EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.11.2023

COM(2023) 757 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Omrežja, manjkajoči člen: akcijski načrt EU za omrežja

1.Uvod

Medsebojno povezana in stabilna omrežja električne energije so hrbtenica dobro delujočega energetskega trga. Evropska unija ima eno od najobsežnejših in najodpornejših elektroenergetskih omrežij na svetu 1 , ki se na njenem notranjem trgu razprostira preko več kot 11 milijonov kilometrov in preko katerega se odjemalcem vsak dan dobavlja visokokakovostna električna energija.

EU je z uredbo EU o vseevropski energetski infrastrukturi (TEN-E) lahko izbrala več kot 100 projektov skupnega interesa na področju električne energije, ter olajšala izdajanje dovoljenj zanje in njihovo gradnjo, med drugim tudi s financiranjem, zlasti preko sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope. To je pripomoglo k razvoju fizične energetske infrastrukture, primerne za pravi enotni trg, in napredku pri doseganju cilja 15-odstotne čezmejne elektroenergetske medsebojne povezanosti do leta 2030 2 . Med energetsko krizo so dobro medsebojno povezani trgi električne energije prinesli dragocene koristi v smislu večje zanesljivosti oskrbe, dostopa do električne energije po konkurenčnih cenah iz sosednjih držav in hitrejšega vključevanja obnovljivih virov energije. Ker so trgi EU zdaj popolnoma povezani, je dokončanje infrastrukturnega omrežja naslednji korak, da bi cenovno dostopna in čista energija čim bolj koristila odjemalcem.

Kljub temu napredku se evropska energetska omrežja srečujejo z novimi in pomembnimi izzivi. Morala bodo zadovoljiti vse večje povpraševanje v zvezi s čisto mobilnostjo, ogrevanjem in hlajenjem, elektrifikacijo industrije ter pospešenim začetkom proizvodnje nizkoogljičnega vodika. Poraba električne energije naj bi se do leta 2030 povečala za približno 60 %. Omrežja bodo morala vključevati tudi velik delež električne energije iz spremenljivih obnovljivih virov. Zmogljivost proizvodnje vetrne in sončne energije se mora s 400 GW v letu 2022 povečati na vsaj 1 000 GW do leta 2030, vključno z občutno okrepitvijo obnovljivih virov energije na morju do 317 GW 3 za povezavo s kopnim. Zato je treba omrežja prilagoditi bolj decentraliziranemu, digitaliziranemu in prožnemu elektroenergetskemu sistemu z milijoni strešnih sončnih panelov in lokalnimi energetskimi skupnostmi, ki bodo dajale svoje vire v souporabo.

Načrtovanje in delovanje evropskih omrežij za prenos in distribucijo električne energije morata biti povezana tudi z načrtovanjem in delovanjem nove vodikove infrastrukture, shranjevanja energije, infrastrukture za e-mobilnost in infrastrukture za CO2.

Zaradi teh trendov je treba evropsko omrežje hitro nadgraditi in razširiti. Iz desetletnega načrta za razvoj omrežja v okviru ENTSO za električno energijo (TYNDP) je razvidno, da bi bilo treba v naslednjih sedmih letih infrastrukturo za čezmejni prenos podvojiti, in sicer z vključitvijo dodatnih 23 GW zmogljivosti do leta 2025 in dodatnih 64 GW do leta 2030 4 .

Poleg čezmejnih potreb se bo večina naložb na ravni prenosa in na ravni distribucije izvajala znotraj meja. Zlasti naj bi se povečala in spremenila distribucijska omrežja, da bodo lahko povezala velike količine električne energije iz decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov in novi prilagodljivi odjem („obremenitve“), na primer za toplotne črpalke in polnilne postaje za električna vozila 5 . Pridobila bodo nove vloge in olajšala oblikovanje vrste novih rešitev, ki jih sistem potrebuje. Preoblikovati jih bo treba v pametna omrežja, ki bodo postala digitalna in jih bo mogoče spremljati v realnem času ter daljinsko upravljati in bodo kibernetsko varna, pri čemer bodo imele pomembno vlogo raziskave in inovacije. Poleg tega je približno 40 % evropskih distribucijskih omrežij starejših od 40 let in jih je treba posodobiti. Po ocenah industrije bo do leta 2030 potrebnih 375–425 milijard EUR naložb v distribucijska omrežja 6 . Komisija na splošno ocenjuje, da so za omrežja električne energije v tem desetletju potrebne naložbe v višini 584 milijard EUR 7 . To predstavlja znaten del skupnih naložb, potrebnih za čisti prehod v sektorju električne energije.

Že zdaj je jasno, da se je treba s temi izzivi spoprijeti. V številnih državah so za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov dolge čakalne dobe za pridobitev pravice do priključitve. Čakalna doba za dovoljenja za ojačitev omrežja je od štiri do deset let, za visoke napetosti pa od osem do deset let. Zaostanki pri priključitvi na distribucijsko omrežje se hitro povečujejo, saj se vsak mesec pri enem samem srednje velikem operaterju distribucijskega sistema vloži po več tisoč novih zahtev. Če ni jasnosti ali gotovosti glede rokov in stroškov priključitve, se novi načrtovani projekti proizvodnje ustavijo ali opustijo. Čeprav zakonodaja EU že zajema ureditev, ki se nanaša na operaterje distribucijskih sistemov, Komisija s tem akcijskim načrtom prvič spodbuja ukrepe, usmerjene v distribucijska omrežja. Nastanejo lahko znatna ozka grla v oskrbi, kadar podjetja in gospodinjstva iščejo dostop do cenovno dostopne čiste energije, pri čemer so rešitve vse od vključevanja prožnih energetskih sredstev, kot so brezemisijska vozila, in prilagajanja odjema do naložb v razdelilno-transformatorske postaje ter drugo. Poleg tega po vsej Evropi pri projektih medsebojnega povezovanja prihaja do prekoračitve stroškov zaradi inflacije in naraščajočih obrestnih mer ter hkrati težav s pravočasno pridobitvijo opreme, kot so kabli ali razdelilno-transformatorske postaje. Dodatna težava poleg že naštetih je pomanjkanje usposobljene delovne sile. Čakalna doba za nove izdelke lahko traja do leta 2032.

Ta težava ni prisotna le v Evropi. Potreba po širitvi omrežij se priznava na svetovni ravni. ZDA ocenjujejo, da bodo morale do leta 2030 razširiti svoja prenosna omrežja za 60 %. Kitajska družba State Grid Corporation je napovedala, da bo v obdobju 2022–2023 v omrežja električne energije vložila 1 020 milijard CNY (132 milijard EUR). Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da bo do leta 2040 po svetu potrebnih več kot 80 milijonov km omrežij – kar je enakovredno celotnemu obstoječemu svetovnemu omrežju – ter da približno 1 500 GW naprednih projektov na področju električne energije iz obnovljivih virov čaka v vrsti za priključitev na omrežje 8 .

EU postavlja omrežja v središče svojega dnevnega reda. Z revidirano direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov 9 se je racionaliziralo izdajanje dovoljenj za omrežja, potrebna za vključitev obnovljivih virov energije. Uredba in direktiva o notranjem trgu električne energije 10 vsebujeta pravila, pomembna za razvoj omrežij, v zvezi z načrtovanjem, omrežnimi tarifami ter vlogo ENTSO za električno energijo in telesa EU ODS. Omrežne tehnologije so vključene v področje uporabe predloga akta o neto ničelni industriji. Vendar je zaradi obsežnosti izziva potrebna posebna pozornost politike, ki bo zagotovila, da bodo omrežja omogočala hiter čisti prehod EU, ne pa ga ovirala kot ozko grlo 11 . Poleg tega državljani EU zahtevajo, da se izboljšata modernizacija in medsebojna povezljivost omrežij električne energije ter zagotovita njihovo vzdrževanje in preoblikovanje, da bo mogoč prehod na obnovljive vire energije 12 . Zato Komisija v sodelovanju z deležniki razpravlja o težavah in morebitnih ukrepih.

Komisija na podlagi tega dela predstavlja to sporočilo z akcijskim načrtom v 14 točkah, da bi evropska omrežja električne energije postala močnejša, bolj medsebojno povezana in digitalizirana ter kibernetsko odporna. Navedeni ukrepi se osredotočajo na izvajanje dogovorjenega pravnega okvira in bi jih bilo treba izvesti hitro, da bi pravočasno prispevali k izpolnitvi ciljev za leto 2030.

2.Evropski akcijski načrt za omrežja električne energije

Komisija je na več forumih in posvetovanjih z deležniki opozorila na vprašanja omrežij, vključno s forumom za energetsko infrastrukturo 13 v Københavnu in dnevi projektov skupnega interesa 14 v Bruslju, nedavno pa tudi na vrhih za projekte skupnega interesa na področju pametnih omrežij 15 , ki so ju predlagatelji projektov skupnega interesa organizirali v Ljubljani in Bratislavi ob podpori Komisije. Poleg tega je ENTSO za električno energijo 16 9. septembra 2023 pod pokroviteljstvom Komisije organiziral forum na visoki ravni o prihodnosti naših omrežij, da bi z deležniki, ki predstavljajo celotno dobavno verigo, razpravljal o obetih za razvoj omrežij in s tem povezanih izzivih.

Komisija je na podlagi rezultatov tega dela določila sedem horizontalnih izzivov za pospešitev razvoja omrežij v Evropi. Ti so: 1) pospešitev izvajanja obstoječih projektov skupnega interesa in razvoj novih projektov; 2) izboljšanje dolgoročnega načrtovanja omrežij; 3) uvedba podpornega regulativnega okvira, ki bo kos izzivom prihodnosti; 4) boljša uporaba obstoječih omrežij in njihova nadgradnja v pametnejša omrežja; 5) izboljšanje dostopa do financiranja; 6) zagotavljanje hitrejših in učinkovitejših postopkov izdaje dovoljenj; in 7) krepitev dobavnih verig.

Za vsako od teh sedmih področij so v naslednjih oddelkih akcijskega načrta povzeti glavni dejavniki težave ter navedeni ključni prilagojeni ukrepi in priporočila za njihovo kratko- do srednjeročno reševanje.

I.POSPEŠITEV IZVAJANJA PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA IN RAZVOJ NOVIH PROJEKTOV

Okvir TEN-E je od leta 2013 glavno sredstvo za krepitev elektroenergetskih medsebojnih povezav na enotnem trgu. Pripomogel je k ugotovitvi potreb po čezmejni infrastrukturi, izboru projektov skupnega interesa, zagotovitvi politične podpore in pospešitvi njihovega izvajanja z racionaliziranim izdajanjem dovoljenj. Status projektov skupnega interesa je kot splošno priznana oznaka, ki finančnim institucijam, vključno z Evropsko investicijsko banko 17 , daje dodatno jamstvo o visoki vrednosti projekta, ključen tudi za zagotavljanje podpornih pogojev financiranja.

Glede na pričakovano naraščanje potreb po čezmejnih omrežjih bo okvir TEN-E v prihodnosti postal še pomembnejši za vključevanje in prenos velikih količin nove električne energije iz obnovljivih virov po Evropi tja, kjer je najbolj potrebna. Projekti skupnega interesa bodo državam članicam pomagali tudi pri doseganju cilja 15-odstotne elektroenergetske medsebojne povezanosti. Boljše čezmejne medsebojne povezave imajo velik potencial za prihranek stroškov na sistemski ravni: s čezmejnimi projekti je mogoče do leta 2040 zmanjšati stroške proizvodnje energije za 9 milijard EUR letno, medtem ko potrebne naložbe v čezmejno zmogljivost in objekte za shranjevanje znašajo 6 milijard EUR na leto.

Prvi seznam Unije v okviru revidirane uredbe TEN-E, sprejet 28. novembra 2023, ki opredeljuje 166 projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa, prispeva k vzpostavitvi infrastrukturnega omrežja, primernega za razogljičeno prihodnost 18 . Seznam vključuje 68 projektov (od katerih se jih 12 nanaša na skladiščenje), pet projektov pametnih omrežij in prvič novo kategorijo odobalne infrastrukture z 12 projekti ter se ponovno osredotoča na električno energijo.

Teh 85 projektov obravnava najbolj pereča ozka grla v omrežjih TEN-E v EU. Približno polovica naj bi jih začela obratovati v obdobju 2027–2030. Pravočasno dokončanje teh projektov je ključno za zagotovitev njihovega učinka v tem desetletju. Da bi se izognili odstopanjem in zamudam, ki so v preteklosti ovirali dokončanje projektov skupnega interesa, so potrebna dodatna prizadevanja za spremljanje napredka ter hitro odpravo ozkih grl in ovir za izvajanje.

Poleg tega so v celovitem desetletnem načrtu za razvoj omrežja TEN-E na ravni Unije za leto 2040 in obdobje po njem opredeljene znatne dodatne sistemske potrebe. V prihodnjih letih bi jih bilo treba izpolniti z novimi projekti skupnega interesa na naknadnih seznamih Unije. Da bi to dosegli, si je treba prizadevati za pospešitev zasnove in razvoja trdnega nabora novih projektov, ki jih je treba vsaki dve leti vključiti v posodobljene sezname projektov skupnega interesa.

Čeprav bo treba večino potreb po financiranju prihodnjih projektov pokriti s financiranjem preko trgov, se povečuje pritisk, da je treba zagotoviti dodatno javno podporo za čezmejne projekte, da bi omejili vpliv na tarife in posledično stroške energije za končne odjemalce. Vendar obstaja neskladje med vse večjimi ugotovljenimi potrebami in razpoložljivimi sredstvi EU. Proračun, ki je bil na voljo v okviru IPE – energija za obdobje 2021–2027, je bil v končni uredbi manjši kot v prvotnem predlogu Komisije in naj bi bil namenjen omejenemu številu kategorij projektov, kot je določeno v prejšnji uredbi TEN-E. Z revizijo uredbe TEN-E leta 2022 se je področje uporabe navedene uredbe razširilo na nove kategorije odobalnih omrežij, elektrolizatorjev, vodikove infrastrukture, shranjevanja energije, shranjevanja CO2 in pametnih plinskih omrežij, medtem ko se dodeljena proračunska sredstva niso spremenila.

Ker so potrebe vse večje, omejena proračunska sredstva pa razdeljena med več kategorij, je učinek instrumenta manjši in lahko ustvarja vrzel v financiranju čezmejnih energetskih omrežij. Poleg tega je IPE – energija omejen na projekte skupnega interesa in ne pokriva potreb lokalnih operaterjev distribucijskih sistemov. Za omrežja električne energije so na voljo druge možnosti financiranja EU, kot so Kohezijski sklad, ESRR, mehanizem za okrevanje in odpornost ali sklad za modernizacijo, vendar so nekatere premalo izkoriščene. V okviru načrtov za okrevanje in odpornost 19 je za omrežja dodeljenih približno 13 milijard EUR, kar zajema reforme in naložbe v omrežno infrastrukturo, pametne energetske sisteme, objekte za shranjevanje energije ter digitalizacijo distribucijskih in prenosnih omrežij.

Ker nezadostne naložbe v distribucijska omrežja in objekte za shranjevanje že ovirajo prizadevanja državljanov in podjetij, se zdi potreben nov pristop k opredelitvi in podpori lokalnih projektov omrežij, da bi preprečili vrzeli v prihodnosti.

Ukrep 1: Komisija, države članice in operaterji prenosnih sistemov naj okrepijo podporo za pripravo projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa, hitrejše izvajanje in financiranje

Komisija, države članice in predlagatelji projektov bodo dali prednost izvajanju že določenih projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa, da bi pospešili dokončanje projektov skupnega interesa s seznama Unije. Poleg tega je treba spodbujati razvoj novih prednostnih projektov.

-Predlagatelji projektov bi morali na podlagi okrepljenega spremljanja izvajanja projektov obveščati države članice in Komisijo o napredku ter ugotavljati, katera vprašanja je treba rešiti, vključno z izdajanjem dovoljenj. V ta namen bi morala vsaka od obstoječih skupin na visoki ravni pozorno spremljati prednostne projekte, tudi v okviru letnih ministrskih srečanj, da bi se zagotovila politična usmeritev in natančno spremljanje napredka pri izvajanju ob sodelovanju partnerskih držav, kadar je to ustrezno. Skupine na visoki ravni bodo podpirale tudi določitev morebitnih prihodnjih prednostnih projektov.

-Komisija bo ocenila tudi potrebe po naložbah za prihodnje javno financiranje infrastrukturnih projektov na področju prenosa in distribucije, ki zajemajo tudi infrastrukturo za shranjevanje, vodik in CO2.

II.IZBOLJŠANJE DOLGOROČNEGA NAČRTOVANJA OMREŽIJ ZA VEČJI DELEŽ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE IN VEČJO ELEKTRIFIKACIJO

Zaradi hitro spreminjajočega se energetskega zemljevida je potrebno dinamično in celovito dolgoročno načrtovanje sistema za prenos električne energije, da se zagotovi vključitev ocen glede omrežij na morju in na kopnem ter med sektorji, vključno z vodikom, polnilno infrastrukturo za prometni sektor, ogrevanjem in hlajenjem, ogljikovim dioksidom, elektrificiranimi industrijskimi procesi in plinom.

Poleg tega potrebe po omrežjih dolgoročno niso dovolj prepoznavne, zlasti na ravni operaterjev distribucijskih sistemov, kjer te potrebe naraščajo. Za omrežje električne energije, ki bo kos izzivom prihodnosti, se je treba bolj osredotočiti na usklajevanje pri načrtovanju omrežij in izmenjavi podatkov med operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov, proizvajalci, agregatorji, upravljavci polnilnih mest, operaterji vodikove infrastrukture in upravami, ki spodbujajo uvajanje toplotnih črpalk, da bi dosegli skupni dogovor o prihodnjih potrebah po omrežjih.

Poleg novih obremenitev, potrebnih za elektromobilnost, na omrežja električne energije znatno vpliva tudi vključevanje pametnega in dvosmernega polnjenja. Za to so potrebni pravočasen prenos revidirane direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, izvajanje nedavno sprejete uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva in sprejetje novega omrežnega kodeksa o prožnosti na strani povpraševanja 20 . Komisija bo po posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki 21 okrepila delo, da bi predlagala potrebne politične, regulativne in standardizacijske rešitve za pametno in dvosmerno polnjenje v Evropi.

Ukrep 2: ENTSO za električno energijo naj do leta 2050 okrepi načrtovanje od zgoraj navzdol z vključitvijo opredelitve potreb po sistemih na morju in kopnem ter nadaljnjim upoštevanjem vodika

Razvoj infrastrukture za čezmejni prenos temelji na desetletnih izkušnjah pri načrtovanju vseevropskega omrežja v okviru desetletnega načrta za razvoj omrežja. Revidirana uredba TEN-E, sprejeta leta 2022, je šla še korak dlje, saj je dolgoročna usmeritev, ki so jo države članice določile v zvezi z regionalnimi cilji glede proizvodnje energije na morju do leta 2050, postala izhodišče za načrtovanje odobalnega omrežja, s čimer se je zapolnila vrzel med pričakovanji politike in razvojem omrežja. To strateško dolgoročno logiko, ki se trenutno izvaja v prvih načrtih za razvoj odobalnih omrežij januarja 2024, bi bilo treba razširiti na preostalo evropsko omrežje, da bi se načrtovanje odobalnih in kopenskih omrežij združilo v skupnem okviru v naslednjem desetletnem načrtu za razvoj omrežja.

V zvezi s tem bo Komisija po objavi prvih načrtov za razvoj odobalnih omrežij od prvega četrtletja 2024 tesno sodelovala z ENTSO za električno energijo pri nadaljnji pripravi desetletnega načrta za razvoj omrežja. Da bi zagotovili načrtovanje povezanega energetskega sistema, bi bilo treba tudi bolj upoštevati prenos vodika, da bi se oblikovala razumna pričakovanja glede potreb po vodikovi infrastrukturi, v zvezi s katerimi bi bilo treba razmisliti o morebitnih obstoječih strategijah držav članic za vodik, vključno s proizvodnjo vodika na morju in nadaljnjim prenosom vodika za zadovoljitev povpraševanja. Za ta namen bi morali ustrezni deležniki iz sektorja vodika tesneje sodelovati pri pripravi prihodnjih načrtov za razvoj odobalnih omrežij. ENTSO za električno energijo bi moral v desetletnem načrtu za razvoj omrežja dodatno okrepiti sinergije med različnimi nosilci energije ter zagotoviti vključitev ustreznih deležnikov v sektorjih distribucije, shranjevanja, vodika, CO2 in plina za postopno načrtovanje povezanega energetskega sistema, ko bodo ti sektorji ustrezno dozoreli.

Nazadnje, nacionalni regulativni organi bi morali na nacionalni ravni zagotoviti, da bodo operaterji energetskih sistemov nadalje ocenili potrebe svojih energetskih sistemov po prožnosti pri načrtovanju prenosnih omrežij, vključno s potencialom shranjevanja energije 22 . To bi bilo treba izvesti v skladu s prihodnjim revidiranim zakonodajnim okvirom o zasnovi trga električne energije.

Operaterji prenosnih sistemov in države članice bi morali zagotoviti, da bo zasnovanih, načrtovanih in razvitih dovolj projektov za prenos električne energije, da bi izpolnili infrastrukturne potrebe EU, določene za leta 2030, 2040 in 2050, ob upoštevanju nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Kadar so potrebe po razvoju omrežij ugotovljene, ni pa konkretnih projektov za njihovo izpolnitev, bi morale države članice in njihovi regulativni organi spodbujati operaterje prenosnih sistemov, da pripravijo nove zasnove projektov.

Ukrep 3: Telo EU ODS naj podpira načrtovanje omrežij operaterjev distribucijskih sistemov z evidentiranjem obstoja in značilnosti načrtov za razvoj distribucijskih omrežij

Zanesljivi, celoviti, v prihodnost usmerjeni in pregledni načrti za razvoj distribucijskih omrežij bodo bistvenega pomena za vključitev obnovljivih virov energije in prilagajanja odjema ter zmanjšanje zamud pri obravnavi zahtev za priključitev v prihodnosti. Operaterji distribucijskih sistemov 23 so z direktivo o notranjem trgu z električno energijo že zakonsko pooblaščeni, da vsaki dve leti pripravijo načrte za razvoj omrežij za pet do deset let ter jih po posvetovanju z vsemi zadevnimi uporabniki sistema predložijo nacionalnim regulativnim organom. Poleg tega so v uredbi o notranjem trgu z električno energijo določene pravne naloge telesa EU ODS, in sicer spodbujanje načrtovanja distribucijskih omrežij skladno z načrtovanjem prenosnih omrežij, sodelovanje z ENTSO za električno energijo ter sprejemanje najboljših praks usklajenega načrtovanja prenosnih in distribucijskih sistemov, vključno z izmenjavo podatkov za načrtovanje omrežij med operaterji. Približno 2 560 operaterjev distribucijskih sistemov v EU pokriva 10 milijonov kilometrov distribucijskih omrežij 24 , kar vključuje podjetja najrazličnejših velikosti in razlike v nacionalnih koncentracijah. Mali operaterji distribucijskih omrežij se lahko zaradi omejenih virov srečujejo z dodatnimi izzivi. Več kot 900 operaterjev distribucijskih sistemov – malih, srednjih in velikih – je članov telesa EU ODS.

Ta ukrep dopolnjuje in podpira začetno delo v zvezi s pravnimi zahtevami. Telo EU ODS bi moralo do sredine leta 2024 preučiti študije primerov in najboljše prakse ter objaviti priporočila za izboljšanje načrtovanja distribucijskih omrežij 25 v tesnem sodelovanju z ENTSO za električno energijo in operaterji prenosnih sistemov ter ustreznimi predstavniki uporabnikov omrežja, kot so predstavniki sektorjev obnovljivih virov energije, elektromobilnosti ali ogrevanja in hlajenja, ob upoštevanju negotovosti, ki najbolj vplivajo na dejavnosti operaterjev distribucijskih sistemov, in heterogene velikosti operaterjev distribucijskih sistemov 26 . Pri pripravi načrtov za razvoj distribucijskih omrežij bodo bistvene pregledne in redne izmenjave z deležniki iz sektorjev obnovljivih virov energije, elektromobilnosti ter ogrevanja in hlajenja ter regionalnimi predstavniki odjemalcev in civilne družbe. Nacionalni in občinski načrti ter načrti zasebnih podjetij za polnilno infrastrukturo za električna vozila, oskrbo z električno energijo z obale v morskih pristaniščih, uvedbo toplotnih črpalk ali daljinskega ogrevanja bodo na primer znatno vplivali na potrebo po okrepitvi distribucijskih omrežij električne energije, kar posledično prinaša priložnosti za nove trge prožnosti, in jih je treba vključiti v načrtovanje omrežja, da se zagotovi njegova hitra izgradnja.

Z ustrezno izmenjavo podatkov bo zagotovljena tudi podpora operaterjem distribucijskih sistemov pri načrtovanju potreb glede skrajšanja časa, potrebnega za priključitev na omrežje. Uporabniki omrežja bi morali v ta namen posredovati podatke o svojih elektroenergetskih zmogljivostih in lokacijah projektov, da bi operaterjem distribucijskih sistemov pomagali razumeti nove vzorce pretoka v njihovih omrežjih. Poleg tega bi morali nacionalni regulativni organi v sodelovanju z agencijo ACER in Svetom evropskih energetskih regulatorjev (CEER) operaterjem distribucijskih sistemov do zadnjega četrtletja 2024 posredovati smernice o načrtovanju in spodbujati skladnost med načrti 27 . Komisija bo s telesom EU ODS od leta 2024 prav tako krepila svojo podporo zasnovi in predložitvi vlog za projekte skupnega interesa za projekte pametnih omrežij.

Glavni dejavnik pri sprejemanju odločitev o naložbenem načrtu so torej celoviti načrti za razvoj omrežja. Nacionalni energetski in podnebni načrti, ki dopolnjujejo zgoraj navedene načrte, so lahko učinkovito orodje pri podpiranju razvoja distribucijskih omrežij, zlasti z reformami, ki bi jih izvajale države članice. Komisija bo ukrepe, povezane z omrežjem, vključila v ponavljajoči se postopek z državami članicami v zvezi z njihovimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti.

III.UVEDBA REGULATIVNIH SPODBUD ZA IZGRADNJO OMREŽIJ, USMERJENO V PRIHODNOST

Regulativni okvir je eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na raven in učinkovitost naložb v razvoj omrežij. Omrežja so običajno regulirana sredstva, naložbe pa plačajo vsi odjemalci preko omrežnih tarif. Višji stroški razvoja energetskega sistema bodo zato običajno povzročili zvišanje omrežnih tarif in s tem cen za odjemalce, čeprav morajo cene končnih odjemalcev ostati dostopne. Poleg tega bi se lahko zaradi omejitve razvoja projektov na tiste, ki temeljijo na trenutnih potrebah po sistemu, povečali prihodnji stroški sistema in s tem stroški za odjemalce. Zato je pomembno, da se zadevne stranke dogovorijo o potrebi po predhodnih naložbah.

Zlasti obnovljivi viri energije na morju bodo družbi prinesli ogromne koristi, ki bodo verjetno segale onkraj meja držav članic gostiteljic. To povzroča zapletenost pri dogovarjanju o ustrezni delitvi stroškov, tudi za hibridne povezovalne daljnovode.

Zagotavljanje ustreznih regulativnih spodbud se začne z vzpostavitvijo podpornega regulativnega okvira, ki zagotavlja varnost naložb. Za to je potreben hiter dogovor o reformi zasnove trga električne energije, katere določbe bodo priznavale pomen predhodnih naložb in jamstva za dostop do prenosnih zmogljivosti obnovljivih virov energije na morju ter upoštevale naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva v omrežnih tarifah.

Vendar je za tako obsežno prenovo tarifnih metodologij potrebno pravo ravnovesje med predvidevanjem prihodnjih potreb po infrastrukturi, sprejemanjem večje negotovosti, da infrastrukturno sredstvo po začetku obratovanja morda ne bo v celoti izkoriščeno, in omogočanjem predčasnega povračila s tem povezanih stroškov na eni strani ter cenovno dostopnostjo za porabnike, na katere se stroški prenesejo preko omrežnih tarif, na drugi strani. Izgube socialno-ekonomske blaginje zaradi zamude pri nadgradnjah omrežij, potrebnih za povezovanje obnovljivih virov energije in prilagodljivega odjema, bodo pogosto presegle dodatne začetne stroške predhodnih naložb. Glede na dolgo življenjsko dobo omrežnih sredstev se lahko stroški v prihodnosti znatno zmanjšajo, če se pri današnjih naložbah že upoštevajo prihodnje potrebe.

Ukrep 4: Komisija naj predlaga vodilna načela za opredelitev pogojev, pod katerimi bi bilo treba odobriti predhodne naložbe v projekte omrežij

V predlogu reforme zasnove trga električne energije, ki ga je pripravila Komisija, je jasno navedeno, da bi bilo treba predhodne naložbe uporabiti za pomembne projekte omrežja. Hkrati pa bi morala uporaba ostati sorazmerna s potrebami.

Predhodne naložbe so lahko pomembne npr. za vlaganje v odobalna omrežja, ki bodo kos izzivom prihodnosti in ki bodo omogočala prihodnje širitve zazankanih odobalnih omrežij; za območja z veliko neizkoriščenimi možnostmi za uvedbo fotovoltaike na kopnem, kot so območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, določena v skladu z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov; za priključitve na omrežje za zagotavljanje oskrbe z električno energijo z obale v pristaniščih ali za izgradnjo pametnih omrežij, ki bodo podpirala nacionalne načrte za infrastrukturo za polnjenje električnih vozil ali občinske načrte za uvajanje toplotnih črpalk.

Komisija bo ob podpori agencije ACER, ENTSO za električno energijo in telesa EU ODS ter v posvetovanju z ustreznimi deležniki na strani ponudbe električne energije in povpraševanja po njej delo foruma v Københavnu 28 v zvezi s predhodnimi naložbami do prvega četrtletja leta 2025 dopolnila s predlogom smernic, v katerih bo določila pogoje, pod katerimi bi bilo treba običajno pričakovati odobritev predhodnih naložb, pri čemer bo upoštevala različne ravni razvojne gotovosti projektov in načine obravnavanja različnih ravni, na primer s pogojnim zagotavljanjem predhodnih naložb.

Ukrep 5: Komisija naj izda smernice o čezmejni delitvi stroškov za projekte na morju

Odobalna omrežja bodo sestavljena iz projektov radialnega in hibridnega prenosa, ki se bodo razvijali v prihodnje zazankano omrežje. Povezovanje energetskih otokov in drugih velikih projektov na morju bo družbi prineslo velike koristi, ki bodo verjetno presegle meje držav gostiteljic. To predstavlja izzive pri dogovarjanju o ustrezni delitvi stroškov ob upoštevanju koristi za odjemalce in proizvajalce, pa tudi negotovosti, ki je neločljivo povezana s prihodnjimi naložbami in njihovim časovnim okvirom. Dodatne posebnosti bodo pri hibridnih projektih, ki povezujejo države med seboj, povezujejo pa tudi obnovljive vire energije na morju. Za to bo treba okrepiti infrastrukturo za prevoz iz obalnih regij v neobalne regije v Evropi za zagon veliko projektov na področju vetrne energije na kopnem in na morju.

Ob upoštevanju potreb po razvoju odobalnih omrežij bi morale države članice in regulativni organi za pospešitev nastanka novih čezmejnih projektov o načelih sodelovanja razpravljati že v fazi ugotavljanja potreb po omrežjih, tudi glede stroškov. ENTSO za električno energijo bi moral nadalje razviti učinkovita orodja za modeliranje, da bi bolje upoštevali potrebe držav članic po informacijah, ki so pomembne za začetek takih izmenjav. Poleg tega bi bilo treba pri sedanjih pristopih k razporejanju stroškov upoštevati nove zapletene vidike, kot so hibridni projekti na morju. Komisija bo te izzive obravnavala do junija 2024 v smernicah, namenjenih podpori državam članicam in nacionalnim regulativnim organom pri takšnih dejavnostih. Delo v zvezi z delitvijo stroškov se bo usmerjalo na namenskih srečanjih z državami članicami na politični in tehnični ravni. Poleg tega bo Komisija organizirala vrsto srečanj z državami članicami, da bi si izmenjale zamisli, in jih podprla pri doseganju dogovorov o posameznih projektih.

IV.SPODBUJANJE BOLJŠE UPORABE OMREŽIJ

Zaradi čakalnih vrst za priključitev na omrežje nastajajo velike zamude pri uvajanju obnovljivih virov energije v omrežje. Zamude so pogosto posledica dejstva, da predlagatelji projektov nimajo zadostnih informacij, pa tudi načinov izdajanja dovoljenj. Večja prepoznavnost razpoložljivih omrežnih zmogljivosti zato pripomore k usmerjanju zahtev za priključitev tja, kjer jih je mogoče najhitreje obravnavati. Številni operaterji sistemov so zagotovili dostop do zemljevidov zmogljivosti gostovanja v omrežju, ki pa niso vsi enako jasni in kakovostni 29 . Po drugi strani pa so nekatere uprave kot prve uvedle praktične načine prednostnega razvrščanja vlog ali odvračanje od zahtev, ki pomenijo zlorabo, s čimer pomagajo zmanjšati zaostanke in skrajšati čakalne dobe.

Da bi izboljšali uporabo obstoječih omrežij, je treba obravnavati pomanjkanje ozaveščenosti predlagateljev projektov o hitrem razvoju tehnologij za pametna in učinkovita omrežja, vključno s tehnologijami, ki se spodbujajo v okviru programa Obzorje Evropa, stopnjo njihove izkoriščenosti v Evropi in koristmi, ki so že zagotovljene drugim projektom.

Poleg tega zaradi prevladujočih tarifnih struktur ni zadostnih spodbud za uvajanje pametnih omrežij, učinkovitost omrežij in inovativne tehnologije s poudarkom na naložbah v osnovna sredstva. Nezadostno nadomestilo za naložbe v obratna sredstva, ki je bilo doslej v veliki meri povezano s stroški človeških virov, ne odraža ustrezno naraščajočih stroškov digitalizacije, obdelave podatkov ali prožnega javnega naročanja.

Ukrep 6: ENTSO za električno energijo in telo EU ODS naj se dogovorita o harmoniziranih opredelitvah razpoložljive zmogljivosti gostovanja v omrežju za operaterje sistemov in pripravita vseevropski pregled

Operaterji sistemov bi morali zagotoviti pregledne, razumljive, razčlenjene in redno posodobljene informacije o zmogljivostih gostovanja v omrežju in številu zahtev za priključitev v skladu s predlogom Komisije za revizijo zasnove trga električne energije. Regulativni organi bi morali po potrebi vzpostaviti okvire o pogodbah o priključkih z možnostjo omejitve odjema.

ENTSO za električno energijo in telo EU ODS bi si morala od objave tega akcijskega načrta v sodelovanju s Komisijo in regulativnimi organi prizadevati za harmonizirane opredelitve razpoložljivih zmogljivosti gostovanja v omrežju. To bi moralo privesti do vseevropskega pregleda razpoložljivih zmogljivosti gostovanja v omrežju 30 , ki omogočajo priključitev novih uporabnikov omrežja, skupaj z informacijami o številu zahtev za priključitev, ki se obravnavajo. Pri takem pregledu bi bilo treba po potrebi upoštevati evidentiranje zmogljivosti, ki so ga že izvedli operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov. ENTSO za električno energijo in telo EU ODS bi morala do sredine leta 2025 pripraviti vseevropski pregled, ki bi moral zagotoviti prepoznavnost predlagateljev projektov pri zasnovi njihovih projektov, kot so novi projekti na področju obnovljivih virov energije ali polnilne infrastrukture za električna vozila, ter pomagati razvijalcem oceniti tveganje zamud pri odobritvi zahtev za priključitev, da bodo imeli jasnejšo predstavo o tem, kdaj lahko projekti začnejo prejemati prihodke. To bo koristilo novim projektom na področju obnovljivih virov energije in prilagodljivega odjema, kot so shranjevanje ali električna vozila. Nekateri operaterji sistemov že danes zagotavljajo to prepoznavnost na lokalni ravni. Poleg tega bi morala ENTSO za električno energijo in telo EU ODS podpirati operaterje sistemov pri digitalizaciji in racionalizaciji postopkov za zahteve za priključitev na omrežje, na primer z izdajo smernic in priporočil, najpozneje do sredine leta 2025.

Takšen pregled lahko dodatno pomaga nacionalnim regulativnim organom razumeti, kje bi lahko priključki na omrežje (z možnostjo omejitve odjema) koristili sistemu, dokler se ne bi izvedla potrebna izgradnja. Kadar je razvoj omrežja strukturna rešitev težave z zmogljivostjo, bi bilo treba okvire za priključke z možnostjo omejitve odjema zasnovati tako, da operaterji sistemov ne bi zavlačevali izgradnje omrežja. V drugih primerih, ko razvoj omrežja morda ni gospodarna rešitev, bi se lahko takšni priključki obravnavali kot dolgoročna rešitev 31 .

Nacionalni regulativni organi bi morali zagotoviti tudi jasen okvir, ki bi odvračal od vlaganja zahtev za priključek, kadar takšna zahteva ni utemeljena s trdnim projektom in ji predlagatelj projekta ni dovolj zavezan, ali zahtev po presežnih zmogljivostih, ki presegajo tisto, kar je potrebno za projekt, da bi preprečili, da bi se zmogljivosti priključkov rezervirale za projekte, za katere je manj verjetno, da se bodo uresničili, ali katerih glavni poslovni namen je prodaja pravice do priključka, kadar je to dovoljeno. Manj verjetno je na primer, da se projekti proizvodnje, ki so finančno vezani ali pri katerih se ob zahtevi za priključitev plačajo stroški priključitve na omrežje, ne bodo nadaljevali.

Ukrep 7: ENTSO za električno energijo in telo EU ODS naj spodbujata uvajanje pametnih omrežij, učinkovitost omrežja in inovativne tehnologije

Komercialne tehnologije, ki lahko močno izboljšajo delovanje omrežij električne energije, so na voljo, vendar se premalo uporabljajo 32 . Takšne tehnologije lahko z zmanjšanjem izgub v omrežju privedejo do zmanjšanja stroškov za porabnike 33 . Seznanjenost z obstoječim naborom projektov, v okviru katerih so se takšne tehnologije že dokazale, in količinsko opredeljene koristi, ki so jih prinesle, bi lahko predlagateljem projektov, ki o njihovi uporabi še vedno razmišljajo, dale jasen razlog, da se zanje odločijo. Zato bi bilo treba povečati prepoznavnost tehnoloških sredstev, ki jih je mogoče hitro uvesti, pa tudi inovativnih rešitev za pametna omrežja in večjo učinkovitost omrežij, kot so dinamično ocenjevanje prenosne zmogljivosti (DLR), kabli visokotemperaturnih superprevodnikov (HTS), statični sinhronski kompenzatorji (STATCOM), pretvorniki s prisilno komutacijo (VSC) v sistemih HVDC, odklopniki HVDC ali prečni transformatorji (PST) 34 .

ENTSO za električno energijo in telo EU ODS bi morala skupaj posodobiti zbirko Technopedia 35 ter pojasniti te elemente in zagotoviti, da so zajete tehnologije, ki se uporabljajo v pilotnih projektih po vsej Evropi, pomembne za projekte pametnih omrežij električne energije in za povečanje učinkovitosti omrežij, vključno s tehnologijami, razvitimi v okviru programov Obzorje Evropa ali Obzorje 2020. Zbirka Technopedia bi vsebovati podatke o primerih uporabe in koristih ter bi jo bilo treba posodobiti do konca leta 2024 in nato vsaj enkrat letno, da bi jo predlagatelji projektov lahko ustrezno upoštevali pri zasnovi svojih projektov, regulativni organi pa predlagatelje spodbujali k njeni uporabi. Posodobitve bi bilo treba razširjati na prihodnjih vrhih o pametnih omrežjih električne energije, organiziranih ob podpori Komisije in telesa EU ODS.

Komisija bo nadalje spodbujala pametna omrežja, učinkovitost omrežij in inovativne tehnologije tako, da bo s prihodnjimi omrežnimi kodeksi dodatno olajšala udeležbo decentraliziranih virov energije na trgih.

Ukrep 8: Agencija ACER naj v naslednjem poročilu o tarifah priporoči dobre prakse v zvezi s spodbujanjem pametnih omrežij in tehnologij za učinkovitost omrežij z oblikovanjem tarif, pri čemer se poleg naložb v osnovna sredstva osredotoči na obravnavo naložb v obratna sredstva in delitev koristi

Omrežja se običajno financirajo z omrežnimi tarifami in poleg tega s prihodki od prezasedenosti za projekte čezmejnega prenosa. Omrežne tarife za prenos in distribucijo bi bilo treba ob učinkovitem upoštevanju naložb v obratna sredstva in naložb v osnovna sredstva redno posodabljati, da bi upoštevale spremembe energetskega sistema v smeri razogljičenja in vse dejavnejšo vlogo operaterjev distribucijskih sistemov. Priznati je treba povečanje operativnih stroškov pri uvajanju in delovanju naših omrežij, tudi za fizično in kibernetsko varnost. Zahteve glede učinkovitosti spodbujajo upravljavce omrežij k zmanjšanju stroškov in učinkovitejšemu delovanju 36 . Nacionalni regulativni organi bi morali redno pregledovati, kako določajo omrežne tarife, ali njihove metodologije za ta namen, vključno s tem, kako določajo dolgoročne spodbude, podpirajo preusmerjanje koničnega povpraševanja in spodbujajo uvajanje tehnologij, ki povečujejo učinkovitost in sposobnost obratovanja omrežij (glej prejšnji ukrep), na primer s shemami spodbud, ki temeljijo na učinkih ali uspešnosti. Zato se morajo omrežne tarife razvijati skupaj z energetskim sistemom. Inovativni pristopi, kot je delitev koristi 37 , lahko prispevajo k odpornosti energetskega sistema po dostopnih cenah. Nekatere države članice uvajajo nove prakse, na primer italijanski nacionalni regulativni organ 38 prehaja z regulacije, ki temelji na vložkih, na premije, da bi povečal zmogljivosti za prenos ter uvaja spodbude za učinkovitost naložb v osnovna sredstva, pri čemer bo v letu 2024 upošteval naložbe v obratna sredstva in naložbe v osnovna sredstva. Agencija ACER bi morala v naslednjem poročilu o tarifah 39 , ki naj bi bilo pripravljeno januarja 2025, na podlagi temeljitih posvetovanj z vsemi ustreznimi deležniki priporočiti najboljše prakse in na ta način še naprej podpirati nacionalne regulativne organe, nato pa nacionalne regulativne organe podpirati pri izvajanju teh praks.

Kot je določeno v uredbi o električni energiji, metodologije za tarife zagotovijo ustrezne spodbude, tudi dolgoročno, ki morajo odražati stroške, ob dodatnem skrbnem premisleku o porazdelitvi stroškov med proizvajalci in odjemalci. To je zlasti pomembno glede na to, da razvoj omrežij vse bolj temelji na potrebi po povezovanju območij, kjer je mogoče proizvajati obnovljive vire energije, kar bi se moralo odražati v ustrezni višini pristojbin za dovajanje in priključitev, da bi se pokrili s tem povezani stroški.

V.IZBOLJŠANJE DOSTOPA DO FINANCIRANJA

Za financiranje potrebnih ojačitev in prilagoditev omrežij bo treba mobilizirati ogromno sredstev, tj. skoraj pol bilijona, in to v razmerah, ko so javna sredstva omejena, na projekte pa neugodno vplivajo inflacija in naraščajoče obrestne mere. Pojavljajo se tudi težave v zvezi z bonitetno oceno in dostopom predlagateljev projektov do kapitala. Upravljavci omrežij na ravni prenosa in tudi distribucije se spoprijemajo s povečanjem obsega naložb v osnovna sredstva, kakršnega še ni bilo. Na primer, velikost in hitra širitev naložbenega programa podjetja lahko vplivata na njegovo bonitetno oceno, kar ima negativne posledice za dostop do financiranja. Za vse to so potrebna nova prizadevanja, da bi določili prilagojene finančne produkte in instrumente za podporo naložbam v omrežja.

Ukrep 9: Komisija naj določi prilagojene modele financiranja in okrepi dialog za odpravo ovir za zasebno financiranje

Komisija bo na podlagi dialoga vlagateljev o energiji do konca leta 2023 začela okrepljen proces z vlagatelji (vključno s pokojninskimi skladi), kreditnimi agencijami, finančnimi institucijami, regulativnimi organi in operaterji sistemov, da bi ugotovila in odpravila ovire za financiranje, tudi z bančnimi posojili, tržnimi instrumenti (dolžniškimi in lastniškimi), jamstvi in kombiniranim financiranjem. Glede na posebnosti poslovnih modelov operaterjev sistemov bi morala Komisija ob podpori ustreznih deležnikov preučiti finančne instrumente, da bi zagotovila najustreznejše rešitve za zadovoljitev potreb po naložbah, vključno z jamstvi ali podobnimi mehanizmi financiranja, ki spodbujajo zasebno financiranje.

Komisija in EIB bosta v okviru InvestEU nadalje preučili potrebo po orodjih in instrumentih financiranja za podporo naložbam v omrežja na splošno. 

Komisija bo zagotovila usklajevanje in sinergije med tem delom in ustreznim delom v zvezi z dostopom do financiranja, kot je določeno v akcijskem načrtu za vetrno energijo (ukrep 8), in drugimi tehnologijami obnovljivih virov energije, da bi zagotovila usklajeno povezovanje prihodnjega elektroenergetskega sistema.

Ukrep 10: Komisija naj izboljša prepoznavnost možnosti za financiranje programov pametnih omrežij in posodabljanja distribucijskih omrežij iz programov financiranja EU

Distribucijska omrežja so v okviru različnih instrumentov financiranja EU upravičena do financiranja. Glavni viri financiranja so regionalni sklad (ESRR), kohezijski skladi ter mehanizem za okrevanje in odpornost, vključno z njegovo komponento REPowerEU. ESRR in Kohezijski sklad lahko sofinancirata razvoj pametnih energetskih sistemov, omrežij in projektov shranjevanja. Države članice so v svojih operativnih programih za obdobje 2021–2027 do zdaj skupno namenile le 4,7 milijarde EUR, kar je privedlo do naložb v višini 6 milijard EUR. Dodeljeni zneski se med državami članicami zelo razlikujejo tudi zato, ker so nekatere države članice za podporo takim naložbam uporabile mehanizem za okrevanje in odpornost. Sklad za modernizacijo, ki se financira z delom prihodkov iz EU ETS 40 , in mehanizem za okrevanje in odpornost lahko prispevata k delu potreb po naložbah.

Države članice, ki imajo veliko potrebo po posodobitvi distribucijskega omrežja in uvajanju lokalnih pametnih omrežij, bi morale pri morebitnem spreminjanju svojih operativnih programov za regionalne in kohezijske sklade razmisliti o razpoložljivih možnostih za povečanje sredstev, dodeljenih za ta sektor. Komisija bo v prvem četrtletju leta 2024 začela postopek za sodelovanje z državami članicami pri možnostih financiranja distribucijskih omrežij, tudi z namenskim srečanjem na visoki ravni. Poleg tega bo v okviru instrumenta za tehnično podporo podjetjem zagotovila tudi posebno tehnično pomoč, da bi jim pomagala pri pripravi vlog za financiranje, sodelovala pa bo tudi s telesom EU ODS pri ozaveščanju njegovih članov, ki so operaterji distribucijskih sistemov, o tem ukrepu.

VI.POSPEŠITEV UVAJANJA S HITREJŠIM IZDAJANJEM DOVOLJENJ IN VKLJUČEVANJEM JAVNOSTI

Pri infrastrukturnih projektih se pojavljajo zapleteni in dolgotrajni postopki izdaje dovoljenj, saj gre pri teh projektih za dolge razdalje in zelo pogosto prečkajo več jurisdikcij. Pri tem se je treba prebiti skozi različne postopke izdaje dovoljenj v več jezikih z različnimi ureditvami in roki. Nekatere od teh težav so povezane s kadrovskimi omejitvami in omejitvami digitalizacije pristojnih organov. Postopek pridobivanja potrebnih okoljskih dovoljenj za čezmejne projekte je včasih težaven, zlasti kadar projekti prečkajo zavarovana naravna območja ali habitate nekaterih vrst ter znanje o tamkajšnjih zavarovanih habitatih in vrstah ni popolno. Poleg tega ima javnost pogosto resne pomisleke glede izvajanja infrastrukturnih projektov, kar lahko v najslabšem primeru privede do dolgotrajnih sodnih postopkov. Minimalne zakonodajne zahteve velikokrat ne zadostujejo za odpravo pomislekov lokalnih skupnosti, na katere vpliva gradnja projektov v njihovi bližini, prizadevanja za vključevanje javnosti pa bi morala obsegati več kot le tisto, kar je nujno potrebno.

Uredba TEN-E in v zadnjem času nujna uredba Sveta (EU) 2022/2577 vsebujeta rešitve za ta vprašanja, vendar se še ne uporabljata v zadostni meri.

Ukrep 11: Komisija naj zagotovi smernice in tehnično podporo za izvajanje obstoječih zakonodajnih orodij in s tem podpre hitrejše izdajanje dovoljenj, države članice pa naj izvajajo ukrepe za njegovo pospeševanje

Države članice lahko uporabijo prostovoljne določbe iz nujne uredbe Sveta 41 (člen 6) in naj hitro prenesejo revidirano direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, da bi pospešile razvoj prenosnih in distribucijskih omrežij, potrebnih za vključitev obnovljivih virov energije v sistem. Razvoj omrežij vedno bolj temelji na potrebi po vključevanju velikih količin obnovljivih virov energije v sistem, zato bi lahko bila določitev posebnih infrastrukturnih območij v skladu z navedeno uredbo oziroma direktivo za države članice pomembna možnost.

Platforma pristojnih nacionalnih organov, odgovornih za izdajo dovoljenj, vzpostavljena leta 2022, se je izkazala za koristen forum za izmenjavo dobrih praks ter zagotavljanje pojasnil in usmerjevalne podpore. Delo platforme se bo okrepilo. Zlasti bo organizirano posebno ministrsko srečanje, da se zagotovi politična usmeritev za obravnavo ugotovljenih vprašanj v zvezi z izdajo dovoljenj. Za nadaljnjo podporo bo Komisija leta 2024 izvedla študijo, v kateri bo ocenila izvajanje določb o izdaji dovoljenj iz uredbe TEN-E. To bo omogočilo zlasti prepoznavanje in razširjanje dobrih praks. Države članice bi morale na podlagi ugotovitev študije določiti posebne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za pospešitev njihovih sistemov izdajanja dovoljenj. Komisija bo to oceno in njeno izvajanje podprla preko platforme nacionalnih pristojnih organov, odgovornih za izdajo dovoljenj.

Komisija bo sodelovala z ustreznimi ministrstvi in organi za izdajo dovoljenj, tudi v okviru Konvencije županov, da bi razširila in podprla uporabo določb revidirane direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (RED III) ter nujne uredbe Sveta in revidirane direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov v zvezi z distribucijskimi omrežji. Poleg tega se bo v okviru platforme pristojnih nacionalnih organov nadaljevala izmenjava mnenj o posebnostih izdajanja dovoljenj za pametna omrežja električne energije, da bi racionalizirali zadevne postopke.

Komisija bo v zvezi z ovirami pri izdajanju dovoljenj, s katerimi se srečujejo projekti energetske infrastrukture, najpozneje do sredine leta 2025 zagotovila smernice o določitvi posebnih infrastrukturnih območij za projekte omrežij, potrebne za vključitev obnovljivih virov energije, kot je določeno v revidirani direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Do zadnjega četrtletja leta 2024 bo po potrebi posodobila obstoječe smernice za racionalizacijo presoj vplivov na okolje za projekte skupnega interesa 42 in projekte vzajemnega interesa ter smernice za infrastrukturo za prenos energije in naravovarstveno zakonodajo EU 43 , kot je potrebno za njihovo prilagoditev revidiranima zakonodajnima okviroma TEN-E in direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter njunih določb za racionalizacijo izdaje dovoljenj.

Nazadnje, Komisija bo od leta 2024 preko Instrumenta za tehnično podporo podpirala digitalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj za projekte omrežij. Uredba o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo 44 predvideva, da lahko države članice v okviru svojih samostojnih projektov ali projektov, ki vključujejo več držav, prejmejo tehnično strokovno znanje za pospešitev izdaje dovoljenj. Države članice spodbujamo, da uporabijo Instrument za tehnično podporo, ki ga je zagotovila Komisija, za nadgradnjo svojih sistemov za obravnavo vlog za izdajo dovoljenj in postopke priključitve, na primer z digitalizacijo. Poleg tega bo Komisija, kot je bilo napovedano v evropskem akcijskem načrtu za vetrno energijo 45 , do konca leta vzpostavila namensko spletno orodje za podporo državam članicam, med drugim z zagotavljanjem odgovorov na pogosto zastavljena praktična vprašanja držav članic v zvezi z izvajanjem revidiranih določb o izdaji dovoljenj.

Ukrep 12: Komisija naj vzpostavi pakt za sodelovanje za zgodnje, redno in smiselno vključevanje deležnikov ter regulativno podporo

V zapletenem regulativnem okviru za izgradnjo infrastrukture, ki prečka več držav in spada pod več pristojnosti, sta lahko količinska opredelitev in monetizacija uspešnega preprečevanja konfliktov in zamud izziv. Medtem ko so predlagatelji projektov spodbujeni k najboljšim praksam in si jih ti med seboj tudi izmenjujejo, je treba okvir za vključevanje deležnikov okrepiti, da bi se zagotovila stalna in skupna prizadevanj za ublažitev vpliva na skupnosti in naravo, hkrati pa prerazporedile koristi za skupnosti in okrepilo varstvo narave.

Komisija bo na dnevih projektov skupnega interesa za energijo leta 2023 vzpostavila pakt za sodelovanje z državami članicami, nacionalnimi regulativnimi organi, operaterji sistemov in civilno družbo za zgodnje, redno in smiselno vključevanje deležnikov ter potrebno ustrezno regulativno podporo (glej Prilogo II), da bi obravnavala morebitno nasprotovanje javnosti in zagotovila najvišje standarde vključenosti deležnikov.

VII.OKREPITEV DOBAVNIH VERIG ZA OMREŽJA

Industrija EU je vodilna v svetu na področju proizvodnje sestavnih delov energetskih sistemov, kot so kabli za visokonapetostni enosmerni tok in razdelilno-transformatorske postaje, ki so temeljni elementi za uresničitev ambicij EU glede proizvodnje energije na morju.

Kljub temu predlagatelji projektov omrežij opozarjajo na dolge in vse daljše dobavne roke pri nakupu posebnih sestavnih delov omrežja, ki tudi v okviru najnujnejših projektov skupnega interesa včasih trajajo več let, med drugim zaradi omejene ponudbe nekaterih sestavnih delov ali naraščajočih cen surovin. Hkrati se proizvajalci v EU zaradi razlik v posebnostih izdelkov srečujejo z ovirami pri izkoriščanju ekonomije obsega. Močna rast svetovnega povpraševanja po tehnologijah omrežij električne energije bi lahko povzročila še daljše dobavne roke. Zato naj bi se proizvodna zmogljivost EU znatno povečala, partnerstvo EU pa bo dodatno okrepilo vrednostne verige.

Vedno večja svetovna konkurenca na trgu kablov in sistemov HVDC ter HVAC, ki se v Evropi še vedno dobavljajo predvsem na domačem trgu, je zelo pozitivna, če so vzpostavljeni enaki konkurenčni pogoji. Za spodbujanje odpornosti energetskega sistema je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev, pri katerih ne bo možnosti za nepoštene trgovinske prakse.

Poleg tega je treba zagotoviti, da se ne pojavijo varnostna tveganja. Vendar lahko odvisnost od dobaviteljev iz tretjih držav, zlasti iz držav, ki niso usklajene z vrednotami in stališči EU, za izpolnjevanje potreb po kritični energetski infrastrukturi EU pomeni varnostna tveganja 46 – neposredno v smislu kibernetske varnosti 47 in tudi v zvezi z morebitno uporabo take odvisnosti dobavne verige kot orožja.

Odvisnost od dobaviteljev iz tretjih držav z visokim tveganjem za kritične sestavne dele lahko povzroči kibernetsko ranljivost omrežja, vključno s povezovalnimi daljnovodi do tretjih držav. V skladu z direktivo o omrežjih in informacijskih sistemih (NIS 2) 48 morajo subjekti v energetskem sektorju v okviru ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost sprejeti varnostne ukrepe v zvezi s svojimi dobavnimi verigami. Prihodnji akt o kibernetski odpornosti, o katerem se sozakonodajalca trenutno pogajata, bo znatno izboljšal varnost dobavne verige, saj bo zahteval vgrajeno kibernetsko varnost za izdelke strojne in programske opreme z digitalnimi značilnostmi, ki vstopajo na trg EU, ter proizvajalcem naložil obveznost, da zagotovijo skladnost z zahtevami glede kibernetske varnosti v celotnem življenjskem ciklu izdelka.

Poleg tega se upravljavci omrežij v EU srečujejo z izzivi pri pridobivanju zadostnega dostopa do surovin, kot sta baker ali jeklo. Glede na ambiciozne cilje uvajanja si bo treba za povečanje domačih proizvodnih zmogljivosti ter diverzifikacijo oskrbe s surovinami in ključnimi sestavnimi deli prizadevati na nacionalni ravni ter preko sporazumov ali partnerstev EU z zanesljivimi tretjimi državami. Akt o kritičnih surovinah bo pomagal zagotoviti, da bo Evropa izpolnila te cilje, tudi z domačo proizvodnjo in strateškimi partnerstvi. Komisija si prizadeva zagotoviti dostop do kritičnih in strateških surovin. K temu bodo prispevali tudi sporazumi o prosti trgovini in drugi dvostranski sporazumi, ki zajemajo dobavne verige na področju energije, surovin in čistih tehnologij, ter strategija Global Gateway.

Poudariti je treba tudi, da projekti elektroenergetske medsebojne povezanosti s tretjimi državami, kot so projekti vzajemnega interesa, katerih cilj je izvoz znatnih količin električne energije iz obnovljivih virov v EU, ne bi smeli ustvariti novih odvisnosti v smislu zanesljivosti oskrbe z energijo.

Pomanjkanje usposobljenih delavcev vpliva tudi na vse večje kadrovske potrebe operaterjev prenosnih in distribucijskih sistemov, proizvajalcev kablov HVDC in drugih dobaviteljev energetskih sistemov. To vključuje potrebo po pridobivanju nadaljnjih naprednih digitalnih in tehnoloških znanj in spretnosti, kot so avtomatizacija, nadzor, velepodatki in napredna analitika, za odkrivanje in nadzor izzivov omrežja ter razvoj potrebnih tehnologij 49 .

Zgoraj navedene pomembne potrebe po odpornih in učinkovitih dobavnih verigah za proizvodnjo omrežij so bile obravnavane v predlogu akta o neto ničelni industriji (omrežne tehnologije so predlagane med strateškimi neto ničelnimi tehnologijami, neto ničelne akademije pa obravnavajo izzive v zvezi s spretnostmi) in v evropskem akcijskem načrtu za vetrno energijo (povečanje zanesljivosti povpraševanja po energiji iz omrežij z vzpostavitvijo digitalne platforme EU za načrtovanje dražb vetrne energije in nacionalnimi zavezami). Hitro sprejetje in izvajanje akta o neto ničelni industriji bo omogočilo podporo odporni dobavni verigi za omrežja, zlasti s hitrejšim izdajanjem dovoljenj za nove proizvodne zmogljivosti, povečano usposobljenostjo delovne sile ter ustrezno zasnovanimi javnimi razpisi in dražbami.

Industriji EU so na voljo druga orodja Komisije za izvrševanje za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev, boj proti nepoštenim trgovinskim praksam 50 ali odpravo asimetrij med EU in tretjimi državami pri odprtosti trga v sektorjih javnih naročil (instrument za mednarodno javno naročanje). Poleg tega uredba EU o pregledu neposrednih tujih naložb 51 v zvezi s tveganji, povezanimi z varnostjo in javnim redom, omogoča oceno varnostnih tveganj neposrednih tujih naložb. Trgovinski sporazumi EU so usmerjeni v spodbujanje naložb v obnovljive vire energije, vključno z dostopom do energetskih omrežij, da bi diverzificirali pridobivanje virov in omogočili dostop do trga v tretjih državah, hkrati pa ohranili zanesljivost oskrbe.

Z dodatnim in dopolnilnim ciljno usmerjenim ukrepom v tem akcijskem načrtu se bodo podprle nadaljnje izboljšave dobavnih verig za omrežja. Prizadevanja za uskladitev zasnove izdelkov po vsej EU bi dobaviteljem omogočila, da se osredotočijo na dobavo količine, namesto da čas in človeške vire uporabljajo za prilagojeno zasnovo in proizvodnjo. Takšne uskladitve bi prispevale ne le k povečanju dostopa dobaviteljev do notranjega trga, temveč tudi k povečanju konkurence, znižanju stroškov in povečanju proizvodnje pri enakih proizvodnih zmogljivostih.

Ukrep 13: ENTSO za električno energijo in telo EU ODS naj sodelujeta s ponudniki tehnologije pri razvoju skupnih tehnoloških specifikacij in izboljšanju prepoznavnosti naborov projektov omrežij, da bi spodbudili naložbe v proizvodne zmogljivosti in varne dobavne verige

Standardi, ki zadevajo celotno vrednostno verigo omrežij električne energije in opreme, so ključni za zagotavljanje varnosti in zaščite električnih naprav, olajšanje varnosti dobavne verige, interoperabilnosti, omogočanje naložb v elektroenergetsko omrežje, prihranek stroškov ter s tem pospešitev uvajanja in modernizacije.

Najpomembneje je, da so razpisne zahteve upravljavcev prenosnih omrežij, ki jih morajo izpolniti proizvajalci električne energije v omrežjih, pogosto zelo prilagojene, kar pomeni, da je treba prizadevanja in vire dobavne verige nameniti izpolnitvi zahtev po posebni zasnovi tako rekoč vsakega operaterja prenosnega sistema v Evropi. Operaterji prenosnih sistemov bi s sodelovanjem v smeri dogovora o enotnih zahtevanih specifikacijah znižali stroške, pospešili izvajanje projektov, povečali obseg proizvodnje že obstoječih proizvodnih obratov, ki jo dobavitelji lahko zagotovijo, in dobaviteljem po vsej EU omogočili boljši dostop do drugih trgov v Evropi. Na pobudo programa EU Obzorje Evropa 52 in v nekaj primerih nekaterih operaterjev prenosnih sistemov 53 so bili opravljeni prvi poskusi dogovora o enotnih zahtevah, vendar jih različni operaterji prenosnih sistemov še vedno različno izvajajo. ENTSO za električno energijo je v razpravah v okviru dogodka na visoki ravni o prihodnosti naših omrežij poudaril potrebo po nadaljnjem sodelovanju v zvezi s tem in racionalizaciji specifikacij 54 .

Komisija bo od evropskih organizacij za standardizacijo zahtevala, da kot rezultat zagotovijo dogovor v okviru delavnice o skupnih specifikacijah izdelkov, o katerih bi se bilo treba dogovoriti do konca leta 2024, ki bo vključeval vse ustrezne deležnike (ENTSO za električno energijo, operaterje prenosnih omrežij in proizvajalce). Operaterji prenosnih sistemov bi morali te specifikacije izdelkov uvesti v svoja naročila po vsej EU, regulativni organi pa bi morali navedene operaterje spodbujati pri oblikovanju tarif. Delo bi bilo treba tesno usklajevati z delovno skupino foruma na visoki ravni o evropski standardizaciji za zeleni elektroenergetski sistem. V prihodnje bi to lahko bil prvi korak k razvoju tehničnih specifikacij in sčasoma standardov EU za celotno vrednostno verigo omrežja električne energije, če bi bilo potrebno.

Forum na visoki ravni bo v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo pri zgoraj navedenem sklopu prizadevanj ugotovil vrzeli v standardizaciji in do prvega četrtletja leta 2024 predlagal časovni načrt. Poudarek bo na strateških vprašanjih, ki temeljijo na trenutnih tržnih in poslovnih trendih, vključno z geopolitičnimi omejitvami, vplivom na evropska podjetja in olajševanjem svetovne trgovine.

ENTSO za električno energijo in telo EU ODS bi morala skupaj z upravljavci omrežij do četrtega četrtletja 2024 vzpostaviti mehanizme, ki bi v njihovih prihodnjih načrtih javnega naročanja opreme in sistemov na vseh napetostnih ravneh zagotovili večjo prepoznavnost pri proizvajalcih. Ta ukrep bi lahko proizvajalcem omrežnih tehnologij pomagal, da bodo bolje pripravili svoje proizvodne zmogljivosti in usposobljeno delovno silo ter/ali pravočasno načrtovali proizvodne časovne bloke za izpolnitev potreb po širitvi omrežja. Posledično bi se bilo mogoče izogniti morebitnim ozkim grlom v tehnoloških dobavnih verigah. Ta ukrep bi se moral zgledovati po interaktivni digitalni platformi EU, na kateri bo objavljeno načrtovanje dražb držav članic, kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu EU za vetrno energijo.

Ukrep 14: Komisija naj spodbuja enotne tehnične zahteve glede proizvodnje in priključitve odjema

Specifikacije, določene za priključitev novih obratov za odjem in novih projektov proizvodnje pomembno vplivajo na zasnovo izdelkov in zahteve v zvezi z njimi. Danes se takšne tehnične zahteve po Evropi zelo razlikujejo, zato se jim morajo proizvajalci prilagajati na lokalni ravni, kar jih ovira pri dostopu do enotnega trga EU. Komisija bo do leta 2025 pri revizijah omrežnih kodeksov o zahtevah za proizvajalce in priključitev odjema ocenila in predlagala ukrepe za spodbujanje enotnih tehničnih zahtev, da bi proizvajalcem zagotovila, da lahko v celoti izkoristijo dostop do enotnega trga.

1.SKLEPNE UGOTOVITVE

Omrežja električne energije so prava evropska zgodba o uspehu povezovanja, sodelovanja in vzajemne podpore. Zaradi nepogrešljive vloge omrežij električne energije pri energetskem prehodu je izjemno pomembno, da se zagotovi ustrezna spodbuda ter čim bolj zmanjšajo nepotrebne ovire in tveganja. Posodobitev in širitev omrežij ter njihova nadgradnja v pametnejša omrežja so zelo potrebni na ravni prenosa in vedno bolj tudi na ravni distribucije, da se omogoči energetski prehod v vseh gospodarskih sektorjih. Omrežja morajo biti pripravljena na potrebe novega sistema, zlasti z vključevanjem obnovljivih virov energije in prilagodljivega odjema. Ti izzivi pri razvoju omrežij pomenijo velike potrebe po naložbah, ki bodo do leta 2030 znašale pol bilijona EUR.

V tem evropskem akcijskem načrtu za omrežja električne energije so opredeljeni številni medsebojno povezani ukrepi, ki jih je mogoče dokončati v naslednjih 18 mesecih, da se zagotovi ustrezen naložbeni okvir za omrežja. Zanesljivo in visokokakovostno načrtovanje omrežij lahko skupaj z omogočitvenim okvirom za predhodne naložbe na področjih s trdnimi načrti za uvajanje obnovljivih virov energije, elektromobilnosti ali toplotnih črpalk ter racionaliziranimi postopki za izdajo dovoljenj za te projekte omrežij na primer znatno poveča zmogljivosti gostovanja v omrežju za nove obnovljive vire energije in prožne vire za sistem.

Medtem ko bi morale zadevne organizacije opredeljene ukrepe začeti izvajati v predlaganem časovnem okviru, lahko njihov polni učinek dosežejo le z močno in dolgoročno zavezo vseh zadevnih akterjev, javnih in zasebnih, da bodo sodelovali pri njihovem izvajanju. Samo s sodelovanjem bo mogoče ohraniti zagon, da bodo naša omrežja kos izzivu.

Zato bo Komisija v okviru københavnskega foruma za energetsko infrastrukturo v sodelovanju z državami članicami, agencijo ACER, ENTSO za električno energijo in telesom EU ODS, EIB, proizvajalci in nevladnimi organizacijami vzpostavila namensko platformo za redno spremljanje napredka in poročanje na letnem srečanju foruma o izvajanju tega akcijskega načrta.

PRILOGA I – EVROPSKI AKCIJSKI NAČRT ZA OMREŽJA ELEKTRIČNE ENERGIJE NA KRATKO

PRILOGA II – PAKT ZA SODELOVANJE

Zagotavljanje zgodnje, redne in smiselne vključenosti deležnikov v razvoj omrežja

Temelj našega energetskega prehoda in gospodarskega okrevanja bo elektroenergetski sistem, v katerega bo energija iz obnovljivih virov prispevala približno polovico proizvodnje v letu 2030 in ki bo popolnoma razogljičen precej pred letom 2050. Zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov bomo uvajali veliko hitreje kot danes, za kar bo potrebna integrirana in medsebojno povezana evropska infrastruktura. Pospeševanje razvoja omrežij električne energije vzporedno z obsežno širitvijo obnovljivih virov energije je zato ključnega pomena, da Evropa spodbuja uresničevanje svojih ambicij v zvezi z energetsko varnostjo in podnebnimi cilji.

Nič od tega ni mogoče doseči ločeno ali na račun varstva okolja naših najranljivejših habitatov. Revidirana uredba TEN-E bo še naprej vodilni okvir za opredelitev in vzpostavljanje projektov skupnega interesa, če in kjer je to potrebno za povezovanje povpraševanja in ponudbe po vsej Evropi. Postopki odločanja, bodisi v fazi izbora za oznako projekta skupnega interesa bodisi pozneje, med načrtovanjem trase in izgradnjo, so bili okrepljeni, da bi bili bolj vključujoči in preglednejši ter da bi upoštevali stališča in potrebe skupnosti, na katere vpliva gradnja. Predlagatelji projektov so spodbujeni k najboljšim praksam in si jih med seboj tudi izmenjujejo, vendar še vedno prihaja do zamud pri razvoju omrežij na ravni prenosa in distribucije, ker skupnosti, na katere projekti energetske infrastrukture vplivajo, teh ne sprejemajo. V zapletenem regulativnem okviru za izgradnjo infrastrukture, ki prečka več držav in spada pod več jurisdikcij, lahko količinska opredelitev in monetizacija koristi uspešnega vključevanja deležnikov ter preprečevanje zamud pomenijo izziv. Okrepiti je treba okvir za vključevanje javnosti, da bi se na podlagi zaupanja in sodelovanja zagotovila stalna in smiselna skupna prizadevanja za razvoj omrežij, ublažitev vpliva na skupnosti in naravo, prerazporeditev koristi in okrepitev varstva narave.

Komisija v sporočilu z naslovom „Grids, the missing link: An EU Action Plan for Grids“ (Omrežja, manjkajoči člen: Akcijski načrt EU za omrežja) napoveduje začetek izvajanja pakta za sodelovanje, da bi zagotovili zgodnje, redno in smiselno vključevanje deležnikov v razvoj omrežij, skupaj z državami članicami, agencijo ACER in nacionalnimi regulativnimi organi, ENTSO za električno energijo in operaterji prenosnih sistemov, telesom EU ODS, operaterji distribucijskih sistemov, predlagatelji projektov in civilno družbo, ter poziva k:

1.načrtovanju in izvajanju nacionalnih in evropskih komunikacijskih prizadevanj glede ključne vloge prenosnih in distribucijskih omrežij kot dejavnikov, ki omogočajo energetski prehod;

2.skupnim prizadevanjem za sodelovanje med nacionalnimi in lokalnimi organi pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja določb o izdaji dovoljenj za projekte omrežij in projekte na področju energije iz obnovljivih virov ter najboljših praks, sprejetih in/ali priporočenih na lokalni in nacionalni ravni ter ravni EU;

3.zavezi držav članic, da bodo okrepile svojo vključenost v forume za regionalno sodelovanje, kot so ustanovljene skupine na visoki ravni, da bi pospešile izvajanje projektov skupnega interesa ter dale prednost najbolj zrelim in konkretnim projektom. V to delo bodo vključeni operaterji prenosnih sistemov in predlagatelji projektov ter nacionalni regulatorji in deležniki;

4.odprtemu dialogu med ministrstvi, regulativnimi organi ter operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov o ustrezni regulativni podpori za zgodnje, redne in smiselne dejavnosti vključevanja deležnikov na podlagi namenskih poglavij o vključevanju deležnikov, ki so priloženi načrtom za naložbe v omrežja;

5.zagotavljanju potrebnih organizacijskih pogojev med vsemi stranmi, vključenimi v postopke izdaje dovoljenj ali vključevanja deležnikov, ki so usklajeni z znatnimi potrebami po uvajanju omrežij.

Komisija bo tesno sodelovala z vsemi stranmi, ki izvajajo pakt za sodelovanje v okviru ustreznih forumov za sodelovanje, povezanih z omrežji, kot so dnevi projektov skupnega interesa za energijo, forum za energetsko infrastrukturo (københavnski forum) in platforma pristojnih nacionalnih organov, da bi podprla izvajanje štirih stebrov pakta. V okviru teh forumov bo spremljala tudi napredek, dosežen z navedenimi pobudami, ter spodbujala izmenjavo praks, ki bodo navdihnile nadaljnja prizadevanja vseh strani pri razvoju in ohranjanju procesov sodelovanja, ki so kos izzivu EU na področju omrežij.

Komisija poziva države članice, nacionalne regulativne organe, operaterje prenosnih in distribucijskih sistemov, predlagatelje projektov in civilno družbo, da se pridružijo paktu za sodelovanje in s skupnimi ukrepi prispevajo k omogočitvenemu okviru za zgodnje, redno in smiselno vključevanje deležnikov v razvoj omrežij. 

(1)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/speech_23_4377  

(2)

Uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (EU) 2018/1999, člen 2(11).

(3)

Januarja 2023 so se države članice na regionalni ravni dogovorile o skupnih ambicijah, ki bi privedle do ciljev na področju energije iz obnovljivih virov na morju skupno v višini približno 111 GW do leta 2030 in 317 GW do leta 2050. To je primerljivo s približno 971 MW skupne nameščene zmogljivosti na kopnem in na morju v letu 2023 (po oceni Komisije 971,452 MW na podlagi podatkov za posamezne države s platforme za preglednost ENTSO za električno energijo ).

(4)

  System needs study – Opportunities for a more efficient European power system in 2030 and 2040 (Študija o potrebah sistema – Priložnosti za učinkovitejši evropski elektroenergetski sistem v letih 2030 in 2040), TYNDP 2022, ENTSO za električno energijo, maj 2023.

(5)

Poročilo Komisije Spodbujanje e-mobilnosti preko stavbne politike , februar 2023.

(6)

Glej študijo Connecting the dots (Povezovanje dejstev), ki jo je izvedlo združenje Eurelectric v sodelovanju z E.DSO. Delež omrežij v skupnih stroških oskrbe z energijo se je povečal s povprečno 27 % v prejšnjem desetletju na 37 % v tem desetletju – glej oceno naložbenih potreb , ki jo je pripravila Komisija, SWD(2023) 68 final.

(7)

  Implementing the REPower EU Action Plan (Izvajanje akcijskega načrta REPower EU), SWD(2022) 230 final.

(8)

  Electricity Grids and Secure Energy Transitions  (Omrežja električne energije in varni energetski prehodi), IEA, oktober 2023.

(9)

  https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2023/10/09/renewable-energy-council-adopts-new-rules/  

(10)

  Uredba (EU) 2019/943 in Direktiva (EU) 2019/944 .

(11)

  https://www.ft.com/content/4c843612-1890-49bb-83eb-ddbe4495d6c9  

(12)

  Sklepi Konference o prihodnosti Evrope , predlog 3 o podnebnih spremembah, energiji in prometu, ukrep 4 (str. 45).

(13)

  https://energy.ec.europa.eu/topics/infrastructure/energy-infrastructure-forum_en  

(14)

  https://energy.ec.europa.eu/topics/infrastructure/projects-common-interest/pci-energy-days_en  

(15)

2023: https://www.pcisummit.eu/live-stream/ ; 2022: https://www.sincrogrid.eu/en/News/ArticleID/442/Recordings-of-the-Smart-Grid-PCIs-Summit  

(16)

  https://www.entsoe.eu/eugridforum/  

(17)

  The European Investment Bank’s role in cross-border infrastructure projects (Vloga Evropske investicijske banke v čezmejnih infrastrukturnih projektih), EIB, maj 2023.

(18)

Države članice EU bodo preko projektov skupnega interesa povezane s sosednjimi državami, kar bo prispevalo k energetskim in podnebnim ciljem Unije za leto 2030 in bi lahko na primer podprlo zaveze pogodbenic Energetske skupnosti glede razogljičenja.

(19)

Na podlagi načrtov za okrevanje in odpornost, vključno s poglavji RePowerEU 21 držav članic (HR, EE, EL, HU, IT, PL, RO, MT, AT, ES, SI, SK, CZ, PT, LT, LV, CY, DE, BE, BG, FI).

(20)

Revidirana direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov vsebuje zahteve, da morajo države članice zagotoviti, da polnilna mesta podpirajo funkcije pametnega polnjenja in po potrebi dvosmerno polnjenje, ter da bi morale uvesti ukrepe za zagotovitev, da so lahko električna vozila in baterije nediskriminatorno udeleženi v storitvah prožnosti. V uredbi o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva so opredeljeni obvezni cilji za vzpostavitev javno dostopne polnilne infrastrukture in določena zahteva, da morajo od začetka leta 2024 vsa nova ali obnovljena javno dostopna polnilna mesta omogočati pametno polnjenje. Države članice bi morale do konca leta 2024 oceniti potencialni prispevek dvosmernega polnjenja k zmanjševanju stroškov za uporabnike in sistem ter k povečanju deleža električne energije iz obnovljivih virov v elektroenergetskem sistemu ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. V prihodnjem omrežnem kodeksu za prožnost na strani povpraševanja, ki je trenutno v pripravi, bo določen regulativni okvir za udeležbo dvosmernega polnjenja v omrežnih storitvah skupaj z drugimi tehnologijami, da se zagotovi prožnost za namen odprave morebitnih preostalih regulativnih ovir. Komisija namerava omrežni kodeks sprejeti leta 2025.

(21)

Kot sta forum za trajnostni promet in strokovna skupina za pametno energijo .

(22)

C/2023/1729, Priporočilo Komisije z dne 14. marca 2023 o shranjevanju energije .

(23)

Mali operaterji distribucijskih omrežij, ki oskrbujejo manj kot 100 000 porabnikov, ali mali izdvojeni sistemi so lahko izvzeti.

(24)

Ocena Komisije za 2 558 operaterjev distribucijskih omrežij na podlagi podatkov združenja Eurelectric: Distribution grids in Europe, Facts and Figures 2020  (Distribucijska omrežja v Evropi, dejstva in številke za leto 2020), december 2020.

(25)

Podatki o meritvah transformatorjev, inverterjev in odjemalcev pri nizki napetosti se lahko na primer uporabijo kot vhodni podatki v izračunih pretoka, ki omogočajo izračun vpliva novih fotovoltaičnih priključkov na napetost in obremenitve na podlagi posameznih rezerv ustreznega odseka omrežja, s čimer se načrtovanje razvoja omrežja omeji na tisto, kar je dejansko potrebno ( Distribution grids: The energy transition’s backbone , (Distribucijska omrežja: hrbtenica energetskega prehoda), Geode, maj 2023).

(26)

Glej na primer tiste, ki jih je Skupno raziskovalno središče preučilo v publikaciji Distribution System Operator Observatory 2022 (Opazovalnica operaterjev distribucijskih sistemov za leto 2022) (poglavje 4.7), JRC, april 2023.

(27)

  CEER Views on Electricity Distribution Network Development Plans (Stališča CEER o načrtih za razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo) CEER, november 2021.

(28)

 https://energy.ec.europa.eu/system/files/2023-06/Conclusions%209th%20EIF_13%20June%20FINAL.pdf

(29)

  Power System of the Future: Keys to delivering capacity on the distribution grid (Elektroenergetski sistem prihodnosti: ključ za zagotavljanje zmogljivosti distribucijskega omrežja), Eurelectric, september 2023.

(30)

Glej primere na ravni distribucije v Španiji in Češki republiki .

(31)

  CEER Paper on Alternative Connection Agreements (Dokument o pogodbah o alternativnih priključkih), CEER, maj 2023.

(32)

  The benefits of innovative grid technologies , (Koristi inovativnih omrežnih tehnologij), CurrENT, december 2021.

(33)

Glede na višje ravni napetosti (in manjši tok) so izgube v prenosnih omrežjih na primer relativno manjše kot v distribucijskih: v prenosnih približno 0,5–3 % v primerjavi z 2–14 % v distribucijskih. Report on Power Losses (Poročilo o izgubah moči), CEER, marec 2020.

(34)

Opazovalnica za tehnologije čiste energije: Smart grids in the European Union (Pametna omrežja v Evropski uniji), Skupno raziskovalno središče, oktober 2023.

(35)

  https://entsoe.eu/Technopedia/  

(36)

  Report on regulatory frameworks for European energy networks 2022 (Poročilo o regulativnih okvirih za evropska energetska omrežja za leto 2022), CEER, januar 2023.

(37)

  Benefit-based incentive regulation to promote efficiency and innovation in addressing system needs (Regulacija spodbud na podlagi koristi za spodbujanje učinkovitosti in inovacij pri obravnavi sistemskih potreb), Florence School of Regulation, junij 2023.

(38)

  https://energy.ec.europa.eu/events/9th-energy-infrastructure-forum-2023-06-12_en  

(39)

  https://www.acer.europa.eu/Publications/ACER_electricity_network_tariff_report.pdf  

(40)

Sklad za modernizacijo uporablja del prihodkov EU ETS za podporo naložbam v posodobitev energetskih omrežij v 13 državah članicah EU z nižjimi dohodki. V obdobju 2021–20230 bo v okviru sklada za modernizacijo na voljo 57 milijard EUR ob predpostavki, da bo cena v EU ETS znašala 75 EUR/tCO₂.

(41)

  Uredba Sveta (EU) 2022/2577 z dne 22. decembra 2022 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov , UL L 335, 29.12.2022, str. 36.

(42)

  Streamlining environmental assessment procedures for energy infrastructure Projects of Common Interest (PCIs) (Racionalizacija postopkov okoljske presoje za projekte skupnega interesa na področju energetske infrastrukture), Evropska komisija, 2013.

(43)

  Infrastruktura za prenos energije in naravovarstvena zakonodaja EU: dokument s smernicami , Evropska komisija, 2018.

(44)

  Uredba (EU) 2021/240 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo , UL L 57, 18.2.2021, str. 1.

(45)

COM(2023) 669 final, Evropski akcijski načrt za vetrno energijo .

(46)

  Direktiva (EU) 2022/2557 o odpornosti kritičnih subjektov . 

(47)

  Priporočilo Komisije (EU) 2019/553 z dne 3. aprila 2019 o kibernetski varnosti v energetskem sektorju .

(48)

  Direktiva (EU) 2022/2555 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji .

(49)

  Skills needs developments, vocational education and training systems in the changing electricity sector (Razvoj potreb po znanjih in spretnostih, sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja v spreminjajočem se elektroenergetskem sektorju), evropski sindikat industriAll, evropski sindikat javnih služb (EPSU) in Eurelectric ob podpori EU.

(50)

Glej nedavno uvedeno trgovinsko preiskavo v zvezi s kabli iz optičnih vlaken, UL C 2023/891, Obvestilo o začetku v zvezi s kabli iz optičnih vlaken .

(51)

Uredba (EU) 2019/452 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji .

(52)

  https://interopera.eu/  

(53)

Npr. 2 GW-program za odobalna omrežja družbe TenneT ( https://www.tennet.eu/about-tennet/innovations/2gw-program ).

(54)

  Sklepi s 3. seje „Ljudje in javna naročila“ na dogodku ENTSO za električno energijo „Prihodnost naših omrežij“.