohezijski sklad je bil ustanovljen, da bi prispeval k splošnemu cilju krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije, in sicer z zagotavljanjem finančnih prispevkov na področju okolja in vseevropskih omrežij na področju prometne infrastrukture (TEN-T), kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(3)

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa skupna pravila, ki se uporabljajo za ESRR, Evropski socialni sklad plus (ESS+), Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod, Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA), Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), Sklad za notranjo varnost (SNV) in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (IUMV), ki delujejo na podlagi skupnega okvira.

(4)

Za poenostavitev pravil, ki so se uporabljala za ESRR in Kohezijski sklad med programskim obdobjem 2014–2020, bi bilo treba v eni uredbi določiti pravila, ki se uporabljajo za oba sklada.

(5)

Pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kot so določena v členu 5 PEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, kot tudi načela evropskega stebra socialnih pravic, ki so jih leta 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija, ter zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in v skladu s pravom Unije, s katerim se harmonizirajo zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. V tem okviru bi bilo treba ESRR in Kohezijski sklad v sinergiji z ESS+ izvajati na način, ki spodbuja prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, prizadevati pa bi si bilo treba za uresničitev njunih ciljev, da bi prispevala k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, izkoreninjenju revščine in spodbujanju socialne vključenosti. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti, spodbujanje enakosti moških in žensk in vključevanje vidika spola ter se bojevati proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Noben izmed skladov ne bi smel podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije ali izključevanja, pri financiranju infrastrukture pa bi oba morala zagotavljati dostopnost za invalide.

(6)

Cilje ESRR in Kohezijskega sklada bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, in za doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: cilji ZN za trajnostni razvoj), bosta sklada prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi 30 % proračunskih izdatkov Unije podpiralo podnebne cilje. V ta namen bodo operacije v okviru ESRR predvidoma prispevale 30 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 37 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje. Poleg tega bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k ambiciji, da bi za cilje na področju biotske raznovrstnosti v letu 2024 namenili 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira, v letih 2026 in 2027 pa 10 %, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti.

Sklada bi morala podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde in prednostne naloge Unije ter ne škodujejo bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (6), zagotavljajo pa prehod na nizkoogljično gospodarstvo na poti k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. ESRR in Kohezijski sklad bi morala upoštevati vsebino celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, sprejetih v okviru upravljanja energetske unije in podnebnih ukrepov, kot so bili vzpostavljeni z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(7)

Za zaščito celovitosti notranjega trga, bodo operacije ESRR in Kohezijskega sklada v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kot so določena v členih 107 in 108 PDEU.

(8)

Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja vključenost regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih javnih organov, civilne družbe, ekonomskih in socialnih partnerjev ter po potrebi raziskovalnih organizacij in univerz. Z izvajanjem obeh skladov bi bilo treba zagotoviti usklajevanje in dopolnjevanje z ESS+, Skladom za pravični prehod, ESPRA in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP).

(9)

Treba je uvesti določbe o podpori ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

(10)

Za opredelitev vrst dejavnosti, ki jih lahko podpirata ESRR in Kohezijski sklad, bi bilo treba določiti specifične cilje politike za zagotavljanje podpore iz obeh skladov, da se zagotovi, da prispevata k enemu ali več skupnim ciljem politike iz člena 5(1) Uredbe 2021/1060.

(11)

Ker so mala in srednje velika podjetja (MSP) hrbtenica evropskega gospodarstva, bi moral ESRR še naprej podpirati razvoj MSP s krepitvijo njihove trajnostne rasti in konkurenčnosti. Poleg tega bi moral ESRR ob upoštevanju morebitnih težkih posledic pandemije COVID-19 ali kakršnih koli drugih morebitnih kriznih razmer, ki bi v prihodnosti lahko vplivale na podjetja in zaposlovanje, podpreti okrevanje po kriznih razmerah s podpiranjem ustvarjanja delovnih mest v MSP, tudi s produktivnimi naložbami.

(12)

V okviru prehoda na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture ter k spodbujanju čiste in trajnostne multimodalne mobilnosti, s poudarkom na javnem prevozu, skupni mobilnosti, hoji in kolesarjenju.

(13)

Da ne bi spustili iz rok priložnosti, ki jih prinaša digitalna doba, bi moral ESRR prispevati k razvoju vključujoče digitalne družbe, v kateri bi državljani, raziskovalne organizacije, podjetja in javne uprave v celoti izkoristili priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija. Da bi bila e-uprava na nacionalni, regionalni in lokalni ravni učinkovita, je treba razviti orodja ter ponovno razmisliti o organizaciji in postopkih za učinkovitejše, lažje, hitrejše in cenejše zagotavljanje javnih storitev. Zlasti bi bilo treba digitalne in telekomunikacijske tehnologije uporabljati za krepitev tradicionalnih omrežij in storitev v korist lokalnih skupnosti z razvojem projektov, kot sta pametna mesta in pametne vasi.

(14)

Podpora iz ESRR v okviru cilja politike 1 bi morala temeljiti na izgradnji zmogljivosti za strategije pametne specializacije, ki določajo prednostne naloge na nacionalni ali regionalni ravni, ali obeh, za povečanje njihove konkurenčne prednosti z razvojem in usklajevanjem prednosti raziskav in inovacij s poslovnimi potrebami in potrebnimi znanji in spretnostmi prek procesa podjetniškega odkrivanja. Ta proces bi moral podjetniškim akterjem, vključno z industrijo, izobraževalnimi in raziskovalnimi organizacijami, javnimi upravami in civilno družbo, omogočiti, da na podlagi razpoznavnih struktur in baze znanja v regiji opredelijo, katera področja so najbolj obetavna za trajnostni gospodarski razvoj. Ker je proces upravljanja pametne specializacije bistven za kakovost strategije, bi moral ESRR zagotavljati podporo razvoju in povečanju zmogljivosti, potrebnih za učinkovit proces podjetniškega odkrivanja ter pripravo ali posodabljanje strategij pametne specializacije.

(15)

Za spodbujanje doseganja podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 in ob ustreznem upoštevanju družbenih in gospodarskih posledic, ki jih to prinaša, bi morala ESRR in Kohezijski sklad prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in boju proti energetski revščini. V tej zvezi bi bile še posebej pomembne naložbe v energetsko učinkovitost, vključno s sistemi varčevanja z energijo, v trajnostno energijo iz obnovljivih virov v skladu s trajnostnimi merili iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8), v pametne energetske sisteme, kot tudi naložbe, namenjene preprečevanju nesreč, spodbujanju biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, vključno z ohranjanjem, vrednotenjem in poudarjanjem zavarovanih naravnih območij, ter drugimi ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot sta ohranjanje in obnavljanje naravnih območij z visokim potencialom za absorpcijo in skladiščenje ogljika, vključno s ponovno vzpostavitvijo močvirnatih območij, zajemanjem deponijskega plina ali zmanjševanjem emisij v industrijskih procesih ali proizvodih. Poleg tega bi bilo treba podpreti naložbe, katerih cilj je zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja, kot so onesnaževanje zraka, vode in tal, ter zmanjšanje hrupa in svetlobnega onesnaževanja.

(16)

Pri pripravi programov, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, je treba upoštevati celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, ki opisujejo politike in ukrepe ter obravnavajo energetsko revščino in emisije toplogrednih plinov. Za prispevanje k doseganju nacionalnih ciljev za zmanjšanje energetske revščine, določenih v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, bi moral ESRR podpirati zlasti izboljšave energetske učinkovitosti stanovanjskih objektov in stavb, v skladu s spremenjeno Direktivo (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta (9), da se prispeva k doseganju razogljičenega stavbnega fonda do leta 2050 ter tako zmanjša poraba energije in ustvarijo prihranki za gospodinjstva, ki jih je prizadela energetska revščina.

(17)

Za izboljšanje prometne povezljivosti bi morala ESRR in Kohezijski sklad spodbujati razvoj vseevropskega prometnega omrežja, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013, in sicer z naložbami v infrastrukturo za železniški promet, promet po celinskih plovnih poteh, cestni promet, pomorski promet in multimodalni prevoz, vključno z ukrepi za zmanjšanje hrupa. ESRR in Kohezijski sklad bi morala podpirati tudi nacionalno, regionalno in lokalno, čezmejno in mestno mobilnost. Pri tem bi morala oba sklada nameniti pozornost izboljšanju varnosti, predvsem obstoječih mostov in predorov.

(18)

V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. Zato bi bilo treba pri pripravi in izvajanju programov ESRR pozornost nameniti demografskim izzivom. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR na najbolj ustrezni teritorialni ravni zagotavljati podporo za lajšanje dolgoročnega vključevanja državljanov tretjih držav, tudi migrantov, v korist socialnega in gospodarskega razvoja, in sicer s sprejetjem pristopa, usmerjenega v zaščito njihovega dostojanstva in pravic.

(19)

Za spodbujanje socialnih inovacij in vključujočega dostopa do visokokakovostnih delovnih mest bi moral ESRR podpirati subjekte socialnega gospodarstva, kot so zadruge, družbe za vzajemno zavarovanje, neprofitna združenja in socialna podjetja.

(20)

Za spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini, predvsem med marginaliziranimi skupnostmi, je treba izboljšati dostop, tudi prek infrastrukture, do socialnih, izobraževalnih, kulturnih in rekreacijskih storitev, vključno s športom, ob upoštevanju posebnih potreb invalidov, otrok in starejših.

(21)

ESRR in Kohezijski sklad bi morala spodbujati socialno-ekonomsko vključevanje marginaliziranih skupnosti, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti nacionalnemu strateškemu okviru politike za vključevanje Romov, kot je določen v Prilogi IV k Uredbi (EU) 2021/1060 in ki določa ukrepe vključevanja, gospodinjstvom z nizkimi dohodki, vključno z gospodinjstvi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, ter prikrajšanim skupinam, vključno z osebami s posebnimi potrebami. Zlasti bi morala imeti ESRR in Kohezijski sklad v skladu z načelom 19 evropskega stebra socialnih pravic možnost podpirati zagotavljanje socialnih stanovanj. ESRR in Kohezijski sklad bi morala ob upoštevanju izzivov, s katerimi se pri dostopu do osnovnih storitev soočajo marginalizirane romske skupnosti, prispevati k izboljšanju njihovih življenjskih razmer in razvojnih možnosti.

(22)

Da bi okrepili pripravljenost za izobraževanje in usposabljanje na daljavo ter prek spleta na socialno vključujoč način, bi moral ESRR v okviru svoje naloge izboljšanja enakega dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, zlasti prispevati h krepitvi odpornosti za učenje na daljavo in prek spleta. Prizadevanja za zagotovitev kontinuitete izobraževanja in usposabljanja med pandemijo COVID-19 so razkrila precejšnje pomanjkljivosti pri dostopu učencev iz prikrajšanih okolij in oddaljenih regij do potrebne opreme informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in povezljivosti. V zvezi s tem bi moral ESRR podpirati dajanje na voljo potrebne opreme IKT in povezljivosti, s čimer bi se krepila odpornost sistemov izobraževanja in usposabljanja na daljavo in učenja prek spleta.

(23)

Za okrepitev zmogljivosti sistemov javnega zdravstva za preprečevanje izrednih zdravstvenih razmer, hitro odzivanje nanje in okrevanje po njih, bi moral ESRR prispevati tudi k odpornosti zdravstvenih sistemov. Ker je pandemija COVID-19, ki je povsem brez primere, pokazala, kako pomembna je takojšnja razpoložljivost zalog ključne opreme za zagotavljanje učinkovitega odziva na izredne razmere, bi bilo treba področje uporabe podpore iz ESRR razširiti, da bi omogočalo nakup opreme, ki je potrebna za krepitev odpornosti na nesreče in odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom, ter spodbujati prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti. Pri nakupu opreme za okrepitev odpornosti zdravstvenih sistemov bi morala biti ta skladna z nacionalno zdravstveno strategijo in je ne bi smela presegati, hkrati pa bi morala zagotoviti dopolnjevanje s Programom EU za zdravje, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ter zmogljivostmi rescEU v okviru Mehanizma Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljenega s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(24)

ESRR bi moral podpirati in spodbujati prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, in sicer prek podpornih ustanov, ki bi preprečevale segregacijo od skupnosti, olajševale vključevanje ljudi v družbo in si prizadevale za zagotovitev pogojev za samostojno življenje.

(25)

Namenski specifični cilj bi bilo treba predvideti za podpiranje regionalnega gospodarstva, ki je močno odvisno od sektorjev turizma in kulture. To bi omogočilo izkoriščanje celotnega potenciala kulture in trajnostnega turizma za gospodarsko okrevanje, socialno vključevanje in socialne inovacije brez poseganja v možnosti zagotavljanja podpore iz ESRR za navedene sektorje v okviru drugih specifičnih ciljev.

(26)

Naložbe v podporo ustvarjalnemu in kulturnemu sektorju, kulturnim storitvam in območjem kulturne dediščine bi se lahko financirale v okviru katerega koli cilja politike, pod pogojem, da prispevajo k specifičnim ciljem in da spadajo na področje uporabe podpore iz ESRR.

(27)

Za trajnostni turizem je potrebno ravnovesje med gospodarsko, socialno, kulturno in okoljsko trajnostjo. Pristop k podpiranju trajnostnega turizma bi moral biti v skladu s sporočilom Komisije z dne 19. oktobra 2007 z naslovom „Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem“. Pri tem bi moral biti usmerjen v dobro počutje turistov, spoštovati naravno in kulturno okolje ter z integriranim in celostnim političnim pristopom zagotavljati socialno-ekonomski razvoj in konkurenčnost destinacij in podjetij.

(28)

Da bi podprli prizadevanja držav članic in regij pri soočanju z novimi izzivi in zagotovili visoko raven varnosti njihovih državljanov ter preprečevali marginalizacijo in radikalizacijo, pri tem pa se oprli na sinergije in dopolnjevanja z drugimi politikami Unije, bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k varnosti na področjih, kjer je treba zagotoviti varne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot sta promet in energija, s čimer bi prispevale k vzpostavljanju bolj vključujočih in varnejših družb.

(29)

ESRR bi moral v okviru cilja politike 5 zagotoviti celostno podporo gospodarskemu, socialnemu in okoljskemu razvoju politike na podlagi medsektorskih teritorialnih strategij z uporabo orodij celostnega teritorialnega razvoja, za zagotovitev skladnega razvoja mestnih in nemestnih območij. Poleg tega bi bilo treba pri razvoju mestnih območij posebno pozornost nameniti podpori funkcionalnih mestnih območij, saj so ta zelo pomembna za spodbujanje sodelovanja med lokalnimi organi in partnerji prek upravnih meja ter krepitev povezav med mestnimi in ruralnimi območji.

(30)

ESRR bi moral celostno podpirati trajnostni turizem, predvsem s krepitvijo sodelovanja znotraj funkcionalnih območij. Da bi povečali učinek trajnostnega turizma na gospodarstvo, bi morali podjetja in javni organi s sistematičnim sodelovanjem učinkoviteje zagotavljati kakovostne storitve na območjih z velikim turističnim potencialom, pri tem pa ustrezno poskrbeti za vzpostavitev stabilnega pravnega in upravnega okolja, ki bo ugodno vplivalo na trajnostno rast na teh območjih. Pri podprtih ukrepih na področju trajnostnega turizma bi se lahko upoštevale najboljše prakse na tem področju, kot je pristop „turističnega okrožja“.

(31)

Zaradi splošnega cilja Kohezijskega sklada iz PDEU je treba določiti in omejiti cilje politike, ki jih bo Kohezijski sklad podpiral.

(32)

Za izboljšanje splošne upravne zmogljivosti institucij in upravljanja v državah članicah, ki izvajajo programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba omogočiti podporne ukrepe za organe, pristojne za programe, ter sektorske ali teritorialne akterje, odgovorne za opravljanje dejavnosti, ki zadevajo izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada v okviru vseh specifičnih ciljev, zastavljenih ob upoštevanju horizontalnih načel iz Uredbe (EU) 2021/1060, vključno s cilji ZN za trajnostni razvoj.

(33)

Za spodbujanje in krepitev ukrepov sodelovanja v programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba okrepiti ukrepe sodelovanja s partnerji tudi na lokalni in regionalni ravni v posamezni državi članici ali med različnimi državami članicami v zvezi s podporo, ki se zagotavlja na podlagi vseh specifičnih ciljev. Tako okrepljeno sodelovanje dopolnjuje sodelovanje v okviru Interreg in bi predvsem moralo podpreti sodelovanje med strukturiranimi partnerstvi za izvajanje regionalnih strategij, kot so opredeljene v sporočilu Komisije z dne 18. julija 2017 z naslovom „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“. Partnerji bi zato lahko bili iz katere koli regije v Uniji, vendar bi lahko vključevali tudi čezmejne regije in regije, ki so zajete v evropskem združenju za teritorialno sodelovanje v okviru Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (12), v makroregionalni strategiji ali strategiji za morske bazene ali kombinaciji obeh.

(34)

ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju, in s tem krepiti odpornost regije. Podpora ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala usmeriti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2021/1060. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR usmeriti na cilj politike „bolj konkurenčna in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe in regionalne povezljivosti IKT“ ter cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika, s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti“. Viri, namenjeni trajnostni mobilnosti v mestih in naložbam v širokopasovne povezave, bi se lahko delno upoštevali pri izračunu skladnosti z zahtevami glede tematske koncentracije. Države članice bi morale v svojih sporazumih o partnerstvu določiti, ali bodo izpolnjevale zahteve glede tematske koncentracije na ravni kategorije regije ali na nacionalni ravni za celotno programsko obdobje. Tematska koncentracija na nacionalni ravni bi morala biti dosežena s tremi skupinami držav članic, oblikovanimi glede na njihov bruto nacionalni dohodek, in bi morala omogočiti prožnost na ravni posameznih programov. Ker bi lahko podpora iz Kohezijskega sklada prispevala tudi k tematski koncentraciji, bi bilo treba določiti pogoje za tak prispevek. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih in severnih redko poseljenih regij.

(35)

Za koncentriranje podpore na ključne prednostne naloge Unije je primerno tudi, da bi se zahteve glede tematske koncentracije morale spoštovati v celotnem programskem obdobju, vključno v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi.

(36)

Da bi ESRR lahko zagotovil podporo v okviru Interreg v smislu naložb v infrastrukturo in povezanih naložb v zvezi s tem ter dejavnosti usposabljanja in vključevanja, je treba zagotoviti, da bi ESRR moral imeti možnost zagotoviti podporo tudi za dejavnosti v okviru specifičnih ciljev ESS+, opredeljenih v skladu z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(37)

Da bi čim učinkoviteje usmerili porabo omejenih virov, bi morala biti podpora ESRR, dana za produktivne naložbe v okviru ustreznega specifičnega cilja, omejena na mikro, mala in srednje velika podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (14), razen za specifične naložbe iz te uredbe.

(38)

V okviru podpore iz ESRR za produktivne naložbe je primerno pojasniti, da bi bilo treba produktivne naložbe razumeti kot naložbe v osnovna sredstva ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in storitev ter s tem prispevati k bruto investicijam in zaposlovanju. Prav tako bi bilo treba določiti, da lahko ESRR in Kohezijski sklad pod določenimi pogoji podpirata naložbe v podjetja, ki niso MSP. Poleg tega bi morala ESRR in Kohezijski sklad na podlagi izkušenj iz prejšnjih programskih obdobij podpirati tudi naložbe v podjetja, ki niso MSP, zlasti tudi v gospodarske javne službe, ko zadevajo naložbe v infrastrukturo, ki zagotavlja dostop javnosti do storitev na področju energije, okolja in biotske raznovrstnosti, prometa in digitalne povezljivosti.

(39)

V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroške bi moralo biti mogoče podpreti z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njunih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU, vključno z množičnim financiranjem. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v TEN-T in okolje, vključno z naložbami, ki so povezane s trajnostnim razvojem in energijo ter prinašajo okoljske koristi. V tem okviru bi Kohezijski sklad moral imeti možnost podpirati tudi kombinirano energetsko in protipotresno utrjevanje. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba pri oblikovanju seznama dejavnosti upoštevati posebne nacionalne in regionalne razvojne potrebe ter endogeni potencial, seznam pa bi bilo treba poenostaviti. ESRR bi moral imeti možnost podpirati naložbe v infrastrukturo, vključno s poslovno infrastrukturo za MSP na področju raziskav in inovacij, stanovanja za marginalizirane skupnosti in prikrajšane skupine, gospodinjstva z nizkimi dohodki in migrante, naložbe v kulturo in dediščino, trajnostni turizem in storitve za podjetja, naložbe v zvezi z dostopom do storitev s posebnim poudarkom na zapostavljenih, marginaliziranih in segregiranih skupnostih, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva, ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem in izmenjavo izkušenj med partnerji ter za dejavnosti, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi oba sklada morala biti zmožna podpirati tudi dejavnosti tehnične pomoči. Končno, da bi zagotovili podporo širšemu naboru ukrepov za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

(40)

Projekti vseevropskih prometnih omrežij v okviru Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) se še naprej financirajo iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega izvajanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, vzpostavljenega z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: Uredba IPE za obdobje 2021-2027).

(41)

Hkrati je pomembno, da se pojasnijo tiste dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe ESRR in Kohezijskega sklada, vključno z naložbami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), da se prepreči podvajanje razpoložljivih virov financiranja, ki že obstajajo kot del navedene direktive, in naložb v podjetja v težavah, kot so opredeljena v Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 (17), razen če je to odobreno v okviru pomoči de minimis ali začasnih pravil za državno pomoč, vzpostavljenih za obravnavanje izjemnih okoliščin. ESRR in Kohezijski sklad prav tako ne bi smela podpirati nekaterih naložb v letališča, objekte za odlaganje odpadkov in obdelavo ostankov odpadkov ali fosilnih goriv. Zato bi ESRR moral imeti možnost podpirati ciljno usmerjene blažilne, varstvene in varnostne ukrepe na regionalnih letališčih, pod pogojem, da je glavni cilj naložb jasno opredeljen v smislu okoljskih, varstvenih ali varnostnih standardov Unije in je v skladu s pravili o državni pomoči.

Pri naložbah, ki povečujejo zmogljivost objektov za obdelavo ostankov odpadkov, je treba ostanke odpadkov razumeti predvsem kot komunalne odpadke, ki se ne zbirajo ločeno, in ostanke pri obdelavi odpadkov. Z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja, kot so opredeljeni v Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18), v skladu s cilji, določenimi v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, bi lahko podprli posodobitev omrežij za daljinsko ogrevanje. Da bi spodbudili uporabo energije iz obnovljivih virov, bi se lahko zagotovila podpora za kotle za daljinsko ogrevanje, ki se oskrbujejo s kombinacijo plina in energije iz obnovljivih virov. V takih primerih bi morala podpora iz skladov sorazmerno ustrezati deležu energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za takšne kotle. Poleg tega bi bilo treba izrecno določiti, da čezmorske države in ozemlja iz Priloge II k PDEU niso upravičeni do podpore iz ESRR ali Kohezijskega sklada.

(42)

Države članice bi morale Komisiji redno pošiljati informacije o napredku, doseženem z uporabo skupnih kazalnikov učinkov in rezultatov iz Priloge I. Skupni kazalniki učinkov in rezultatov se lahko, kjer je to relevantno, dopolnijo s kazalniki učinkov in rezultatov za posamezne programe. Informacije, ki jih predložijo države članice, bi morale biti podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti osnovni niz kazalnikov iz Priloge II.

(43)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (19) bi bilo treba ESRR in Kohezijski sklad oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov skladov.

(44)

V ustreznih pravilih v okviru Pakta za stabilnost in rast, kot je pojasnjeno v kodeksu ravnanja, bi morale države članice imeti možnost ustrezno utemeljeno zahtevati dodatno prožnost za javne ali enakovredne strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb, aktiviranih v okviru ESRR in Kohezijskega sklada. Komisija bi morala tako zahtevo oceniti v skladu s Paktom za stabilnost in rast ter kodeksom ravnanja.

(45)

ESRR bi moral obravnavati težave prikrajšanih območij, zlasti podeželskih območij in območij, ki so zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, vključno z upadanjem števila prebivalcev, močno in trajno prizadeta, kar zadeva dostop do osnovnih storitev, vključno z digitalnimi storitvami, s povečanjem privlačnosti teh območij za naložbe, tudi prek poslovnih naložb in povezljivosti na velike trge. Pri tem bi morala biti pozornost ESRR usmerjena na posebne razvojne izzive, s katerimi se srečujejo nekatere otoške, obmejne ali gorske regije. ESRR bi moral posebno pozornost nameniti tudi specifičnim težavam območij na ravni NUTS 3 in ravni lokalnih upravnih enot iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (20), ki so redko poseljena, v skladu z merili iz točke 161 Smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020, in sicer območij z gostoto manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer, oziroma območij, na katerih se je v obdobju 2007–2017 število prebivalcev na letni ravni v povprečju zmanjšalo za najmanj 1 %. Da bi se spoprijele s temi demografskimi izzivi, bi morale države članice razmisliti o tem, da za takšna območja pripravijo posebne prostovoljne akcijske načrte na lokalni ravni.

(46)

Da bi čim bolj povečali prispevek k učinkovitejšemu obravnavanju gospodarskih, demografskih, okoljskih in socialnih izzivov, zlasti na območjih z neugodnimi naravnimi in demografskimi razmerami, kot je določeno v členu 174 PDEU, bi morali ukrepi na področju teritorialnega razvoja temeljiti na celostnih teritorialnih strategijah, tudi na mestnih in podeželskih območjih, ter upoštevati povezave med mesti in podeželjem. Zato bi bilo treba podporo ESRR zagotoviti v oblikah iz člena 28 Uredbe 2021/1060 in pri tem zagotoviti ustrezno udeležbo lokalnih, regionalnih in mestnih organov, ekonomskih in socialnih partnerjev ter predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij. Teritorialne strategije bi morale imeti možnost, da izkoristijo pristop financiranja iz več skladov in celoviti pristop, ki vključuje ESRR, ESS+, ESPR in EKSRP.

(47)

Za izboljšanje odpornosti skupnosti na podeželskih območjih ter njihovih gospodarskih, socialnih in okoljskih razmer bi bilo treba podporo iz ESRR uporabiti za razvoj projektov, kot so pametne vasi, kot je navedeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o obravnavanju posebnih potreb podeželskih, gorskih in oddaljenih območij, zlasti z razvojem novih priložnosti, kot so decentralizirane storitve in energetske rešitve, digitalne tehnologije in inovacije.

(48)

V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se srečujejo mestna območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med mestnimi in ruralnimi območji. Podpora, namenjena mestnim območjem, bi lahko bila v obliki ločenega programa ali ločene prednostne naloge in bi morala imeti možnost, da izkoristi pristop financiranja iz več skladov. Načela za izbiro mestnih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, pri čemer se za ta namen na nacionalni ravni dodeli najmanj 8 % sredstev iz ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom.

(49)

Za opredelitev ali zagotavljanje rešitev, ki obravnavajo vprašanja, povezana s trajnostnim razvojem mest na ravni Unije, bi bilo pobudo Inovativni ukrepi v mestih na področju trajnostnega razvoja mest treba nadomestiti z evropsko pobudo za mesta, ki bi se izvajala v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Navedena pobuda bi morala zajemati vsa mestna območja, vključno s funkcionalnimi mestnimi območji, in podpirati agendo Evropske unije za mesta. Za spodbujanje sodelovanja lokalnih organov v tematskih partnerstvih v okviru agende za mesta bi moral ESRR zagotavljati podporo za organizacijske stroške, povezane s takim sodelovanjem. Pobuda bi lahko vključevala medvladno sodelovanje v zvezi z mestno politiko, zlasti sodelovanje pri krepitvi zmogljivosti na lokalni ravni za doseganje ciljev ZN za trajnostni razvoj. Države članice, regionalne in lokalne oblasti bi morale biti dejavno vključene v upravljanje in izvajanje evropske pobude za mesta. Ukrepi, dogovorjeni v okviru takšnega modela upravljanja, bi lahko vključevali izmenjavo predstavnikov na regionalni in lokalni ravni. Ukrepi, sprejeti v okviru evropske pobude za mesta, bi morali spodbujati povezave med mesti in podeželjem na funkcionalnih mestnih območjih. V zvezi s tem je predvsem pomembno sodelovanje z Evropsko mrežo za razvoj podeželja.

(50)

Na celotnem ozemlju Unije bi bilo treba z novimi medregionalnimi naložbami v inovacije, ki naj bi jih upravljala Komisija, spodbujati komercializacijo in razširitev medregionalnih inovacijskih projektov. S podpiranjem inovacijskih projektov na področjih pametne specializacije, vključno s pilotnimi projekti in ukrepi za krepitev zmogljivosti, bodo ti koristili predvsem manj razvitim regijam, saj bodo spodbujali njihove inovacijske ekosisteme in njihovo zmogljivost za vključevanje v večje vrednostne verige Unije. Prispevati bi morali tudi k izvajanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2017 z naslovom „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“, zlasti v podporo tematskim platformam za pametno specializacijo na kritičnih področjih.

(51)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam, in sicer s sprejetjem ukrepov v skladu s členom 349 PDEU, ki zagotavljajo dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev iz člena 349 PDEU, in sicer oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja ter ekonomske odvisnosti od maloštevilnih izdelkov, katerih stalnost in kombinacija resno omejujeta razvoj teh regij. Ta dodeljena sredstva bi morala biti sposobna pokriti naložbe, operativne stroške in obveznosti javne službe, katerih cilj je izravnava dodatnih stroškov, ki jih povzročijo take omejitve. Pomoč za tekoče poslovanje bi morala biti sposobna pokriti izdatke za storitve tovornega prometa in zagonsko pomoč za prevozne storitve ter izdatke za operacije, povezane z omejitvami pri skladiščenju, čezmernim obsegom in vzdrževanjem proizvodnih orodij ter pomanjkanjem človeškega kapitala na lokalnem trgu. Ta dodeljena sredstva ne bi smela biti predmet zahtev glede tematske koncentracije. Za zaščito celovitosti notranjega trga in ker je tako pri vseh dejavnostih, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, bi morala biti vsaka podpora ESRR za financiranje pomoči za tekoče poslovanje in naložb v najbolj oddaljenih regijah skladna s pravili o državni pomoči iz členov 107 in 108 PDEU.

(52)

Da bi omogočili hiter odziv na izjemne in neobičajne okoliščine, omenjene v Paktu za stabilnost in rast, ki bi se lahko pojavila v programskem obdobju, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje začasnih ukrepov za olajšanje uporabe podpore iz ESRR kot odziv na takšne okoliščine. Komisija bi morala sprejeti ukrepe, ki so najprimernejši glede na izjemne ali neobičajne okoliščine, s katerimi se sooča država članica, pri tem pa ohraniti cilje sklada. Poleg tega bi bilo treba izvedbene sklepe v zvezi z začasnim ukrepom za uporabo ESRR kot odziv na izjemne ali neobičajne okoliščine sprejeti brez postopkov v odborih, saj področje uporabe določa Pakt za stabilnost in rast in je omejeno na ukrep iz te uredbe. Komisija bi morala tudi spremljati izvajanje in oceniti ustreznost ukrepov.

(53)

Za spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za prilagoditve, kjer je to upravičeno, Priloge II, ki določa seznam kazalnikov, ki se uporabljajo kot podlaga za zagotavljanje informacij o smotrnosti programov Evropskemu parlamentu in Svetu. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(54)

Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo z odpravo glavnih regionalnih neravnovesij v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega razlik med razvojnimi stopnjami posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(55)

Za sprejetje te uredbe po začetku programskega obdobja in ob upoštevanju potrebe po usklajenem in poenotenem izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada ter da bi se omogočilo njeno takojšnje izvajanje, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

KAZALO

POGLAVJE I

SKUPNE DOLOČBE 71

Člen 1

Predmet urejanja 71

Člen 2

Naloge ESRR in Kohezijskega sklada 71

Člen 3

Specifični cilji za ESRR in Kohezijski sklad 71

Člen 4

Tematska koncentracija podpore iz ESRR 73

Člen 5

Področje uporabe podpore iz ESRR 75

Člen 6

Področje uporabe podpore iz Kohezijskega sklada 76

Člen 7

Izjeme od področja uporabe ESRR in Kohezijskega sklada 76

Člen 8

Kazalniki 78

POGLAVJE II

POSEBNE DOLOČBE O OBRAVNAVI POSEBNIH TERITORIALNIH ZNAČILNOSTI IN MEDREGIONALNIH NALOŽB V INOVACIJE 78

Člen 9

Celostni teritorialni razvoj 78

Člen 10

Podpora območjem z omejenimi možnostmi 78

Člen 11

Trajnostni razvoj mest 79

Člen 12

Evropska pobuda za mesta 79

Člen 13

Medregionalne naložbe v inovacije 80

Člen 14

Najbolj oddaljene regije 80

POGLAVJE III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 81

Člen 15

Prehodne določbe 81

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila 81

Člen 17

Pregled 82

Člen 18

Začetek veljavnosti 82

PRILOGA I

SKUPNI KAZALNIKI UČINKOV IN REZULTATOV ZA ESRR IN KOHEZIJSKI SKLAD - ČLEN 8(1) 83

PRILOGA II

OSNOVNI NIZ KAZALNIKOV SMOTRNOSTI ZA ESRR IN KOHEZIJSKI SKLAD IZ ČLENA 8(3), KI JIH BO KOMISIJA UPORABILA PRI IZPOLNJEVANJU ZAHTEVE GLEDE POROČANJA V SKLADU S TOČKO (H)(iii) ČLENA 41(3) FINANČNE UREDBE 91

POGLAVJE I

SKUPNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta uredba določa specifične cilje in področje uporabe podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v zvezi s ciljem „naložbe za delovna mesta in rast“ ter ciljem „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) iz člena 5(2) Uredbe (EU) 2021/1060.

2.   Ta uredba prav tako določa specifične cilje in področje uporabe podpore iz Kohezijskega sklada v zvezi s ciljem „naložbe za delovna mesta in rast“ iz točke (a) člena 5(2) Uredbe (EU) 2021/1060.

Člen 2

Naloge ESRR in Kohezijskega sklada

1.   ESRR in Kohezijski sklad prispevata k splošnemu cilju krepitve gospodarske, socialne in teritorialne kohezije Unije.

2.   ESRR prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij v Uniji in k zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi s sodelovanjem pri strukturnem prilagajanju regij, ki zaostajajo v razvoju, in pri preobrazbi nazadujočih industrijskih regij, vključno s spodbujanjem trajnostnega razvoja in reševanjem okoljskih izzivov.

3.   Kohezijski sklad prispeva k projektom na področju okolja in projektom prometne infrastrukture v okviru vseevropskih omrežij (TEN-T).

Člen 3

Specifični cilji za ESRR in Kohezijski sklad

1.   V skladu s cilji politike iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2021/1060 ESRR podpira naslednje specifične cilje:

(a)

konkurenčnejšo in pametnejšo Evropo s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT (cilj politike 1):

(i)

z razvojem in izboljšanjem raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanjem naprednih tehnologij;

(ii)

z izkoriščanjem prednosti digitalizacije za državljane, podjetja, raziskovalne organizacije in javne organe;

(iii)

s krepitvijo trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanjem delovnih mest v MSP, vključno s produktivnimi naložbami;

(iv)

z razvojem znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo,

(v)

z izboljšanjem digitalne povezljivosti;

(b)

bolj zeleno, nizkoogljično Evropo, ki prehaja na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika in je odporna, in sicer s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti (cilj politike 2):

(i)

s spodbujanjem energetske učinkovitosti in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov;

(ii)

s spodbujanjem energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v navedeni direktivi;

(iii)

z razvojem pametnih energetskih sistemov, omrežij ter hrambe zunaj vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E);

(iv)

s spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti, ob upoštevanju ekosistemskih pristopov;

(v)

s spodbujanjem dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri;

(vi)

s spodbujanjem prehoda na krožno gospodarstvo, gospodarno z viri;

(vii)

z izboljšanjem varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi v mestnem okolju, in zmanjšanjem vseh oblik onesnaževanja;

(viii)

s spodbujanjem trajnostne večmodalne mestne mobilnosti v okviru prehoda na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika;

(c)

bolj povezano Evropo, z izboljšanjem mobilnosti (cilj politike 3):

(i)

z razvojem pametnega, varnega, trajnostnega in intermodalnega omrežja TEN-T, odpornega na podnebne spremembe;

(ii)

z razvojem in krepitvijo trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo;

(d)

bolj socialno in vključujočo Evropo, z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic (cilj politike 4):

(i)

z izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in vključevanjem vanje ter dostopom do kakovostne zaposlitve z razvojem socialne infrastrukture in spodbujanjem socialnega gospodarstva;

(ii)

z doslednejšim zagotavljanjem enakega dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja z razvojem dostopne infrastrukture, tudi s krepitvijo odpornosti za izobraževanje in usposabljanje na daljavo in prek spleta;

(iii)

s spodbujanjem socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, gospodinjstev z nizkimi dohodki ter prikrajšanih skupin, tudi ljudi s posebnimi potrebami, s celostnimi ukrepi, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

(iv)

s spodbujanjem socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav, tudi migranti, s celostnimi ukrepi, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

(v)

z zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva in okrepitvijo odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom, ter spodbujanjem prehoda z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti;

(vi)

s krepitvijo vloge kulture in trajnostnega turizma pri gospodarskem razvoju, socialni vključenosti in socialnih inovacijah;

(e)

Evropo, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst območij ter lokalnih pobud (cilj politike 5):

(i)

s spodbujanjem celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja kulture naravne dediščine, trajnostnega turizma in varnosti v mestnih območjih;

(ii)

s spodbujanjem celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulture, naravne dediščine, trajnostnega turizma in varnosti na območjih, ki niso mestna območja.

Podpora v okviru cilja politike 5 se zagotavlja preko teritorialnih in lokalnih razvojnih strategij, v oblikah iz točk (a), (b) in (c) člena 28 Uredbe (EU) 2021/1060.

2.   Države članice lahko na podlagi dveh specifičnih ciljev iz točke (e) odstavka 1 podprejo tudi dejavnosti, ki se lahko financirajo v okviru specifičnih ciljev iz točk (a) do (d) navedenega odstavka.

3.   Kohezijski sklad podpira cilja politike 2 in 3.

4.   V okviru specifičnih ciljev iz odstavka 1 lahko ESRR ali Kohezijski sklad, če je to primerno, podpira tudi dejavnosti v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, kadar:

(a)

izboljšujejo zmogljivosti organov, pristojnih za programe;

(b)

izboljšujejo zmogljivosti sektorskih ali teritorialnih akterjev, odgovornih za izvajanje dejavnosti, ki so pomembne za izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada, pod pogojem, da to prispeva k ciljem programa, ali

(c)

krepijo sodelovanje s partnerji znotraj in zunaj zadevne države članice.

Sodelovanje iz točke (c) vključuje sodelovanje s partnerji iz čezmejnih regij, regij, ki niso sosedne, ali regij na ozemlju, ki ga zajema Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, makroregionalna strategija ali strategija za morske bazene oziroma njihova kombinacija.

Člen 4

Tematska koncentracija podpore iz ESRR

1.   Pri programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, se skupna sredstva iz ESRR, razen sredstev za tehnično pomoč, v vsaki državi članici koncentrirajo na nacionalni ravni ali na ravni kategorije regije v skladu z odstavki 3 do 9.

2.   V zvezi s tematsko koncentracijo podpore za države članice, ki vključujejo najbolj oddaljene regije, se sredstva iz ESRR, posebej dodeljena programom za najbolj oddaljene regije, in tista, ki so dodeljena vsem drugim regijam, obravnavajo ločeno.

3.   Države članice se lahko odločijo, da bodo upoštevale tematsko koncentracijo na nacionalni ravni ali na ravni kategorije regije. Vsaka država članica svojo odločitev navede v svojem sporazumu o partnerstvu iz člena 10 Uredbe (EU) 2021/1060. Ta odločitev velja za skupna sredstva te države članice iz ESRR iz odstavka 1 tega člena za celotno programsko obdobje.

4.   Za namene tematske koncentracije na nacionalni ravni se države članice glede na svoj delež bruto nacionalnega dohodka razvrstijo na naslednji način:

(a)

tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak ali višji od 100 % povprečja EU („skupina 1“);

(b)

tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak ali višji od 75 % povprečja EU in nižji od 100 % povprečja EU („skupina 2“);

(c)

tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je nižji od 75 % povprečja EU („skupina 3“).

Za namene tega člena pomeni delež bruto nacionalnega dohodka razmerje med bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca države članice, ki se meri glede na standarde kupne moči in izračuna na podlagi podatkov Unije za obdobje od 2015 do 2017, in povprečnim bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca glede na standarde kupne moči 27 držav članic za isto referenčno obdobje.

Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se razvrstijo v skupino 3.

Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za otoške države članice, ki prejemajo podporo iz Kohezijskega sklada, se razvrstijo v skupino 3.

5.   Za namene tematske koncentracije na ravni kategorije regije se regije razvrstijo v kategorije regij v skladu s členom 108(2) Uredbe (EU) 2021/1060 kot:

(a)

bolj razvite regije;

(b)

regije v prehodu;

(c)

manj razvite regije.

6.   Države članice na nacionalni ravni izpolnjujejo naslednje zahteve glede tematske koncentracije:

(a)

države članice iz skupine 1 ali bolj razvite regije dodelijo vsaj 85 % svojih sredstev iz ESRR iz odstavka 1 za cilj politike 1 in cilj politike 2 ter vsaj 30 % za cilj politike 2;

(b)

države članice iz skupine 2 ali regije v prehodu dodelijo vsaj 40 % svojih sredstev iz ESRR iz odstavka 1 za cilj politike 1 ter vsaj 30 % za cilj politike 2;

(c)

države članice iz skupine 3 ali manj razvite regije dodelijo vsaj 25 % svojih sredstev iz ESRR iz odstavka 1 za cilj politike 1 ter vsaj 30 % za cilj politike 2.

Kadar se država članica odloči, da bo izpolnila zahteve glede tematske koncentracije na ravni kategorije regij, se pragi iz prvega pododstavka tega odstavka uporabljajo za sredstva ESRR iz odstavka 1 združena skupaj za vse regije, ki spadajo v ustrezno kategorijo regije.

7.   Kadar država članica za cilj politike 2 dodeli več kot 50 % svojih skupnih sredstev, razen tistih za tehnično pomoč, iz Kohezijskega sklada, izračunanih po prerazporeditvi iz člena 110(4) Uredbe (EU) 2021/1060, pri čemer so izključena sredstva v okviru specifičnega cilja iz točke (b)(viii) prvega pododstavka člena 3(1) te uredbe, se lahko dodeljena sredstva, ki presegajo 50 %, upoštevajo pri izračunu izpolnjevanja zahtev glede tematske koncentracije iz odstavka 6 tega člena.

Če se država članica odloči, da bo upoštevala tematsko koncentracijo na ravni kategorije regij, se sredstva Kohezijskega sklada, ki se upoštevajo pri zahtevah glede tematske koncentracije v skladu s prvim pododstavkom, dodelijo za različne kategorije regij sorazmerno z njihovim relativnim deležem v celotnem prebivalstvu zadevne države članice.

Države članice v svojem sporazumu o partnerstvu iz člena 10 Uredbe (EU) 2021/1060 določijo, ali se bodo sredstva Kohezijskega sklada upoštevala pri zahtevah glede tematske koncentracije za cilj politike 2.

8.   Sredstva v okviru specifičnega cilja iz točke (a)(v) prvega pododstavka člena 3(1) se načrtujejo v okviru namenske prednostne naloge.

Z odstopanjem od odstavka 6 se 40 % teh sredstev upošteva pri izračunu skladnosti z zahtevami glede tematske koncentracije za cilj politike 1 iz odstavka 6.

Sredstva, ki se upoštevajo za zahteve glede tematske koncentracije v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, ne presegajo 40 % minimalnih zahtev glede tematske koncentracije za cilj politike 1 iz odstavka 6.

9.   Sredstva v okviru specifičnega cilja iz točke (b)(viii) prvega pododstavka člena 3(1) se načrtujejo v okviru namenske prednostne naloge.

Z odstopanjem od odstavka 6 se 50 % teh sredstev ESRR upošteva pri izračunu skladnosti z zahtevami glede tematskega koncentriranja za cilj politike 2 iz odstavka 6.

Sredstva, ki se upoštevajo za zahteve glede tematske koncentracije v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, ne presegajo 50 % minimalnih zahtev glede tematske koncentracije za cilj politike 2 iz odstavka 6.

10.   Obveznost izpolnjevanja zahtev glede tematske koncentracije iz odstavka 6 tega člena velja v celotnem programskem obdobju, tudi kadar se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi in med vmesnim pregledom v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2021/1060.

11.   Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR v zvezi s ciljem politike 1 ali ciljem politike 2 oziroma obema v okviru zadevnega programa zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom 105 Uredbe (EU) 2021/1060 ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom 104 navedene uredbe, se izpolnjevanje zahteve glede tematske koncentracije iz odstavka 6 tega člena ne oceni ponovno.

12.   Ta člen se ne uporablja za dodatno financiranje severnih redko poseljenih regij iz točke (e) člena 110(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

Člen 5

Področje uporabe podpore iz ESRR

1.   ESRR podpira naslednje:

(a)

naložbe v infrastrukturo;

(b)

dejavnosti za uporabne raziskave in inovacije, vključno z industrijskimi raziskavami, eksperimentalnim razvojem in študijami izvedljivosti;

(c)

naložbe v dostop do storitev;

(d)

produktivne naložbe v MSP in naložbe, namenjene ohranjanju obstoječih delovnih mest in ustvarjanju novih;

(e)

opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva;

(f)

mreženje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in dejavnosti, ki vključujejo inovacijske grozde, vključno med podjetji, raziskovalnimi organizacijami in javnimi organi;

(g)

informiranje, komuniciranje in študije ter

(h)

tehnično pomoč.

2.   Podpirajo se lahko produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP:

(a)

kadar vključujejo sodelovanje z MSP pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podprtih v skladu s točko (a)(i) prvega pododstavka člena 3(1);

(b)

kadar v prvi vrsti podpirajo ukrepe za energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov iz točk (b)(i) in (b)(ii) prvega pododstavka člena 3(1);

(c)

kadar so to naložbe v mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, kot so opredeljena v točkah (6) in (7) člena 2 Uredbe (EU) 2015/1017 (21) Evropskega parlamenta in Sveta, prek finančnih instrumentov, ali

(d)

kadar so to naložbe v mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podprtih v skladu s točko (a)(i) prvega pododstavka člena 3(1).

3.   Da bi ESRR prispeval k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 1 iz točke (a)(iv) prvega pododstavka člena 3, podpira tudi dejavnosti usposabljanja, vseživljenjskega učenja, prekvalifikacije in izobraževanja.

4.   Da bi ESRR prispeval k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 2 iz točke (b)(iv) prvega pododstavka člena 3(1) in k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 4 iz točke (d)(iv) navedenega pododstavka, podpira tudi nakup opreme, potrebne za krepitev odpornosti zdravstvenih sistemov in krepitev odpornosti na nesreče.

5.   ESRR lahko v okviru Interreg podpira tudi:

(a)

souporabo zmogljivosti in človeških virov ter

(b)

spremljevalne „mehke“ naložbe in druge dejavnosti, povezane s ciljem politike 4 v okviru Evropskega socialnega sklada plus iz Uredbe (EU) 2021/1057.

6.   ESRR lahko podpira financiranje obratnega kapitala v MSP v obliki nepovratnih sredstev, kadar je to nujno potrebno kot začasni ukrep za odzivanje na izjemne ali neobičajne okoliščine iz člena 20 Uredbe (EU) 2021/1060.

7.   Kadar Komisija na zahtevo zadevnih držav članic ugotovi, da so zahteve iz odstavka 6 izpolnjene, sprejme izvedbeni sklep, v katerem določi obdobje, v katerem se odobri začasna dodatna podpora iz ESRR.

8.   Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o izvajanju odstavka 6 in oceni, ali začasna dodatna podpora iz ESRR zadostuje, da se omogoči uporaba sklada v odziv na izjemne ali neobičajne okoliščine. Komisija na podlagi svoje ocene po potrebi pripravi predloge za spremembe te uredbe, vključno z zahtevami glede tematske koncentracije iz člena 4.

9.   Evropski parlament ali Svet lahko Komisijo pozoveta k strukturiranemu dialogu o uporabi odstavkov 6, 7 in 8 tega člena v skladu s členom 20(3) Uredbe (EU) 2021/1060.

Člen 6

Področje uporabe podpore iz Kohezijskega sklada

1.   Kohezijski sklad podpira naslednje:

(a)

naložbe v okolje, vključno z naložbami, ki so povezane s trajnostnim razvojem in energijo ter prinašajo okoljske koristi, s posebnim poudarkom na obnovljivih virih energije;

(b)

naložbe v TEN-T;

(c)

tehnično pomoč;

(d)

informiranje, komuniciranje in študije.

Države članice zagotovijo ustrezno ravnovesje med naložbami iz točk (a) in (b) na podlagi specifičnih naložbenih in infrastrukturnih potreb posameznih držav članic.

2.   Znesek iz Kohezijskega sklada, ki se prerazporedi v Instrument za povezovanje Evrope se uporabi za projekte TEN-T.

Člen 7

Izključitev iz področja uporabe ESRR in Kohezijskega sklada

1.   ESRR in Kohezijski sklad ne podpirata:

(a)

razgradnje ali gradnje jedrskih elektrarn;

(b)

naložb za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES;

(c)

proizvodnje, predelave ter trženja tobaka in tobačnih izdelkov;

(d)

podjetja v težavah, kot je opredeljeno v točki 18 člena 2 Uredbe (EU) št. 651/2014, razen če je to odobreno v okviru pomoči de minimis ali začasnih pravil za državno pomoč, vzpostavljenih za obravnavanje izjemnih okoliščin;

(e)

naložb v letališko infrastrukturo, razen v najbolj oddaljenih regijah ali na obstoječih regionalnih letališčih, kot so opredeljena v točki 153 člena 2 Uredbe (EU) št. 651/2014, v katerem koli od naslednjih primerov:

(i)

ukrepi za ublažitev vplivov na okolje ali

(ii)

sistemi varnosti, zaščite in upravljanja zračnega prometa, ki izhajajo iz raziskave o upravljanju zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba;

(f)

naložb v odstranjevanje odpadkov na odlagališča odpadkov, razen:

(i)

za najbolj oddaljene regije, vendar samo v ustrezno utemeljenih primerih, ali

(ii)

naložb za razgradnjo, pretvorbo ali zavarovanje obstoječih odlagališč odpadkov, pod pogojem, da takšne naložbe ne povečajo njihove zmogljivosti;

(g)

naložb, s katerimi se povečujejo zmogljivosti v objektih za obdelavo ostankov odpadkov, razen:

(i)

za najbolj oddaljene regije, vendar samo v ustrezno utemeljenih primerih;

(ii)

naložb v tehnologije za predelavo materialov iz ostankov odpadkov za namene krožnega gospodarstva;

(h)

naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, prevoz, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, razen za naslednje:

(i)

zamenjavo ogrevalnih sistemov na trda fosilna goriva, kot so premog, šota, lignit, naftni skrilavec, s plinskimi ogrevalnimi sistemi zaradi:

nadgradnje sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja do statusa „učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja“, kot je opredeljeno v točki 41 člena 2 Direktive 2012/27/EU;

nadgradnje obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije do statusa „soproizvodnje z visokim izkoristkom“, kot je opredeljena v točki 34 člena 2 Direktive 2012/27/EU;

naložb v kotle in ogrevalne sisteme na zemeljski plin v stanovanjskih objektih in stavbah, ki nadomestijo naprave na premog, šoto, lignit ali naftni skrilavec;

(ii)

naložbe v širitev in spremembo namena, pretvorbo ali naknadno opremljanje omrežij za prenos in distribucijo plina, pod pogojem, da se s takimi naložbami zagotovi zmogljivost omrežij, da se v sistem lahko dodajajo plini iz obnovljivih virov in plini z nizkimi emisijami ogljika, kot so vodik, biometan in sintezni plin, ter da omogočajo nadomestitev naprav na trdna fosilna goriva;

(iii)

naložbe v:

čista vozila, kot so opredeljena v Direktivi 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22), za javne namene ter

vozila, zrakoplove in plovila, zasnovana in izdelana ali prilagojena za uporabo v civilni zaščiti in gasilskih službah.

2.   Skupni znesek podpore Unije za naložbe Unije iz točk (h)(i) in (h)(ii) odstavka 1 ne presega naslednjih omejitev skupnih dodeljenih sredstev za programe iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za zadevno državo članico:

(a)

za države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca je nižji od 60 % povprečnega BND EU na prebivalca, ali za države članice, katerih BND na prebivalca je nižji od 90 % povprečnega BND EU na prebivalca in katerih delež trdnih fosilnih goriv v bruto domači porabi energije znaša 25 % ali več, znaša omejitev 1,55 %;

(b)

za države članice, razen tistih iz točke (a), katerih BND na prebivalca je nižji od 90 % povprečnega BND na prebivalca v EU, znaša omejitev 1 %;

(c)

za države članice, katerih BND na prebivalca je enak ali višji od 90 % povprečnega BND EU na prebivalca, znaša omejitev 0,2 %.

3.   Za namene tega člena se bruto nacionalni dohodek na prebivalca dane države članice meri glede na standarde kupne moči in izračuna na podlagi podatkov Unije za obdobje od 2015 do 2017 ter izrazi kot odstotek povprečnega bruto nacionalnega dohodka na prebivalca glede na standarde kupne moči 27 držav članic za isto referenčno obdobje.

Za namene tega člena delež trdnih fosilnih goriv v porabi energije pomeni delež premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca, izmerjen leta 2018.

4.   Operacije, ki jih podpirata ESRR in Kohezijski sklad v skladu točkama (h)(i) in (h)(ii) odstavka 1, izbere organ upravljanja do 31. decembra 2025. Takih operacij ni mogoče prenesti v naslednje programsko obdobje.

5.   Kohezijski sklad ne podpira naložb v stanovanjsko politiko, razen če so povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti ali rabe energije iz obnovljivih virov.

6.   Čezmorske države in ozemlja niso upravičeni do podpore iz ESRR ali Kohezijskega sklada, vendar lahko sodelujejo v programih Interreg v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

Člen 8

Kazalniki

1.   Skupni kazalniki učinkov in rezultatov, kot so določeni v Prilogi I v zvezi z ESRR in Kohezijskim skladom, ter po potrebi kazalniki učinkov in rezultatov za posamezne programe se uporabljajo v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 16(1), točko (d)(ii) člena 22(3) in točko (b) člena 42(2) Uredbe (EU) 2021/1060.

2.   Za kazalnike učinkov se izhodišče določi pri nič. Mejniki, določeni za leto 2024, in ciljne vrednosti, določene za leto 2029, so kumulativni.

3.   Komisija za izpolnitev svoje zahteve glede poročanja iz točke (h) člena 41(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (24) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti v skladu s Prilogo II.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za spremembo Priloge II, da bi ustrezno prilagodila informacije o smotrnosti, ki jih je treba predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.   Komisija oceni, kako se pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast upošteva strateški pomen naložb, ki se sofinancirajo iz ESRR in Kohezijskega sklada, ter predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

POGLAVJE II

POSEBNE DOLOČBE O OBRAVNAVI POSEBNIH TERITORIALNIH ZNAČILNOSTI IN MEDREGIONALNIH NALOŽB V INOVACIJE

Člen 9

Celostni teritorialni razvoj

1.   ESRR lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 5(2) Uredbe (EU) 2021/1060 v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe.

2.   Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESRR izključno v oblikah iz člena 28 Uredbe (EU) 2021/1060.

Člen 10

Podpora območjem z omejenimi možnostmi

ESRR v skladu s členom 174 PDEU namenja posebno pozornost obravnavanju izzivov, s katerimi se soočajo regije in območja z omejenimi možnostmi, zlasti podeželje in območja, ki so močno in trajno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Države članice v svojih sporazumih o partnerstvu v skladu s točko (i) prvega pododstavka člena 11(1) Uredbe (EU) 2021/1060 po potrebi določijo celostni pristop k obravnavanju demografskih izzivov ali posebnih potreb teh regij in območij. Tak celostni pristop lahko vključuje zavezo o namenskem financiranju v ta namen.

Člen 11

Trajnostni razvoj mest

1.   ESRR za obravnavanje gospodarskih, okoljskih, podnebnih, demografskih in socialnih izzivov podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij ali strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v skladu s členom 29 oziroma 32 Uredbe (EU) 2021/1060, pri čemer so v programih v okviru obeh ciljev iz člena 5(2) navedene uredbe v ospredju mestna območja, vključno s funkcionalnimi mestnimi območji (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest).

Posebna pozornost se nameni reševanju okoljskih in podnebnih izzivov, zlasti prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, izkoriščanju potenciala digitalnih tehnologij za inovacije in podpori razvoju funkcionalnih mestnih območij. V tem okviru se sredstva za trajnostni razvoj mest, načrtovana v okviru prednostnih nalog, ki ustrezajo ciljema politike 1 in 2, upoštevajo pri zahtevah glede tematske koncentracije iz člena 4.

2.   Vsaj 8 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, razen za tehnično pomoč, dodeli za trajnostni razvoj mest v eni ali več oblikah iz člena 28 Uredbe (EU) 2021/1060.

Zadevni teritorialni organi ali telesa izberejo operacije v skladu s členom 29(3) in točko (d) člena 32(3) Uredbe (EU) 2021/1060 ali sodelujejo pri njihovem izboru.

V zadevnih programih se za ta namen določijo načrtovani zneski v skladu s točko (d)(viii) člena 22(3) Uredbe (EU) 2021/1060.

3.   Delež dodeljenih sredstev za trajnostni razvoj mest iz odstavka 2 tega člena velja v celotnem programskem obdobju, ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2021/1060.

4.   Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR zmanjšajo po sprostitvi obveznosti v skladu s členom 105 Uredbe (EU) 2021/1060 ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom 104 navedene uredbe, se izpolnjevanje odstavka 2 tega člena ne oceni ponovno.

Člen 12

Evropska pobuda za mesta

1.   ESRR podpira evropsko pobudo za mesta, ki jo izvaja Komisija v okviru neposrednega in posrednega upravljanja.

Ta pobuda zajema vsa mestna območja, vključno s funkcionalnimi mestnimi območji, in podpira agendo EU za mesta, vključno s podporo za sodelovanje lokalnih organov v tematskih partnerstvih, oblikovanih v okviru agende EU za mesta.

2.   Evropska pobuda za mesta je v zvezi s trajnostnim razvojem mest sestavljena iz naslednjih dveh sklopov:

(a)

podpora inovativnim ukrepom;

(b)

podpora za krepitev zmogljivosti in znanja, ocene teritorialnega učinka, razvoj politike in komuniciranje.

Na zahtevo ene ali več držav članic lahko evropska pobuda za mesta podpre tudi medvladno sodelovanje na področju mestne politike. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti sodelovanju pri krepitvi zmogljivosti na lokalni ravni, da bi dosegli cilje ZN za trajnostni razvoj.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti poroča o razvoju dogodkov v okviru evropske pobude za mesta.

3.   Model upravljanja evropske pobude za mesta vključuje sodelovanje držav članic, regionalnih in lokalnih organov in mest ter zagotavlja ustrezno usklajevanje in dopolnjevanje z namenskim programom iz točke (b) člena 3(3) Uredbe (EU) 2021/1059, ki obravnava trajnostni razvoj mest.

Člen 13

Medregionalne naložbe v inovacije

1.   ESRR podpira Instrument za medregionalne naložbe v inovacije.

2.   Instrument za medregionalne naložbe v inovacije podpira trženje in širjenje medregionalnih inovacijskih projektov, ki bi lahko spodbudili razvoj evropskih vrednostnih verig.

3.   Instrument za medregionalne naložbe v inovacije je sestavljen iz naslednjih dveh sklopov, s katerima se v enaki meri podpira:

(a)

finančno in svetovalno podporo za naložbe v medregionalne inovacijske projekte na skupnih področjih pametne specializacije;

(b)

finančno in svetovalno podporo ter krepitev zmogljivosti za razvoj vrednostnih verig v manj razvitih regijah.

4.   Do 2 % sredstev je mogoče nameniti za dejavnosti učenja in ocenjevanja, da se izkoristijo in razširijo rezultati projektov, ki se podpirajo v okviru obeh sklopov.

5.   Komisija izvaja te naložbe v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.

6.   Komisiji pri delu pomaga skupina strokovnjakov.

Skupino strokovnjakov sestavljajo predstavniki držav članic, regionalnih organov in mest ter predstavniki podjetij, raziskovalnih organizacij in organizacij civilne družbe. Pri sestavi strokovne skupine se prizadeva zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov.

Strokovna skupina podpira Komisijo pri določanju dolgoročnega delovnega programa in pripravi razpisov za zbiranje predlogov.

7.   Komisija pri izvajanju tega instrumenta zagotovi usklajevanje in sinergijo z drugimi programi in instrumenti financiranja Unije ter zlasti s sklopom „Interreg C“, kot je opredeljen v točki 3 člena 3 Uredbe (EU) 2021/1059.

8.   Instrument za medregionalne naložbe v inovacije zajema celotno ozemlje Unije.

Tretje države lahko v tem instrumentu sodelujejo v skladu z ureditvami iz členov 16 in 23 Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (25) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Obzorje Evropa).

Člen 14

Najbolj oddaljene regije

1.   Člen 4 se ne uporablja za posebna dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije. Ta posebna dodatna dodeljena sredstva se uporabijo za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, iz člena 349 PDEU.

2.   Dodeljena sredstva iz odstavka 1 tega člena podpirajo:

(a)

dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe iz člena 5 te uredbe;

(b)

z odstopanjem od člena 5 te uredbe ukrepe, ki zajemajo operativne stroške, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v najbolj oddaljenih regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj iz člena 349 PDEU.

Dodeljena sredstva iz odstavka 1 tega člena lahko podprejo tudi izdatke, ki zajemajo nadomestilo, dodeljeno za zagotavljanje obveznosti javne službe in izvajanje pogodb na področju javnih storitev v najbolj oddaljenih regijah.

3.   Dodeljena sredstva iz odstavka 1 tega člena ne podpirajo:

(a)

operacij, ki vključujejo izdelke, navedene v Prilogi I k PDEU;

(b)

pomoči za prevoz oseb, dovoljene v skladu s točko (a) člena 107(2) PDEU;

(c)

davčnih oprostitev in oprostitev socialnih prispevkov;

(d)

obveznosti javne službe, ki jih ne izvajajo podjetja in pri katerih država izvaja javna pooblastila.

4.   Z odstopanjem od točke (c) člena 5(1) lahko ESRR podpira produktivne naložbe v podjetjih v najbolj oddaljenih regijah, ne glede na velikost teh podjetij.

POGLAVJE III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Prehodne določbe

Uredbi (EU) št. 1300/2013 in (EU) št. 1301/2013 ali kateri koli akt, sprejet na njuni podlagi, se še naprej uporabljajo za programe in operacije, ki jih v programskem obdobju 2014–2020 podpira ESRR ali Kohezijski sklad.

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 1. julija 2021.

3.   Prenos pooblastila iz člena 8(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17

Pregled

Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata do 31. decembra 2027 v skladu s členom 177 PDEU.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. junija 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednica

A. P. ZACARIAS


(1)  UL C 62, 15.2.2019, str. 90.

(2)  UL C 86, 7.3.2019, str. 115.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 (UL C 108, 26.3.2021, str. 566) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 27. maja 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

(5)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (glej stran 159 tega Uradnega lista).

(6)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(7)  Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(8)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(9)  Direktiva (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 156, 19.6.2018, str. 75).

(10)  Uredba (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 (UL L 107, 26.3.2021, str. 1).

(11)  Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(12)  Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).

(13)  Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (glej stran 21 tega Uradnega lista).

(14)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(15)  Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

(16)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(17)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(18)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(19)  Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(20)  Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(21)  Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

(22)  Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih vozil za cestni prevoz v podporo nizkoemisijski mobilnosti (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).

(23)  Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti zunanjega financiranja (glej stran 94 tega Uradnega lista).

(24)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(25)  Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).


PRILOGA I

SKUPNI KAZALNIKI UČINKOV IN REZULTATOV ZA ESRR IN KOHEZIJSKI SKLAD - ČLEN 8(1) (1)

Tabela 1

Skupni kazalniki učinkov in rezultatov za ESRR („naložbe za delovna mesta in rast” ter Interreg) in Kohezijski sklad  (**)

Cilj politike

Specifični cilj

Učinki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

(4)

1.

Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT (cilj politike 1)

(i)

Razvoj in izboljšanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij

RCO (2)01 – podprta podjetja (od tega: mikro, mala, srednja, velika)*  (3)

RCO 02 – podjetja, podprta z nepovratnimi sredstvi*

RCR (4) 01 – ustvarjena delovna mesta v podprtih subjektih*

RCR 102 – raziskovalna delovna mesta, ustvarjena v podprtih subjektih*

 

RCO 03 – podjetja, podprta s finančnimi instrumenti*

RCO 04 – podjetja z nefinančno podporo*

RCO 05 – podprta nova podjetja*

RCO 06 – raziskovalci, ki delujejo v podprtih raziskovalnih ustanovah

RCO 07 – raziskovalne organizacije, ki sodelujejo v skupnih raziskovalnih projektih

RCR 02 – zasebne naložbe, ki dopolnjujejo javno podporo (od tega: nepovratna sredstva, finančni instrumenti)*  (3)

RCR 03 – mala in srednja podjetja (MSP), ki uvajajo inovacije pri proizvodih ali procesih*

RCR 04 – MSP, ki uvajajo inovacije pri trženju ali organizaciji*

 

RCO 08 – nominalna vrednost opreme za raziskave in inovacije

RCO 10 – podjetja, ki sodelujejo z raziskovalnimi organizacijami

RCO 96 – medregionalne naložbe za inovacije v projekte Unije*

RCR 05 – MSP, ki uvajajo inovacije interno*

RCR 06 – vložene patentne prijave*

RCR 07 – prijave blagovne znamke in modelov*

RCR 08 – publikacije v okviru podprtih projektov

(ii)

Izkoriščanje prednosti digitalizacije za državljane, podjetja, raziskovalne organizacije in javne organe

RCO 13 – vrednost digitalnih storitev, produktov in procesov, razvitih za podjetja*

RCO 14 – javne ustanove, ki se podprejo za razvoj digitalnih storitev, produktov in procesov*

RCR 11 – uporabniki novih in nadgrajenih javnih digitalnih storitev, produktov in procesov*

RCR 12 – uporabniki novih in nadgrajenih digitalnih storitev, produktov in procesov, ki jih razvijejo podjetja*

RCR 13 – podjetja, ki dosegajo visoko digitalno intenzivnost*

(iii)

Krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanje delovnih mest v MSP, vključno s produktivnimi naložbami

RCO 15 – ustvarjena zmogljivost za podjetniški inkubator*

RCO 103 – podprta podjetja z visoko rastjo*

RCR 17 – nova podjetja, ki preživijo na trgu*

RCR 18 – MSP, ki uporabljajo storitve inkubatorja po ustanovitvi podjetniškega inkubatorja*

RCR 19 – podjetja z večjim prometom*

RCR 25 – MSP z večjo dodano vrednostjo na zaposlenega*

(iv)

Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo

RCO 16 – udeležba institucionalnih deležnikov v procesu podjetniškega odkrivanja

RCO 101 – MSP, ki vlagajo v znanja in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo *

RCR 97 – podprta vajeništva v MSP

RCR 98 – zaposleni v MSP, ki zaključijo usposabljanje za znanja in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo (glede na vrsto znanj in spretnosti: tehnična, upravljavska, podjetniška, zelena, drugo) (3) *

(v)

Izboljšanje digitalne povezljivosti

RCO 41 – dodatna stanovanja z dostopom do zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja

RCO 42 – dodatna podjetja z dostopom do zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja

RCR 53 – stanovanja z naročninami na zelo visokozmogljivo širokopasovno omrežje

RCR 54 – podjetja z naročninami na zelo visokozmogljivo širokopasovno omrežje

2.

Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki prehaja na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika in je odporna, s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti (cilj politike 2)

(i)

Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

RCO 18 – stanovanja z boljšo energetsko učinkovitostjo

RCO 19 – javne stavbe z boljšo energetsko učinkovitostjo

RCO 20 – novozgrajena ali izboljšana omrežja za daljinsko ogrevanje in hlajenje

RCO 104 – število enot z visoko učinkovito soproizvodnjo

RCO 123 – Stanovanja z vgrajenimi kotli in ogrevalnimi sistemi na zemeljski plin, ki nadomestijo naprave na trdna fosilna goriva

RCR 26 – letna poraba primarne energije (od tega: stanovanja, javne zgradbe, podjetja, drugo) (3)

RCR 29 – ocenjene emisije toplogrednih plinov*

RCR 105 – ocenjene emisije toplogrednih plinov iz kotlov in ogrevalnih sistemov, v katerih je trdna fosilna goriva zamenjal plin

(ii)

Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v navedeni direktivi

RCO 22 – dodatna proizvodna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija) (3) *

RCO 97 – podprte skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov*

RCR 31 – skupna proizvodnja energije iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija) (3) *

RCR 32 – dodatna nameščena operativna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov*

(iii)

Razvoj pametnih energetskih sistemov, omrežij ter hrambe energije zunaj vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E)

RCO 23 – digitalni sistemi upravljanja za pametne energetske sisteme

RCO 105 – rešitve za shranjevanje električne energije

RCO 124: novozgrajena ali izboljšana omrežja za prenos in distribucijo plina

RCR 33 – uporabniki, priključeni na pametne energetske sisteme

RCR 34 – uvedba projektov za pametne energetske sisteme

(iv)

Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti, ob upoštevanju ekosistemskih pristopov

RCO 24 – naložbe v nove ali nadgrajene sisteme za spremljanje nesreč ter za pripravljenost, opozarjanje in odzivanje na naravne nesreče*

RCO 122 – naložbe v nove ali nadgrajene sisteme za spremljanje nesreč, pripravljenost, opozarjanje in odzivanje na naravna tveganja, ki niso povezana s podnebjem, in tveganja, povezana s človekovim delovanjem

RCO 25 – novozgrajena ali utrjena zaščita pred poplavami za obalni pas, rečne bregove in bregove jezer

RCO 106 – novozgrajena ali utrjena zaščita pred zemeljskimi plazovi

RCO 26 – zgrajena ali nadgrajena zelena infrastruktura za prilagajanje na podnebne spremembe*

RCO 27 – nacionalne in podnacionalne strategije za prilagajanje na podnebne spremembe*

RCO 28 – območje, na katerem se izvajajo zaščitni ukrepi proti požarom v naravi

RCO 121 – območje, na katerem se izvajajo zaščitni ukrepi proti naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem (razen poplav in gozdnih požarov)

RCR 35 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti poplavam

RCR 36 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti požarom v naravi

RCR 37 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti naravnim nesrečam, povezanim s podnebjem (razen poplav ali požarov v naravi)

RCR 96 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti naravnim tveganjem, ki niso povezana s podnebjem, in tveganjem, ki so povezana s človekovim delovanjem*

(v)

Spodbujanje dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri

RCO 30 – dolžina novih ali nadgrajenih cevi v distribucijskih sistemih javnega vodovoda

RCO 31 – dolžina novih ali nadgrajenih cevi v javnem omrežju za zbiranje odpadne vode

RCO 32 – nova ali nadgrajena zmogljivost za čiščenje odpadne vode

RCR 41 – prebivalci, priklopljeni na izboljšan javni vodovod

RCR 42 – prebivalci, priklopljeni vsaj na sekundarno javno omrežje za čiščenje odpadne vode

RCR 43 – izguba vode v distribucijskih sistemih javnega vodovoda

(vi)

Spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo, gospodarno z viri

RCO 34 – dodatna zmogljivost za recikliranje odpadkov

RCO 107 – naložbe v objekte za ločeno zbiranje odpadkov

RCO 119 – odpadki, pripravljeni za ponovno uporabo

RCR 103 – ločeno zbrani odpadki

RCR 47 – reciklirani odpadki

RCR 48 – odpadki, uporabljeni kot surovine

(vii)

Izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi v mestnem okolju, in zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja

RCO 36 – zelena infrastruktura, podprta za druge namene in ne za prilagajanje na podnebne spremembe

RCO 37 – površina območij Natura 2000, na katerih se izvajajo zaščitni in sanacijski ukrepi

RCO 38 – podprta površina saniranih zemljišč

RCO 39 – površina, pokrita z nameščenimi sistemi za spremljanje onesnaženosti zraka

RCR 50 – prebivalci, deležni ukrepov za kakovost zraka*

RCR 95 – prebivalci, ki imajo dostop do nove ali izboljšane zelene infrastrukture*

RCR 52 – sanirano zemljišče, ki se uporablja za zelene površine, socialna stanovanja, gospodarske ali druge namene

(viii)

Spodbujanje trajnostne večmodalne mestne mobilnosti v okviru prehoda na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika

RCO 55 – dolžina novih tramvajskih prog in prog podzemne železnice

RCO 56 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih tramvajskih prog in prog podzemne železnice

RCO 57 – zmogljivost okolju prijaznih tirnih vozil za javni prevoz*

RCO 58 – podprta namenska kolesarska infrastruktura*

RCO 59 – infrastruktura za alternativno gorivo (oskrbovalna/polnilna mesta)*

RCO 60 – mesta z novimi ali posodobljenimi digitaliziranimi sistemi mestnega prometa

RCR 62 – število potnikov na leto, ki uporabljajo novi ali posodobljeni javni prevoz

RCR 63 – število potnikov na leto, ki uporabljajo nove ali posodobljene tramvajske proge in proge podzemne železnice

RCR 64 – število potnikov na leto, ki uporabljajo namensko kolesarsko infrastrukturo

3.

Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti (cilj politike 3)

(i)

Razvoj pametnega, varnega, trajnostnega in intermodalnega omrežja TEN-T, odpornega na podnebne spremembe

RCO 43 – dolžina novih ali posodobljenih cest – TEN-T (5)

RCO 45 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – TEN-T

RCO 108 – dolžina cest z novimi ali posodobljenimi sistemi za upravljanje prometa – TEN-T

RCO 47 – dolžina novih ali nadgrajenih železniških prog – TEN-T

RCO 49 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – TEN-T

RCO 51 – dolžina novih, nadgrajenih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – TEN-T

RCO 109 – dolžina obratujočih železniških prog, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa – TEN-T

RCR 55 – število potnikov na leto, ki uporabljajo novozgrajene, obnovljene, nadgrajene ali posodobljene ceste

RCR 56 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture

RCR 101 – prihranek časa zaradi izboljšane železniške infrastrukture

RCR 58 – število potnikov na leto, ki uporabljajo novozgrajene, nadgrajene, obnovljene ali posodobljene železniške proge

RCR 59 – železniški tovorni promet

RCR 60 – tovorni promet po celinskih plovnih poteh

(ii)

Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo

RCO 44 – dolžina novih ali nadgrajenih cest – zunaj TEN-T

RCO 46 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – zunaj TEN-T

RCO 110 – dolžina cest z novimi ali posodobljenimi sistemi za upravljanje prometa – zunaj TEN-T

RCO 48 – dolžina novih ali nadgrajenih železniških prog – zunaj TEN-T

RCO 50 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – zunaj TEN-T

RCO 111 – dolžina obratujočih železniških prog, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa – zunaj TEN-T

RCO 52 – dolžina novih, nadgrajenih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – zunaj TEN-T

RCO 53 – nove ali posodobljene železniške postaje in postajališča*

RCO 54 – nove ali posodobljene intermodalne povezave*

4.

Bolj socialna in vključujoča Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic (cilj politike 4)

(i)

Izboljšanje učinkovitosti trgov dela in vključevanja vanje ter dostopa do kakovostne zaposlitve z razvojem socialne infrastrukture in spodbujanjem socialnega gospodarstva

RCO 61 – površina novih ali posodobljenih prostorov zavodov za zaposlovanje

RCR 65 – število oseb na leto, ki uporabljajo nove ali posodobljene prostore zavodov za zaposlovanje

(ii)

Doslednejše zagotavljanje enakega dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja z razvojem dostopne infrastrukture, tudi s krepitvijo odpornosti za izobraževanje in usposabljanje na daljavo in prek spleta

RCO 66 – število otrok na razred v novih ali posodobljenih ustanovah za varstvo otrok

RCO 67 – število otrok na razred v novih ali posodobljenih izobraževalnih ustanovah

RCR 70 – število otrok na leto, ki uporabljajo nove ali posodobljene ustanove za varstvo otrok

RCR 71 – število otrok na leto, ki uporabljajo nove ali posodobljene izobraževalne ustanove

(iii)

Spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, gospodinjstev z nizkimi dohodki in prikrajšanih skupin, tudi ljudi s posebnimi potrebami, s celostnimi ukrepi, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami

RCO 65 – zmogljivost novih ali posodobljenih socialnih stanovanj*

RCO 113 – prebivalci, zajeti v projektih v okviru celostnih ukrepov za socialno-ekonomsko vključevanje marginaliziranih skupnosti, gospodinjstev z nizkimi dohodki in prikrajšanih skupin*

RCR 67 – število uporabnikov na leto, ki uporabljajo nova ali posodobljena socialna stanovanja

(iv)

Spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav, tudi migrantov, s celostnimi ukrepi, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami

RCO 63 – zmogljivost novih ali posodobljenih začasnih sprejemnih objektov

RCR 66 – število oseb na leto, ki uporabljajo nove ali posodobljene začasne sprejemne objekte

(v)

Zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenega varstva in krepitev odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom, ter spodbujanje prehoda z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti

RCO 69 – zmogljivost novih ali posodobljenih ustanov zdravstvenega varstva

RCO 70 – zmogljivost novih ali posodobljenih ustanov socialnega varstva (razen stanovanj)

RCR 72 – število oseb na leto, ki uporabljajo nove ali posodobljene storitve e-zdravstvenega varstva

RCR 73 – število oseb na leto, ki uporabljajo nove ali posodobljene ustanove zdravstvenega varstva

RCR 74 – število oseb na leto, ki uporabljajo nove ali posodobljene ustanove socialnega varstva

(vi)

Krepitev vloge kulture in trajnostnega turizma pri gospodarskem razvoju, socialni vključenosti in socialnih inovacijah

RCO 77 – število podprtih kulturnih in turističnih krajev*

RCR 77 – obiskovalci podprtih kulturnih in turističnih krajev*

5.

Evropa, ki je bliže državljanom, s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst območij ter lokalnih pobud (cilj politike 5)

(i)

Spodbujanje celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulture, naravne dediščine, trajnostnega turizma in varnosti na mestnih območjih

RCO 74 – prebivalci, zajeti s projekti v okviru strategij za celostni teritorialni razvoj*

RCO 75 – podprte strategije za celostni teritorialni razvoj*

RCO 76 – integrirani projekti za teritorialni razvoj

RCO 80 – podprte strategije lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti*

RCO 112 – zainteresirane strani, vključene v pripravo in izvajanje strategij za celostni teritorialni razvoj

RCO 114 – odprt prostor, ustvarjen ali saniran na mestnih območjih*

 

ii)

Spodbujanje celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulture, naravne dediščine, trajnostnega turizma in varnosti na območjih, ki niso mestna območja


Tabela 2

Dodatni skupni kazalniki učinkov in rezultatov za ESRR za Interreg

Specifični kazalniki Interreg

RCO 81 – udeleženci v skupnih čezmejnih ukrepih

RCO 115 – javni skupno organizirani čezmejni dogodki

RCO 82 – udeleženci v skupnih ukrepih za spodbujanje enakosti spolov, enakih možnosti in socialnega vključevanja

RCO 83 – skupno oblikovane strategije in akcijski načrti

RCO 84 – skupno oblikovani pilotni ukrepi, izvedeni v okviru projektov

RCO 116 – skupno razvite rešitve

RCO 85 – udeleženci v skupnih programih usposabljanja

RCO 117 – rešitve za ugotovljene čezmejne pravne ali upravne ovire

RCO 86 – podpisani skupni upravni ali pravni sporazumi

RCO 87 – organizacije, ki čezmejno sodelujejo

RCO 118 – organizacije, ki sodelujejo pri večnivojskem upravljanju makroregionalnih strategij

RCO 90 – projekti za čezmejna inovacijske mreže

RCO 120 – projekti, ki podpirajo čezmejno sodelovanje za razvoj povezav med mestnimi in ruralnimi območji

RCR 79 – skupne strategije in akcijski načrti, ki jih uporabljajo organizacije

RCR 104 – rešitve, ki jih uporabljajo ali nadgradijo organizacije

RCR 81 – dokončanje skupnih programov usposabljanja

RCR 82 – ublažene ali odpravljene čezmejne pravne ali upravne ovire

RCR 83 – osebe, ki jih zajemajo podpisani skupni upravni ali pravni sporazumi

RCR 84 – organizacije, ki čezmejno sodelujejo po zaključku projekta

RCR 85 – udeleženci v skupnih čezmejnih ukrepih po zaključku projekta


(1)  Uporablja se za „naložbe za delovna mesta in rast” ter Interreg v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 16(1) in točko (b) člena 41(2) Uredbe (EU) 2021/1060 (uredba o skupnih določbah) ter za „naložbe za delovna mesta in rast” v skladu s točko (d)(ii) člena 22(3) Uredbe (EU) 2021/1060 (uredba o skupnih določbah) ter za Interreg v skladu s točko (e)(ii) člena 22(4) Uredbe (EU) 2021/1059 (Interreg).

(**)  Zaradi prikaza so skupni kazalniki učinkov in rezultatov razvrščeni po specifičnih ciljih znotraj cilja politike, vendar ne izključno na ta način. Zlasti pri cilju politike 5 se lahko uporabljajo ustrezni skupni kazalniki, navedeni za cilje politike 1 do 4. Poleg tega se za popoln pregled pričakovane in dejanske smotrnosti programov skupni kazalniki, označeni z (*), po potrebi lahko uporabijo za specifične cilje v okviru katerega koli od ciljev politike 1 do 4.

(2)  RCO: skupni kazalnik učinka REGIO.

(3)  Razčlenitev ni potrebna za načrtovanje programov, temveč samo za poročanje.

(4)  RCR: skupni kazalnik rezultatov REGIO.

(5)  Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).


PRILOGA II

OSNOVNI NIZ KAZALNIKOV SMOTRNOSTI ZA ESRR IN KOHEZIJSKI SKLAD IZ ČLENA 8(3), KI JIH BO UPORABILA KOMISIJA PRI IZPOLNJEVANJU ZAHTEVE GLEDE POROČANJA IZ TOČKE (H)(III) ČLENA 41(3) FINANČNE UREDBE

Cilj politike

Specifični cilj

Učinki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

(4)

1.

Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT (cilj politike 1)

(i)

Razvoj in izboljšanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij

CCO (1) 01 – podjetja, podprta za inovacije

CCO 02 – raziskovalci, ki delujejo v podprtih raziskovalnih ustanovah

CCR (2) 01 – mala in srednja podjetja (MSP) (3), ki uvajajo inovacije pri proizvodih, procesih, trženju ali organizaciji

(ii)

Izkoriščanje prednosti digitalizacije za državljane, podjetja, raziskovalne organizacije in javne organe

CCO 03 – podjetja in javne ustanove, ki se podprejo za razvoj digitalnih produktov, storitev in procesov

CCR 02 – število oseb na leto, ki uporabljajo nove ali nadgrajene digitalne produkte, storitve in procese

(iii)

Krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanje delovnih mest v MSP, vključno s produktivnimi naložbami

CCO 04 – MSP, ki se podprejo za povečevanje rasti in konkurenčnosti

CCR 03 – delovna mesta, ustvarjena v podprtih podjetjih

(iv)

Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo

CCO 05 – MSP, ki vlagajo v znanja in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo

CCR 04 – osebje MSP, ki dokonča usposabljanje za razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo

(v)

Izboljšanje digitalne povezljivosti

CCO 13 – dodatna stanovanja in podjetja z dostopom do zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja

CCR 12 – dodatna stanovanja in podjetja z naročninami na zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja

2.

Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki prehaja na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika in je odporna, s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti (cilj politike 2)

(i)

Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

CCO 06 – naložbe v ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti

CCR 05 – prihranek pri letni porabi primarne energije

(ii)

Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z (EU) 2018/2001, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v direktivi

CCO 07 – dodatna proizvodna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov

CCR 06 – dodatno proizvedena energija iz obnovljivih virov

(iii)

Razvoj pametnih energetskih sistemov, omrežij ter hrambe energije zunaj vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E)

CCO 08 – digitalni sistemi upravljanja za pametne energetske sisteme

CCR 07 – dodatni uporabniki, priključeni na pametne energetske sisteme

(iv)

Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti, ob upoštevanju ekosistemskih pristopov

CCO 09 – naložbe v nove ali nadgrajene sisteme za spremljanje nesreč ter za pripravljenost, opozarjanje in odzivanje nanje

CCR 08 – dodatni prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti poplavam, požarom v naravi in drugim naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem

(v)

Spodbujanje dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri

CCO 10 – nova ali nadgrajena zmogljivost za čiščenje odpadne vode

CCR 09 – dodatni prebivalci, priklopljeni vsaj na sekundarno čiščenje odpadne vode

(vi)

Spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo, gospodarno z viri

CCO 11 – nova ali nadgrajena zmogljivost za recikliranje odpadkov

CCR 10 – dodatni reciklirani odpadki

(vii)

Izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi v mestnem okolju, in zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja

CCO 12 – površina zelene infrastrukture

CCR 11 – prebivalci, deležni ukrepov za kakovost zraka

(viii)

Spodbujanje trajnostne večmodalne mestne mobilnosti v okviru prehoda na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika

CCO 16 – razširitev in posodobitev tramvajskih prog in prog podzemne železnice

CCR 15 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove in posodobljene tramvajske proge in proge podzemne železnice

3.

Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti (cilj politike 3)

(i)

Razvoj pametnega, varnega, trajnostnega in intermodalnega omrežja TEN-T, odpornega na podnebne spremembe

CCO 14 – TEN-T za ceste: nove, nadgrajene, obnovljene ali posodobljene ceste

CCO 15 – TEN-T za železnice: nove, nadgrajene, obnovljene ali posodobljene železnice

CCR 13 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture

CCR 14 – število potnikov na leto, ki jim služi izboljšan železniški promet

(ii)

Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo

CCO 22 – ceste zunaj TEN-T: nove, nadgrajene, obnovljene ali posodobljene ceste

CCO 23 – železnice zunaj TEN-T: nove, nadgrajene, obnovljene ali posodobljene železnice

4.

Bolj socialna in vključujoča Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic (cilj politike 4)

(i)

Izboljšanje učinkovitosti trgov dela in vključevanja vanje ter dostopa do kakovostne zaposlitve z razvojem socialne infrastrukture in spodbujanjem socialnega gospodarstva

CCO 17 – površina novih ali posodobljenih prostorov zavodov za zaposlovanje

CCR 16 – število oseb, ki letno uporabljajo nove ali posodobljene prostore zavodov za zaposlovanje

(ii)

Doslednejše zagotavljanje enakega dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja z razvojem dostopne infrastrukture, tudi s krepitvijo odpornosti za izobraževanje in usposabljanje na daljavo in prek spleta

CCO 18 – nova ali posodobljena zmogljivost ustanov za varstvo otrok in izobraževanje

CCR 17 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo novi ali posodobljeni prostori ustanov za varstvo otrok in izobraževanje

(iii)

Spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, gospodinjstev z nizkimi dohodki ter prikrajšanih skupin, tudi ljudi s posebnimi potrebami, s celostnimi ukrepi, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami

CCO 19 – nova ali posodobljena zmogljivost socialnih stanovanj

CCO 25 – prebivalci, zajeti v projektih v okviru celostnih ukrepov za socialno-ekonomsko vključevanje marginaliziranih skupnosti, gospodinjstev z nizkimi dohodki in prikrajšanih skupin

CCR 18 – število oseb na leto, ki uporabljajo nova ali posodobljena socialna stanovanja

(iv)

Spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav, tudi migrantov, s celostnimi ukrepi, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami

CCO 26 – nova ali posodobljena zmogljivost začasnih sprejemnih objektov

CCR 20 – število oseb na leto, ki uporabljajo nove ali posodobljene začasne sprejemne objekte

(v)

Zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenega varstva in krepitev odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom, ter spodbujanje prehoda z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti

CCO 20 – nova ali posodobljena zmogljivost ustanov zdravstvenega varstva

CCR 19 – število oseb na leto, ki uporabljajo nove ali posodobljene storitve zdravstvenega varstva

(vi)

Krepitev vloge kulture in trajnostnega turizma pri gospodarskem razvoju, socialni vključenosti in socialnih inovacijah

CCO 24 – podprti kulturni in turistični kraji

CCR 21 – obiskovalci podprtih kulturnih in turističnih krajev

5.

Evropa, ki je bliže državljanom, s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst območij ter lokalnih pobud (cilj politike 5)

(i)

Spodbujanje celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulture, naravne dediščine, trajnostnega turizma in varnosti na mestnih območjih

CCO 21 – prebivalci, zajeti v strategijah za celostni teritorialni razvoj

 

(ii)

Spodbujanje celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulture, naravne dediščine, trajnostnega turizma in varnosti na območjih, ki niso mestna območja


(1)  CCO: osnovni skupni kazalnik učinkov REGIO.

(2)  CCR: osnovni skupni kazalnik učinkov REGIO.

(3)  Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).


Top