1.   Vsi udeleženci na trgu so odgovorni za odstopanja, ki jih povzročijo v sistemu (v nadaljnjem besedilu: bilančna odgovornost). Udeleženci na trgu v ta namen nastopajo bodisi kot bilančno odgovorni akterji bodisi pogodbeno prenesejo odgovornost na bilančno odgovornega akterja, ki ga izberejo sami. Vsak bilančno odgovorni akter finančno odgovarja za svoja odstopanja in si prizadeva ostati v ravnovesju ali pomagati pri ohranjanju ravnovesja elektroenergetskega sistema.

2.   Države članice lahko odobrijo odstopanja od bilančne odgovornosti le za:

Države članice lahko, brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU, uvedejo spodbude za udeležence na trgu, ki so v celoti ali delno izvzeti iz bilančne odgovornosti, da za primerno nadomestilo sprejmejo polno bilančno odgovornost.

3.   Če država članica odobri odstopanje v skladu s členom 5(2), zagotovi, da finančno odgovornost za odstopanja izpolni drugi udeleženec na trgu.

4.   Pri napravah za proizvodnjo električne energije, ki bodo začele obratovati od 1. januarja 2026 dalje, se točka (b) odstavka 2 uporablja samo za obrate za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov z inštalirano električno močjo manj kot 200 kW.

1.   Izravnalni trgi, vključno s postopki predkvalifikacije, so organizirani na takšen način, da:

2.   Cena izravnalne energije ni vnaprej določena v pogodbah za izravnalno moč. Nabavni postopki so pregledni v skladu s členom 40(4) Direktive (EU) 2019/944 in hkrati varujejo zaupnost poslovno občutljivih informacij.

3.   Izravnalni trgi zagotovijo obratovalno sigurnost, hkrati pa omogočajo čim večjo uporabo in učinkovito dodeljevanje prenosne zmogljivosti med območji v različnih časovnih okvirih v skladu s členom 17.

4.   Obračun izravnalne energije za standardne in posebne izravnalne produkte temelji na marginalnih cenah (plačilu po klirinški ceni), razen če vsi regulativni organi sprejmejo alternativno metodo določanja cen na podlagi skupnega predloga vseh operaterjev prenosnih sistemov po analizi, ki pokaže, da je ta alternativna metoda učinkovitejša.

Udeležencem na trgu se dopusti, da ponudbe predložijo čim bližje realnemu času, čas zaprtja trgovanja z izravnalno energijo pa ne nastopi pred zaprtjem trgovanja med območji na trgu znotraj dneva.

Operaterji prenosnih sistemov, ki uporabljajo model centralnega dispečiranja, lahko določijo dodatna pravila s smernico o izravnavi električne energije, sprejeto na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009.

5.   Odstopanja se obračunajo po ceni, ki odraža vrednost energije v realnem času.

6.   Območje cene odstopanja je enako trgovalnemu območju, razen v primeru modela centralnega dispečiranja, kadar lahko območje cene odstopanja šteje za del trgovalnega območja.

7.   Določanje obsega rezervne zmogljivosti izvedejo operaterji prenosnih sistemov in se olajša na regionalni ravni.

8.   Nabavo izravnalne moči izvedejo operaterji prenosnih sistemov in se lahko olajša na regionalni ravni. Rezervacija čezmejne zmogljivosti se v ta namen lahko omeji. Nabava izravnalne moči je tržno utemeljena in organizirana na način, da ne diskriminira udeležencev na trgu v postopku predkvalifikacije v skladu s členom 40(4) Direktive (EU) 2019/944, ne glede na to, ali udeleženci na trgu sodelujejo posamično ali prek agregiranja.

Nabava izravnalne moči temelji na primarnem trgu, razen če in kolikor je regulativni organ določil odstopanje za to, da se dovoli uporaba drugih oblik tržno zasnovanih naročil na podlagi pomanjkanja konkurence na trgu storitev izravnave. Odstopanja od obveznosti, da nabava izravnalne moči temelji na uporabi primarnih trgov, se pregledajo vsaka tri leta.

9.   Nabava izravnalne moči navzgor in navzdol se opravi ločeno, razen če regulativni organ odobri odstopanje od tega načela, ker bi to privedlo do večje gospodarske učinkovitosti, kakor je z izvedbo ocene dokazal operater prenosnega sistema. Pogodbe za izravnalno moč se ne sklene več kot en dan pred dobavo izravnalne moči, pogodbeno obdobje pa traja največ en dan, razen če in kolikor je regulativni organ odobril zgodnejše sklepanje pogodb ali daljša pogodbena obdobja za zagotovitev zanesljivosti oskrbe ali izboljšanje gospodarske učinkovitosti.

Kadar je odobreno odstopanje za vsaj 40 % standardnih izravnalnih produktov in 30 % vseh produktov, ki se uporabljajo za izravnalno moč, se pogodbe za izravnalno moč sklenejo za največ en dan pred dobavo izravnalne moči, pogodbeno obdobje pa traja največ en dan. Pogodbe za preostali del izravnalne moči se sklenejo za največ en mesec pred dobavo izravnalne moči, njihovo pogodbeno obdobje pa traja največ en mesec.

10.   Regulativni organ lahko na zahtevo operaterja prenosnega sistema podaljša pogodbeno obdobje pri preostalem delu izravnalne moči iz odstavka 9 največ na obdobje dvanajstih mesecev, pod pogojem, da je takšna odločitev časovno omejena, pozitivni učinki v smislu nižjih stroškov za končne odjemalce pa so močnejši od negativnih učinkov na trgu. Zahteva vsebuje:

11.   Ne glede na odstavek 10 pogodbena obdobja od 1. januarja 2026 niso daljša od šestih mesecev.

12.   Do 1. januarja 2028 regulativni organi poročajo Komisiji in ACER o deležu celotne zmogljivosti, ki jo zagotavljajo pogodbe, ki trajajo več kot en dan, ali imajo obdobje nabave, ki je daljše od enega dne.

13.   Operaterji prenosnih sistemov ali njihovi pooblaščeni operaterji čim bližje realnemu času, kot je mogoče, najpozneje pa s 30-minutnim zamikom po dobavi, objavijo informacije o trenutnem ravnovesju v sistemu svojih območij voznih redov, predvidenih cenah odstopanja in predvidenih cenah izravnalne energije.

14.   Operaterji prenosnih sistemov lahko, kadar standardni izravnalni produkti ne zadostujejo za zagotovitev obratovalne sigurnosti ali pa nekateri izravnalni viri ne morejo sodelovati na izravnalnem trgu prek standardnih izravnalnih produktov, predlagajo izvzetja iz odstavkov 2 in 4 za posebne izravnalne produkte, ki se aktivirajo lokalno brez izmenjave z drugimi operaterji prenosnih sistemov, regulativni organi pa lahko odobrijo ta izvzetja.

Predlogi za izvzetje vključujejo opis ukrepov, predlaganih za zmanjšanje uporabe posebnih produktov, ob upoštevanju gospodarske učinkovitosti, prikaz, da posebni produkti ne povzročajo večjih neučinkovitosti in izkrivljanja na izravnalnem trgu znotraj in zunaj območja voznega reda ter po potrebi pravila in informacije za postopek pretvorbe ponudb za izravnalno energijo iz posebnih izravnalnih produktov v ponudbe za izravnalno energijo iz standardnih izravnalnih produktov.

1.   Operaterji prenosnih sistemov in imenovani operaterji trgov električne energije skupaj organizirajo upravljanje povezanih trgov za dan vnaprej in znotraj dneva v skladu z Uredbo (EU) 2015/1222. Operaterji prenosnih sistemov in imenovani operaterji trgov električne energije sodelujejo na ravni Unije ali, kjer je bolj ustrezno, na regionalni ravni, zato da čim bolj povečajo učinkovitost in uspešnost trgovanja z električno energijo za dan vnaprej in znotraj dneva v Uniji. Obveznost sodelovanja ne posega v uporabo konkurenčnega prava Unije. Z vidika njihovih funkcij, ki se nanašajo na trgovanje z električno energijo, so operaterji prenosnih sistemov in imenovani operaterji trgov z električno energijo podvrženi regulativnemu nadzoru regulativnih organov na podlagi člena 59 Direktive (EU) 2019/944 ter ACER na podlagi členov 4 in 8 Uredbe (EU) 2019/942.

2.   Trgi za dan vnaprej in znotraj dneva:

1.   Imenovani operaterji trgov električne energije dopustijo, da udeleženci na trgu z energijo trgujejo čim bližje realnemu času in vsaj do časa zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva.

2.   Imenovani operaterji trgov električne energije zagotovijo udeležencem na trgu priložnost, da na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva trgujejo z energijo v časovnih intervalih, ki so vsaj tako kratki kot bilančni obračunski interval.

3.   Imenovani operaterji trgov električne energije zagotovijo produkte za trgovanje na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva, ki so dovolj majhni, z najmanjšo velikostjo ponudb 500 kW ali manj, da omogočajo učinkovito vključitev prilagajanja odjema, shranjevanja energije in majhnih proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov, tudi z neposrednim sodelovanjem odjemalcev.

4.   Do 1. januarja 2021 je na vseh območjih voznih redov bilančni obračunski interval dolg 15 minut, razen če regulativni organi odobrijo odstopanje ali izvzetje. Odstopanja se lahko odobri le do 31. decembra 2024.

Od 1. januarja 2025 bilančni obračunski interval ni daljši od 30 minut, kadar izvzetje odobrijo vsi regulativni organi na sinhronem območju.

1.   V skladu z Uredbo (EU) 2016/1719 operaterji prenosnih sistemov izdajajo dolgoročne pravice do prenosa ali pa imajo na voljo enakovredne ukrepe, da udeležencem na trgu, tudi lastnikom naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, omogočijo varovanje pred cenovnimi tveganji preko meja trgovalnih območij, razen če ocena terminskega trga, ki jo na zadevnih mejah trgovalnih območij izvedejo pristojni regulativni organi, pokaže, da je v zadevnih trgovalnih območjih zadosti možnosti za varovanje pred tveganji.

2.   Dolgoročne pravice do prenosa se dodelijo na pregleden, tržen in nediskriminatoren način preko enotne platforme za dodeljevanje.

3.   Pod pogojem, da izpolnjujejo konkurenčno pravo Unije, so operaterji trga prosti pri razvoju terminskih produktov za varovanje pred tveganji, vključno s terminskimi produkti za dolgoročno varovanje pred tveganji, da se udeležencem na trgu, tudi lastnikom naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, zagotovijo ustrezne možnosti za varovanje pred finančnimi tveganji zaradi cenovnih nihanj. Države članice ne zahtevajo, da se takšne dejavnosti za varovanje pred tveganji omejijo na trgovanje znotraj države članice ali trgovalnega območja.

1.   Za ceno električne energije na veleprodajnem trgu ne sme biti najvišje zgornje in najnižje spodnje meje. Ta določba se med drugim uporablja za ponudbe in obračun v vseh časovnih okvirih ter vključuje izravnalno energijo in cene odstopanj brez poseganja v tehnične omejitve cen, ki se lahko uporabijo v časovnemu okviru izravnave in v časovnih okvirih za dan vnaprej in znotraj dneva v skladu z odstavkom 2.

2.   Imenovani operaterji trgov električne energije lahko harmonizirano omejujejo najvišje in najnižje obračunske cene za dan vnaprej in znotraj dneva. Te omejitve so dovolj visoke, da trgovanja ne omejijo po nepotrebnem, ter so harmonizirane za notranji trg in upoštevajo najvišjo vrednost nezadostnega napajanja. Imenovani operaterji trgov uporabijo pregleden mehanizem za pravočasno samodejno prilagajanje tehničnih trgovalnih omejitev v primeru, da se za postavljene omejitve pričakuje, da bodo dosežene. Prilagojene višje omejitve se uporabljajo do tedaj, ko so v okviru tega mehanizma potrebna nadaljnja povečanja.

3.   Operaterji prenosnih sistemov ne sprejemajo ukrepov z namenom spreminjanja veleprodajnih cen.

4.   Regulativni organi ali, kadar je država članica v ta namen imenovala drug pristojni organ, takšni imenovani pristojni organi, določijo politike in ukrepe, ki se uporabljajo na njihovem ozemlju, ki bi lahko prispevali k posredno omejenemu oblikovanju cen na veleprodajnem trgu, vključno z omejitvijo ponudb v povezavi z aktiviranjem izravnalne energije, mehanizmov za zmogljivost, ukrepov operaterjev prenosnih sistemov in ukrepov za preverjanje tržnih izidov, ali k preprečevanju zlorab vodilnega položaja ali neučinkovito določenih trgovalnih območij.

5.   Ko regulativni organ ali imenovani pristojni organ identificira politiko ali ukrep, ki bi lahko omejil veleprodajno oblikovanje cen, sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev ali, če to ni mogoče, ublažitev učinka te politike ali ukrepa na ponudbeno dogajanje. Države članice do 5. januarja 2020 Komisiji posredujejo poročilo s podrobnostmi o ukrepih, ki so jih sprejele ali jih nameravajo sprejeti.

1.   Kadar je to potrebno za pripravo standarda zanesljivosti v skladu s členom 25, regulativni organi ali, kadar je država članica v ta namen imenovala drug pristojni organ, takšni imenovani pristojni organi do 5. julija 2020 za svoje ozemlje določijo enotno oceno vrednosti nezadostnega napajanja. Zadevna ocena se javno objavi. Regulativni organi ali drugi imenovani pristojni organi lahko določijo različne ocene na trgovalno območje, če imajo na svojem ozemlju več trgovalnih območij. V primeru, da se trgovalno območje razteza čez ozemlja več kot ene države članice, zadevni regulativni organi ali drugi imenovani pristojni organi za zadevno trgovalno območje določijo enotno oceno vrednosti nezadostnega napajanja. Regulativni organi ali drugi imenovani pristojni organi pri določitvi enotne ocene vrednosti nezadostnega napajanja uporabijo metodologijo iz člena 23(6).

2.   Regulativni organi in imenovani pristojni organi oceno vrednosti nezadostnega napajanja posodobijo vsaj na vsakih pet let ali prej, če zaznajo znatno spremembo.

1.   Dispečiranje naprav za proizvodnjo električne energije in prilagajanja odjema je nediskriminatorno, pregledno in ima – razen če odstavki 2 do 6 določajo drugače – tržno osnovo.

2.   Brez poseganja v člene 107, 108 in 109 PDEU države članice zagotovijo, da operaterji pri dispečiranju obratov za proizvodnjo električne energije dajejo prednost dispečirajo obratom za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kolikor to omogoča sigurno obratovanje nacionalnega elektroenergetskega sistema, in sicer na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril ter kadar so takšne naprave za proizvodnjo električne energije bodisi:

3.   Država članica se lahko odloči, da za naprave za proizvodnjo električne energije iz točke (a) odstavka 2, ki začnejo obratovati najmanj šest mesecev po tej odločitvi, ne bo uporabila prednostnega dispečiranja ali da bo uporabila nižjo najnižjo zmogljivost, kot je določeno v točki (a) odstavka 2, pod pogojem, da:

Pri morebitnem odstopanju se preprečijo spremembe za nazaj, ki bi vplivale na obrate za proizvodnjo, za katere se že uporablja prednostno dispečiranje, ne glede na morebiten dogovor med državo članico in obratom za proizvodnjo električne energije na prostovoljni podlagi.

Brez poseganja v člene 107, 108 in 109 PDEU lahko države članice zagotovijo spodbude za obrate, ki so upravičeni do prednostnega dispečiranja in se temu prostovoljno odpovejo.

4.   Brez poseganja v člene 107, 108 in 109 PDEU lahko države članice zagotovijo prednostno dispečiranje za električno energijo, ki je proizvedena v napravah za proizvodnjo električne energije, ki uporablja soproizvodnjo z visokim izkoristkom z inštalirano električno močjo manj kot 400 kW.

5.   Pri napravah za proizvodnjo električne energije, danih v obratovanje od 1. januarja 2026 dalje, se točka (a) odstavka 2 uporablja samo za naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov z visokim izkoristkom z inštalirano električno močjo manj kot 200 kW.

6.   Brez poseganja v pogodbe, sklenjene pred 4. julijem 2019, so naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki so bile dane v obratovanje pred 4. julijem 2019 in je zanje, ko so bile dane v obratovanje, veljalo prednostno dispečiranje iz člena 15(5) Direktive 2012/27/EU ali člena 16(2) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20), še naprej upravičeni do prednostnega dispečiranja. Prednostno dispečiranje se za takšne objekte za proizvodnjo električne energije ne uporablja več od datuma, ko se bistveno spremenijo, kar velja vsaj v primeru, ko je potreben nov sporazum o priključitvi ali se poveča njihova proizvodna zmogljivost.

7.   Prednostno dispečiranje ne ogrozi sigurnega obratovanja elektroenergetskega sistema, se ne uporablja kot utemeljitev za omejitev prenosnih zmogljivosti med območji bolj, kot je določeno v členu 16, ter temelji na preglednih in nediskriminatornih merilih.

1.   Prerazporejanje proizvodnje in prerazporejanje prilagajanja odjema temelji na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih. Odprto je za vse proizvodne tehnologije, vse shranjevanje energije in vse prilagajanje odjema, tudi v drugih državah članicah, razen če to ni tehnično izvedljivo.

2.   Viri, ki se prerazporedijo, se izberejo izmed naprav za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema, z uporabo tržnih mehanizmov, deležni pa so finančnega nadomestila. Ponudbe za izravnalno energijo, ki se uporabljajo za prerazporejanje, ne določajo cene izravnalne energije.

3.   Prerazporejanje proizvodnje, shranjevanje energije in prilagajanje odjema na netržni osnovi se sme uporabljati, samo kadar:

4.   Zadevni operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov vsaj enkrat letno pristojnemu regulativnemu organu predložijo poročilo o:

Zadevni regulativni organ posreduje poročilo ACER in objavi povzetek podatkov iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, po potrebi skupaj s priporočili za izboljšave.

5.   Ob upoštevanju zahtev glede ohranjanja zanesljivosti in varnosti omrežja in na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril, ki jih opredelijo regulativni organi, operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov:

6.   Kadar se izvaja prerazporejanje navzdol na netržni osnovi, se uporabljajo naslednja načela:

7.   Kadar se uporablja prerazporejanje na netržni osnovi, operater sistema, ki zahteva prerazporejanje, operaterju prerazporejenega objekta za proizvodnjo, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema zagotovi finančno nadomestilo, razen v primeru, da so proizvajalci sprejeli sporazum o priključitvi, ki ne jamči zagotovljene oddaje energije. Tako finančno nadomestilo je vsaj enako najvišjemu izmed naslednjih elementov ali kombinaciji teh elementov, če bi uporaba samo najvišjega elementa vodila v neupravičeno nizko ali neupravičeno visoko nadomestilo:

1.   Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za obravnavo prezasedenosti. Meje trgovalnih območij temeljijo na dolgoročnih in strukturnih prezasedenostih v prenosnem omrežju. Trgovalna območja takšnih strukturnih prezasedenosti ne smejo vsebovati, razen če te nimajo vpliva na sosednja trgovalna območja ali se, kot začasno izvzetje, njihov vpliv na sosednja trgovalna območja ublaži z uporabo popravnih ukrepov in te strukturne prezasedenosti ne vodijo v zmanjševanje zmogljivosti za trgovanje med območji v skladu z zahtevami iz člena 16. Takšna trgovalna območja v Uniji so oblikovana tako, da se čim bolj poveča ekonomska učinkovitost in da se čim bolj povečajo priložnosti za trgovanje med območji v skladu s členom 16 ob ohranjanju zanesljivosti oskrbe.

2.   ENTSO za električno energijo vsaka tri leta poroča o strukturnih prezasedenostih in drugih večjih fizičnih prezasedenostih med trgovalnimi območji in znotraj njih, vključno z lokacijo in pogostostjo takih prezasedenosti v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009. To poročilo vključuje oceno, ali je zmogljivost trgovanja med trgovalnimi območji dosegla začrtano premico iz člena 15 ali minimalno zmogljivost iz člena 16 te uredbe.

3.   Da se zagotovi optimalna konfiguracija trgovalnih območij, se opravi pregled trgovalnih območij. Ob pregledu se ugotavljajo vse strukturne prezasedenosti, poleg tega pa pregled vsebuje analizo različnih konfiguracij trgovalnih območij na usklajen način z udeležbo prizadetih deležnikov iz vseh zadevnih držav članic, in sicer v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009. Trenutna trgovalna območja se ocenjujejo na podlagi njihove zmožnosti za vzpostavitev zanesljivega tržnega okolja, tudi za prožne proizvodne in obremenitvene zmogljivosti, kar je ključnega pomena za preprečevanje ozkih grl v omrežju, uravnoteženja proizvodnje in odjema električne energije in zagotavljanje dolgoročne varnosti naložb v omrežno infrastrukturo.

4.   Za namene tega člena in člena 15 te uredbe zadevne države članice, operaterji prenosnih sistemov ali regulativni organi pomenijo tiste države članice, operaterje prenosnih sistemov ali regulativne organe, ki sodelujejo pri pregledu konfiguracije trgovalnega območja, in tudi tiste iz istega območja določanja zmogljivosti na podlagi smernice za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejete na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.

5.   Do 5. oktobra 2019 vsi zadevni operaterji prenosnega sistema predložijo predlog metodologije in predpostavke, ki se bodo uporabile v postopku pregleda trgovalnih območij, ter alternativnih konfiguracij trgovalnih območij, ki se preučujejo, zadevnim regulativnim organom v odobritev. Zadevni regulativni organi sprejmejo soglasno odločitev o predlogu v treh mesecih od predložitve predloga. Kadar regulativni organi ne morejo doseči soglasne odločitve o predlogu in alternativnih konfiguracijah trgovalnih območij v navedenem roku, ACER v dodatnih treh mesecih odloči o metodologiji in predpostavkah ter tudi o alternativnih konfiguracijah trgovalnega območja, ki se preučujejo. Ta metodologija je oprta na strukturne prezasedenosti, za katere se ne pričakuje, da bodo presežene v naslednjih treh letih, ob ustreznem upoštevanju opaznega napredka pri infrastrukturnih razvojnih projektih, za katere se pričakuje, da bodo realizirani v naslednjih treh letih.

6.   Na podlagi metodologije in predpostavk, odobrenih v skladu s členom 5, operaterji prenosnih sistemov, ki sodelujejo pri pregledu trgovalnih območij, zadevnim državam članicam ali njihovim imenovanim pristojnim organom najpozneje dvanajst mesecev po odobritvi metodologije in predpostavk na podlagi odstavka 4 predložijo skupni predlog, ali naj spremenijo ali ohranijo konfiguracijo trgovalnih območij. Druge države članice, pogodbenice Energetske skupnosti ali druge tretje države, ki delijo isto sinhrono območje s katero koli ustrezno državo članico, lahko predložijo pripombe.

7.   Kadar je ugotovljena strukturna prezasedenost v poročilu iz odstavka 2 tega člena ali v pregledu trgovalnega območja na podlagi tega člena ali kadar eden ali več operaterjev prenosnih sistemov v poročilu, ki ga odobri pristojni regulativni organ, ugotovi strukturno prezasedenost na svojem regulacijskem območju, država članica z ugotovljeno strukturno prezasedenostjo v sodelovanju s svojimi operaterji prenosnih sistemov v šestih mesecih od prejema poročila odloči, da bo opredelila nacionalne ali večnacionalne akcijske načrte v skladu s členom 15 ali da bo pregledala ali spremenila konfiguracijo svojih trgovalnih območij. Te odločitve se nemudoma uradno sporočijo Komisiji in ACER.

8.   Za tiste države članice, ki so izbrale spremembo konfiguracije trgovalnih območij na podlagi odstavka 7, zadevne države članice soglasno v šestih mesecih od uradnega obvestila iz odstavka 7 sprejmejo odločitev. Druge države članice lahko predložijo pripombe zadevnim državam članicam, ki bi morale pri sprejemanju odločitve te pripombe upoštevati. Odločitev se obrazloži in uradno sporoči Komisiji in ACER. Če zadevne države članice ne uspejo doseči soglasne odločitve v šestih mesecih, o tem takoj obvestijo Komisijo. Komisija v skrajnem primeru ter po posvetovanju z ACER sprejme odločitev o spremembi ali ohranitvi konfiguracije trgovalnih območij v državah članicah in med njimi, in sicer najpozneje šest mesecev po prejemu takšnega uradnega obvestila.

9.   Države članice in Komisija se pred sprejetjem odločitve iz tega člena posvetujejo z zadevnimi deležniki.

10.   Katera koli odločitev, sprejeta v skladu s tem členom, določa datum za izvedbo spremembe. Navedeni datum za izvedbo je uravnotežen z vidika potrebe po hitrem ukrepanju in praktičnosti, vključno s terminskim trgovanjem z električno energijo. V odločitvi se lahko določijo ustrezne prehodne ureditve.

11.   Kadar se izvedejo dodatni pregledi trgovalnih območij v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto v skladu s členom 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009, se uporablja ta člen.

1.   Po sprejetju odločitve v skladu s členom 14(7) država članica z ugotovljeno strukturno prezasedenostjo v sodelovanju s svojimi regulativnimi organi oblikujejo akcijski načrt. Ta akcijski načrt vsebuje konkreten časovni razpored za sprejetje ukrepov za zmanjšanje strukturnih prezasedenosti, ugotovljenih v štirih letih po sprejetju odločitve v skladu s členom 14(7).

2.   Ne glede na dejanski napredek akcijskega načrta, države članice zagotovijo, da brez poseganja v odstopanja, odobrena na podlagi člena 16(9), ali odstopanja iz člena 16(3), zmogljivost za čezmejno trgovanje vsako leto naraste do minimalne zmogljivosti iz člena 16(8). Ta minimalna zmogljivost se doseže do 31. decembra 2025.

Letno povišanje se dosega na podlagi začrtane premice. Začetna točka te premice je bodisi zmogljivost, dodeljena na meji ali kritičnem elementu omrežja v letu pred sprejetjem akcijskega načrta ali pa povprečna zmogljivost v treh letih pred sprejetjem akcijskega načrta, kar je višje. Države članice zagotovijo, da je tekom izvajanja njihovih akcijskih načrtov zmogljivost, ki je v skladu z členom 16(8) dana na razpolago za trgovanje med območji, vsaj enaka vrednostim začrtane premice, tudi z uporabo popravnih ukrepov v območju določanja zmogljivosti.

3.   Stroške popravnih ukrepov, potrebnih zaradi uskladitve z začrtano premico iz odstavka 2 ali dajanja na razpolago prenosnih zmogljivosti med območji na mejah ali na kritičnih elementih omrežja, na katere se nanaša akcijski načrt, krije država članica ali države članice, ki izvajajo akcijski načrt.

4.   Zadevni operaterji prenosnih sistemov vsako leto med izvajanjem akcijskega načrta in v šestih mesecih po izteku akcijskega načrta za predhodnih 12 mesecev ocenijo, ali je razpoložljiva čezmejna zmogljivost dosegla začrtano premico, oziroma od 1. januarja 2026, ali je bila dosežena minimalna zmogljivost iz člena 16(8). Oceno o tem predložijo ACER in zadevnim regulativnim organom. Pred pripravo poročila vsak operater prenosnega sistema predloži svoj prispevek k poročilu, vključno z ustreznimi podatki, svojemu regulativnemu organu v odobritev.

5.   Ko se pri ocenah iz odstavka 4 pokaže, da v določenih državah članicah operater prenosnega sistema ni dosegel začrtane premice, zadevne države članice v šestih mesecih od prejema poročila o oceni iz odstavka 4 soglasno sprejmejo odločitev o tem, ali bodo konfiguracijo trgovalnih območij v in med temi državami članicami spremenile ali jo bodo ohranile. Zadevne države članice bi pri svoji odločitvi morale upoštevati pripombe, ki jim jih predložijo druge države članice. Odločitev zadevnih držav članic se obrazloži se in se uradno sporoči Komisiji in ACER.

Če zadevne države članice ne uspejo v določenem roku doseči soglasne odločitve, o tem takoj obvestijo Komisijo. Komisija v skrajnem primeru ter po posvetovanju z ACER in ustreznimi deležniki sprejme odločitev o spremembi ali ohranitvi konfiguracije trgovalnih območij v državah članicah in med njimi, in sicer najpozneje šest mesecev po prejemu takšnega uradnega obvestila.

6.   Država članica z ugotovljeno strukturno prezasedenostjo se šest mesecev pred iztekom akcijskega načrta odloči, ali bo preostalo prezasedenost razrešila s spremembo svojih trgovalnih območij ali z uporabo popravnih ukrepov, katerih stroške bo krila sama.

7.   Kadar v šestih mesecih po ugotovitvi strukturne prezasedenosti ni določen akcijski načrt na podlagi člena 14(7), zadevni operaterji prenosnih sistemov v 12 mesecih po ugotovitvi takšne strukturne prezasedenosti ocenijo, ali je razpoložljiva čezmejna zmogljivost dosegla minimalno zmogljivost iz člena 16(8) za obdobje predhodnih 12 mesecev ter predložijo poročilo o oceni zadevnim regulativnim organom in ACER.

Pred pripravo poročila operater prenosnega sistema pošlje svoje prispevke k poročilu, vključno z ustreznimi podatki, svojemu regulativnemu organu v odobritev. Kadar ocena pokaže, da operater prenosnega sistema ni dosegel minimalne zmogljivosti, se uporabi postopek odločanja iz odstavka 5 tega člena.

1.   Pri odpravljanju težav s prezasedenostjo omrežja se uporabljajo nediskriminatorne tržne rešitve, ki dajejo učinkovite ekonomske signale vključenim udeležencem na trgu in operaterjem prenosnih sistemov. Težave s prezasedenostjo omrežja se odpravljajo z netransakcijskimi metodami, to je metodami, ki ne zajemajo izbire med pogodbami posameznih udeležencev na trgu. Operater prenosnega sistema pri sprejemanju operativnih ukrepov za zagotovitev, da njegov prenosni sistem ostane v normalnem obratovalnem stanju, upošteva učinek navedenih ukrepov na sosednja regulacijska območja in takšne ukrepe uskladi z drugimi prizadetimi operaterji prenosnih sistemov, kot je določeno z Uredbo (EU) 2015/1222.

2.   Postopki za omejitev transakcij se uporabijo le v izrednih situacijah, ko mora operater prenosnega sistema ukrepati zelo hitro ter prerazporejanje in nasprotno trgovanje nista mogoča. Vsak tak postopek se uporabi na nediskriminatoren način. Z izjemo primerov višje sile je treba udeležencem na trgu, ki jim je bila dodeljena zmogljivost, nadomestiti vsako tako omejitev prenosa.

3.   Regionalni koordinacijski centri izvajajo usklajen izračun zmogljivosti v skladu z odstavkoma 4 in 8 tega člena, kot je določeno v točki (a) člena 37(1) ter členu 42(1).

Regionalni koordinacijski centri izračunajo prenosne zmogljivosti med območji ob upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti, pri čemer uporabijo podatke operaterjev prenosnega sistema, vključno s tehnično razpoložljivostjo popravnih ukrepov, razen zmanjševanja bremena. Kadar regionalni koordinacijski centri ugotovijo, da ti razpoložljivi popravni ukrepi na območju določanja zmogljivosti ali med območji določanja zmogljivosti ne zadostujejo za dosego začrtane premice v skladu s členom 15(2) ali minimalne zmogljivosti iz odstavka 8 tega člena, ob upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti, lahko kot skrajni ukrep določijo usklajene ukrepe za ustrezno zmanjšanje prenosnih zmogljivosti med območji. Operaterji prenosnih sistemov lahko odstopajo od usklajenih ukrepov v zvezi z usklajenim izračunom zmogljivosti in usklajeno analizo sigurnosti samo v skladu s členom 42(2).

Regijski koordinacijski centri v treh mesecih po začetku obratovanja regionalnih koordinacijskih centrov v skladu s členom 35(2) te uredbe in nato vsake tri mesece poročajo zadevnim regulativnim organom in ACER o zmanjšanju zmogljivosti ali odstopanju od usklajenih ukrepov v skladu z drugim pododstavkom in ocenijo te dogodke ter po potrebi pripravijo priporočila, kako bi se bilo mogoče v prihodnje izogniti takšnim odstopanjem. Če ACER ugotovi, da pogoji za odstopanje v skladu s tem odstavkom niso bili izpolnjeni ali da so strukturne narave, predloži mnenje zadevnim regulativnim organom in Komisiji. Pristojni regulativni organi sprejmejo ustrezne ukrepe zoper operaterje prenosnih omrežij ali regionalne koordinacijske centre v skladu s členom 59 ali 62 Direktive (EU) 2019/944, če pogoji za odstopanje v skladu s tem odstavkom niso izpolnjeni.

Odstopanja strukturne narave se obravnavajo v akcijskem načrtu iz člena 14(7) ali v posodobljeni različici obstoječega akcijskega načrta.

4.   Najvišja možna raven zmogljivosti medsebojnih povezav in prenosnih omrežij, na katere vpliva čezmejna zmogljivost, se da na voljo udeležencem na trgu, ki spoštujejo varnostne standarde za sigurno obratovanje omrežja. Kompenzacija in prerazporejanje, vključno s čezmejnim prerazporejanjem, se uporabljata za dosego največjih razpoložljivih zmogljivosti za dosego minimalne zmogljivosti iz odstavka 8. V ta namen se uporabi usklajen in nediskriminatoren postopek za čezmejne popravne ukrepe po izvedbi metodologije delitve stroškov pri ponovnem dispečiranju in kompenzacijskih poslih.

5.   Zmogljivost se dodeli z eksplicitnimi ali implicitnimi dražbami, kar vključuje zmogljivost in energijo. Za isto medsebojno povezavo lahko obstajata obe metodi hkrati. Za trgovanje znotraj dneva se uporablja sprotno trgovanje, ki se lahko dopolni z dražbami.

6.   V primeru prezasedenosti se izbere veljavna ponudba za zmogljivost omrežja z najvišjo implicitno ali eksplicitno vrednostjo, ki v določenem časovnem okviru ponuja največ za redko razpoložljiv vir prenosne zmogljivosti. Razen v primeru novih povezovalnih vodov, ki so v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1228/2003, členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009 ali členom 63 te uredbe upravičeni do izvzetja, je pridržanje cen pri metodah dodeljevanja zmogljivosti prepovedano.

7.   Z zmogljivostjo je mogoče prosto sekundarno trgovati pod pogojem, da je operater prenosnega sistema o tem pravočasno vnaprej obveščen. Kadar operater prenosnega sistema zavrne sekundarno trgovanje (transakcijo), to jasno in pregledno sporoči ter obrazloži vsem udeležencem na trgu in o tem uradno obvesti regulativni organ.

8.   Operaterji prenosnih sistemov ne omejujejo obsega zmogljivosti medsebojnih povezav, ki se da na razpolago udeležencem na trgu, zato da se odpravi prezasedenost znotraj njihovega trgovalnega območja ali za upravljanje pretokov, ki izhajajo iz transakcij znotraj trgovalnih območij. Brez poseganja v uporabo odstopanj iz odstavkov 3 in 9 tega člena in v uporabe člena 15(2) se šteje, da so zahteve iz tega odstavka izpolnjene, kadar so dosežene naslednje minimalne ravni razpoložljivih zmogljivosti za trgovanje med trgovalnimi območji:

Skupni znesek 30 % se lahko uporabi za rezerve za zanesljivost, zančne pretoke in notranje pretoke za vsak kritični omrežni element.

9.   Na prošnjo operaterjev prenosnih sistemov na območju izračuna zmogljivosti lahko zadevni regulativni organi odobrijo odstopanje od odstavka 8 zaradi predvidljivih razlogov, kadar je to potrebno za vzdrževanje obratovalne sigurnosti. Takšno odstopanje, ki ne sme biti povezano z omejevanjem že dodeljenih zmogljivosti na podlagi odstavka 2, se odobri za največ eno leto naenkrat ali, če se obseg odstopanja znatno zmanjša po prvem letu, za največ dve leti. Obseg takšnih odstopanj je strogo omejen na to, kar je potrebno za zagotavljanje obratovalne sigurnosti, pri čemer takšna odstopanja ne diskriminirajo med notranjimi izmenjavami in izmenjavami med območji.

Pred odobritvijo odstopanja se zadevni regulativni organ posvetuje z regulativnimi organi drugih držav članic, ki so del zadevnega območja določanja zmogljivosti. V primeru, da se regulativni organ ne strinja s predlaganim odstopanjem, odločitev o odstopanju sprejme ACER na podlagi točke (a) člena 6(10) Uredbe (EU) 2019/942. Utemeljitev in razlogi za odstopanje se objavijo.

Kadar se odstopanje odobri, zadevni operaterji prenosnih sistemov razvijejo in objavijo metodologijo ter projekte, ki zagotavljajo dolgoročno rešitev za vprašanje, ki ga odstopanje obravnava. Odstopanje preneha veljati, ko je dosežena časovna omejitev zanj ali ko se uporabi rešitev, kar nastopi prej.

10.   Udeleženci na trgu zadevne operaterje prenosnih sistemov v razumnem roku pred ustreznim obratovalnim obdobjem obvestijo, ali nameravajo dodeljeno zmogljivost uporabiti. Vsaka dodeljena zmogljivost, ki ne bo uporabljena, se ponovno da na trg in sicer na pošten, pregleden in nediskriminatoren način.

11.   Kolikor je to tehnično možno, operaterji prenosnih sistemov združijo vse zahteve po prenosni zmogljivosti pretokov moči v nasprotnih smereh po prezasedeni medsebojni povezavi, da bi ta vod uporabili do najvišje možne zmogljivosti. Ob polnem upoštevanju sigurnosti omrežja se transakcije, ki sprostijo prezasedenost omrežja, ne zavrnejo.

12.   Finančne posledice neizpolnjevanja obveznosti v zvezi z dodeljevanjem zmogljivosti nosijo operaterji prenosnih sistemov ali imenovani operaterji trga električne energije, ki so odgovorni za tako neizpolnjevanje. Kadar udeleženci na trgu ne uporabijo zmogljivosti, za katero so se obvezali, da jo bodo uporabili, ali v primeru eksplicitne dražbe zmogljivosti z zmogljivostjo ne trgujejo sekundarno ali zmogljivosti ne vrnejo pravočasno, udeleženci na trgu izgubijo pravice do take zmogljivosti in plačajo dajatev, ki odraža stroške. Vse dajatve, ki odražajo stroške, nastale zaradi neuporabe zmogljivosti, morajo biti upravičene in sorazmerne. Če operater prenosnega sistema ne izpolni svoje obveznosti zagotavljati zanesljivo prenosno zmogljivost, udeležencem na trgu nadomesti izgubo pravic do zmogljivosti. Posledične izgube se pri tem ne upoštevajo. Ključni načini in metode za določanje odgovornosti, ki nastane zaradi neizpolnjevanja obveznosti, se določijo vnaprej glede na finančne posledice, pregleda pa jih ustrezni regulativni organ.

13.   Ko regulativni organi stroške popravnih ukrepov porazdeljujejo med operaterje prenosnih sistemov, preučijo, v kolikšni meri pretoki, ki izhajajo iz transakcij znotraj trgovalnih območij, prispevajo k prezasedenosti med obravnavanima trgovalnima območjema, ter stroške porazdelijo sorazmerno s tem prispevkom k prezasedenosti med operaterje prenosnih sistemov na območju, ki so odgovorni za ustvarjanje takšnih pretokov, razen za stroške, ki nastanejo zaradi transakcij znotraj trgovalnih območij, ki so pod ravnjo, ki bi jo bilo mogoče pričakovati brez strukturne prezasedenosti na trgovalnem območju.

To raven skupaj preučijo in določijo vsi operaterji prenosnih sistemov na območju določanja zmogljivosti za vsako posamezno mejo trgovalnega območja, nato pa jo odobrijo vsi regulativni organi na območju določanja zmogljivosti.

1.   Operaterji prenosnih sistemov na novo izračunajo razpoložljivo prenosno zmogljivost med območji, in sicer vsaj po času zaprtja trgovanja med območji na trgu za dan vnaprej in znotraj dneva. Operaterji prenosnih sistemov dodelijo razpoložljivo prenosno zmogljivost med območji in vsako preostalo prenosno zmogljivost med območji, ki pred tem ni bila dodeljena, ter vsako prenosno zmogljivost med območji, ki jo je sprostil imetnik pravic do fizičnega prenosa iz prejšnjih dodelitev, in sicer v naslednjem postopku dodelitve prenosne zmogljivosti med območji.

2.   Operaterji prenosnih sistemov predlagajo ustrezno strukturo za dodeljevanje prenosne zmogljivosti med območji v različnih časovnih obdobjih, vključno z dnevom vnaprej, znotraj dneva in izravnavo. Takšno strukturo dodeljevanja preverijo ustrezni regulativni organi. Operaterji prenosnih sistemov pri pripravi predlogov upoštevajo:

3.   Ko je prenosna zmogljivost med območji po času zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva razpoložljiva, operaterji prenosnih sistemov uporabijo prenosno zmogljivost med območji za izmenjavo izravnalne energije ali za izvajanje postopka netiranja odstopanj.

4.   Kadar se dodeljuje prenosna zmogljivost med območji za izmenjavo izravnalne moči ali souporabo rezerv v skladu s členom 6(8) te uredbe, operaterji prenosnih sistemov uporabljajo metodologije, razvite v smernici o izravnavi električne energije, sprejeto na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009.

5.   Operaterji prenosnih sistemov ne povečajo rezerve za zanesljivost, izračunane v skladu z Uredbo (EU) 2015/1222, zaradi izmenjave izravnalne moči ali souporabe rezerv.

1.   Cene, ki jih operaterji omrežij zaračunavajo za dostop do omrežja, vključno s cenami za priključitev na omrežje, cenami za uporabo omrežja in, kjer je ustrezno, cenami za ustrezno okrepitev omrežja, odražajo stroške, so pregledne, upoštevajo potrebo po sigurnosti in prožnosti omrežja in odražajo dejanske dosedanje stroške, primerljive s stroški učinkovitega in strukturno primerljivega operaterja omrežja, in se uporabljajo na nediskriminatoren način. Te cene ne zajemajo stroškov, ki niso povezani z uporabo omrežij in ki podpirajo druge cilje politike.

Metoda, uporabljena za določanje omrežnine, brez poseganja v člen 15(1) in (6) Direktive 2012/27/EU ter merila iz Priloge XI k navedeni direktivi nevtralno podpira dolgoročno skupno učinkovitost sistema, in sicer s cenovnimi signali odjemalcem in proizvajalcem ter se zlasti uporabi na način, ki niti pozitivno niti negativno ne diskriminira med proizvodnjo, priključeno na ravni distribucije, in proizvodnjo, priključeno na ravni prenosa. Omrežnina ne diskriminira, niti pozitivno niti negativno, shranjevanja ali agregiranja energije in ne ustvarja odvračilnih spodbud za samoproizvodnjo, lastno porabo ali udeležbo v prilagajanju odjema. Brez poseganja v odstavek 3 tega člena navedene cene ne smejo biti odvisne od razdalje.

2.   Tarifne metodologije odražajo fiksne stroške operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov ter zajemajo ustrezne spodbude operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov na kratki in na dolgi rok, da bi se povečala učinkovitost, tudi energetska, spodbudilo povezovanje trgov in zanesljivost oskrbe, podprle učinkovite naložbe in povezane raziskovalne dejavnosti ter omogočile inovacije v interesu porabnikov na področjih, kot so digitalizacija, storitev prožnosti in medsebojne povezave.

3.   Če je to primerno, delež tarif, ki veljajo za proizvajalce ali končne odjemalce ali oboje, zagotavlja lokacijske signale na ravni Unije in upošteva višino izgub v omrežju in povzročene prezasedenosti ter naložbene stroške za infrastrukturo.

4.   Pri določanju cen za dostop do omrežja se upošteva naslednje:

5.   Določanje cen za dostop do omrežja v skladu s tem členom ne posega v cene kot posledico upravljanja prezasedenosti iz člena 16.

6.   Prav tako ne sme biti posebne omrežnine za posamezne transakcije za trgovanje z električno energijo med območji.

7.   Distribucijske tarife odražajo stroške in upoštevajo uporabo distribucijskega omrežja in njegovo uporabo s strani uporabnikov sistema, vključno z aktivnimi odjemalci. Distribucijske tarife lahko vsebujejo elemente za zmogljivost pri priključevanju na omrežje in se lahko razlikujejo glede na porabo uporabnikov sistema ali profile proizvodnje električne energije. Kjer so države članice uvedle sisteme za napredno merjenje, regulativni organi pri določitvi ali odobritvi prenosnih tarif in distribucijskih tarif ali njihovih metodologij v skladu členom 59(7) Direktive (EU) 2019/944 preučijo možnost omrežnih tarif na podlagi časovnega razlikovanja, in po potrebi uvedejo omrežne tarife na podlagi časovnega razlikovanja, in sicer na način, ki odraža uporabo omrežja in je za končnega odjemalca pregleden, stroškovno učinkovit in predvidljiv.

8.   Metodologije za distribucijske tarife zagotovijo spodbude operaterjem distribucijskih sistemov za najbolj stroškovno učinkovito obratovanje in razvoj njihovih omrežij, tudi z naročanjem storitev. V ta namen regulativni organi priznajo kot upravičene povezane stroške in jih lahko vključijo v distribucijske tarife ter lahko določijo cilje uspešnosti, da se operaterje distribucijskih sistemov v njihovih omrežjih spodbudi k povečanju učinkovitosti v njihovih omrežjih, vključno z energetsko učinkovitostjo, prožnostjo in razvojem pametnih omrežij in sistemov naprednega merjenja.

9.   ACER do 5. oktobra 2019 za ublažitev tveganja za razdrobljenost trga pripravi poročilo o najboljših praksah pri metodologijah za prenosne in distribucijske tarife, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti. Navedeno poročilo o najboljših praksah obravnava vsaj:

ACER poročilo o najboljši praksi posodobi vsaj enkrat vsaki dve leti.

10.   Regulativni organi pri določitvi ali odobritvi prenosnih tarif in distribucijskih tarif ali njihovih metodologij v skladu s členom 59 Direktive (EU) 2019/944 ustrezno upoštevajo poročilo o najboljši praksi.

1.   Postopki upravljanja prezasedenosti lahko v vnaprej določenem časovnem okviru ustvarjajo prihodek samo v primeru prezasedenosti, ki izhaja iz navedenega časovnega okvira, razen v primeru novih povezovalnih vodov, ki so v skladu s členom 63 te uredbe, členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009 ali členom 7 Uredbe (ES) št. 1228/2003, upravičeni do izvzetja. Postopek za razdelitev teh prihodkov preverijo regulativni organi, pri čemer ne sme izkrivljati postopka dodeljevanja v korist katere koli stranke, ki je zaprosila za zmogljivost ali energijo, ter ne sme imeti zaviralnega učinka na znižanje prezasedenosti.

2.   Pri dodelitvi vsakega prihodka, ki nastane zaradi dodeljevanja zmogljivosti med območji, imajo prednost naslednji cilji:

3.   Če so ustrezno izpolnjeni prednostni cilji iz odstavka 2, se lahko prihodki uporabijo kot prihodek, ki ga regulativni organi upoštevajo pri odobritvi metodologije za obračunavanje omrežnih tarif ali določanje omrežnih tarif ali oboje. Preostali prihodki se zabeležijo na ločenem internem računu, dokler jih ni mogoče porabiti za namene iz odstavka 2.

4.   Uporaba prihodkov v skladu s točko (a) ali (b) odstavka 2 ustreza metodologiji, ki jo predlaga operater prenosnega sistema po posvetovanju z regulativnimi organi in ustreznimi deležniki ter po odobritvi ACER. Operaterji prenosnih sistemov predložijo predlagano metodologijo ACER do 5. julija 2020, ACER pa odloči o njej v šestih mesecih od prejema.

ACER lahko od operaterjev prenosnih sistemov zahteva, da metodologijo iz prvega pododstavka posodobijo ali spremenijo. ACER spremenjeno ali posodobljeno metodologijo odobri najpozneje v šestih mesecih od predložitve.

Metodologija vsebuje vsaj podrobnosti pogojev, pod katerimi se lahko prihodki uporabijo za namene iz odstavka 2, in pogoje, pod katerimi se lahko ti prihodki prenesejo na ločen interni račun za prihodnjo uporabo v navedene namene, in za koliko časa se lahko ti prihodki prenesejo na takšen račun.

5.   Operaterji prenosnih sistemov vnaprej jasno določijo, kako bo prihodek od prezasedenosti uporabljen, in poročajo regulativnim organom o dejanski uporabi navedenega prihodka. Regulativni organi do 1. marca vsakega leta obvestijo ACER in objavijo poročilo o:

Kadar se nekaj od prihodkov od prezasedenosti uporabi pri izračunavanju omrežnih tarif, se v poročilu v ustreznih primerih opiše, kako so operaterji prenosnih sistemov izpolnili prednostne cilje iz odstavka 2, kadar je ustrezno.

1.   Države članice spremljajo zadostnost virov na svojem ozemlju, in sicer na podlagi evropske ocene zadostnosti virov iz člena 23. Za namen dopolnitve evropske ocene zadostnosti virov lahko države članice opravijo tudi nacionalno oceno zadostnosti virov v skladu s členom 24.

2.   Kadar evropska ocena zadostnosti virov iz člena 23 ali nacionalna ocena zadostnosti virov iz člena 24 odkrije težavo v zvezi z zadostnostjo virov, zadevne države članice opredelijo regulativna izkrivljanja ali pomanjkljivosti trga, ki so težave povzročile ali prispevale k njihovemu nastanku.

3.   Države članice z odkritimi težavami v zvezi z zadostnostjo virov sestavijo in objavijo načrt za izvedbo s časovnim načrtom za sprejetje ukrepov za odpravo vseh odkritih regulativnih izkrivljanj ali pomanjkljivosti trga v okviru postopka državne pomoči. Pri obravnavi težav v zvezi z zadostnostjo virov države članice predvsem upoštevajo načela iz člena 3 in preučijo:

4.   Zadevne države članice predložijo svoje načrte za izvedbo Komisiji v pregled.

5.   Komisija v štirih mesecih po prejemu načrta za izvedbo izda mnenje o tem, ali so ukrepi zadostni za odpravo regulativnih izkrivljanj ali pomanjkljivosti trga, ki so bile odkrite v skladu z odstavkom 2, države članice pa lahko pozove, naj svoje načrte za izvedbo ustrezno spremenijo.

6.   Zadevne države članice spremljajo uporabo svojih načrtov za izvedbo in rezultate spremljanja objavijo v letnem poročilu ter to poročilo predložijo Komisiji.

7.   Komisija izda mnenje o tem, ali so bili načrti za izvedbo zadovoljivo izvedeni in je bila težava v zvezi z zadostnostjo virov odpravljena.

8.   Potem ko se razrešijo odkrite težave v zvezi z zadostnostjo virov države članice še naprej upoštevajo načrt za izvedbo.

1.   Za odpravo ostalih težav v zvezi z zadostnostjo virov lahko države članice kot skrajni ukrep ob izvajanju ukrepov iz člena 20(3) te uredbe in v skladu s členi 107, 108 in 109 PDEU uvedejo mehanizme za zmogljivost.

2.   Preden zadevne države članice uvedejo mehanizme za zmogljivost, izvedejo celovito študijo o morebitnih učinkih takšnih mehanizmov na sosednje države članice, pri čemer se posvetujejo vsaj s sosednjimi državami članicami, s katerimi imajo neposredno priključitev na omrežje, in z deležniki iz teh držav članic.

3.   Države članice ocenijo, ali mehanizem za zmogljivost v obliki strateške rezerve zmore obravnavati težave v zvezi z zadostnostjo virov. Če jih ne zmore obravnavati, lahko države članice uvedejo mehanizem za zmogljivost drugačne vrste.

4.   Države članice ne uvedejo mehanizmov zmogljivosti, če v evropski oceni zadostnosti virov in nacionalni oceni zadostnosti virov, ali, če nacionalne ocene zadostnosti virov ni, v evropski oceni zadostnosti virov, ni bila odkrita težava v zvezi z zadostnostjo virov.

5.   Države članice ne uvedejo mehanizmov za zmogljivost, dokler načrt za izvedbo iz člena 20(3) ni prejel mnenja Komisije iz člena 20(5).

6.   Kadar država članica uporablja mehanizem za zmogljivost, ga pregleda in zagotovi, da se v okviru tega mehanizma ne sklene nobena nova pogodba, če v evropski oceni zadostnosti virov in nacionalni oceni zadostnosti virov, ali, če nacionalne ocene zadostnosti virov ni, v evropski oceni zadostnosti virov, ni bila ugotovljena težava v zvezi z zadostnostjo virov ali če za izvedbeni načrt iz člena 20(3) Komisija ni izdala mnenja iz člena 20(5).

7.   Države članice pri zasnovi mehanizmov za zmogljivost vključijo določbo, ki omogoča učinkovito postopno upravno opuščanje mehanizma za zmogljivost, če v treh zaporednih letih ni sklenjena nobena nova pogodba v skladu s členom 6.

8.   Mehanizmi za zmogljivost so začasni. Komisija mehanizme za zmogljivost odobri za največ 10 let. Postopno se odpravijo oziroma se količina odrejenih zmogljivosti zmanjša na podlagi načrtov za izvedbo iz člena 20(3). Države članice nadaljujejo z uporabo načrta za izvedbo po uvedbi mehanizma za zmogljivost.

1.   Mehanizmi za zmogljivost:

2.   Zasnova strateških rezerv izpolnjuje naslednje zahteve:

Zahteva iz točke (a) prvega pododstavka ne posega v aktivacijo virov pred dejanskim dispečiranjem, da bi spoštovali njihove omejitve spreminjanja moči in operativne zahteve virov. Proizvedena energija iz strateške rezerve med aktivacijo se ne pripiše bilančnim skupinam prek veleprodajnih trgov in ne spremeni njihovih odstopanj.

3.   Poleg zahtev iz odstavka 1 mehanizmi za zmogljivost, ki niso strateške rezerve:

4.   Mehanizmi za zmogljivost vključijo naslednje zahteve glede omejitev emisij CO2:

Omejitev emisij na 550 g CO2 od fosilnih goriv na kWh električne energije in omejitev na 350 kg emisij CO2 od fosilnih goriv povprečno na leto na inštalirani kWe iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se izračunata na podlagi učinkovitosti zasnove proizvodne enote, ki pomeni neto izkoristek pri nazivni zmogljivosti pod ustreznimi standardi, ki jih predvideva Mednarodna organizacija za standardizacijo.

ACER do 5. januarja 2020 objavi mnenje s tehničnimi smernicami za izračun vrednosti iz prvega pododstavka.

5.   Države članice, ki 4. julija 2019 uporabljajo mehanizme za zmogljivost, svoje mehanizme prilagodijo tako, da so skladni s poglavjem 4 in ne posegajo v obveznosti ali pogodbe, sklenjene do 31. decembra 2019.

1.   Evropska ocena zadostnosti virov ugotovi težave v zvezi z zadostnostjo virov, in sicer z oceno skupne zadostnosti elektroenergetskega sistema glede tekočega in napovedanega povpraševanja po električni energiji na ravni Unije, na ravni držav članic in na ravni posameznih trgovalnih območij, kakor je primerno. Evropska ocena zadostnosti virov zajema vsako leto v obdobju desetih let od datuma navedene ocene.

2.   Evropsko oceno zadostnosti virov izvede ENTSO za električno energijo.

3.   ENTSO za električno energijo do 5. januarja 2020 usklajevalni skupini za električno energijo, ustanovljeni s členom 1 Sklepa Komisije z dne 15. novembra 2012 (21), in ACER posreduje osnutek metodologije za evropsko oceno zadostnosti virov, ki temelji na načelih iz odstavka 5 tega člena.

4.   Operaterji prenosnih sistemov ENTSO za električno energijo posredujejo podatke, ki jih potrebuje za pripravo evropske ocene zadostnosti virov.

ENTSO za električno energijo evropsko oceno zadostnosti virov pripravi vsako leto. Proizvajalci in drugi udeleženci na trgu operaterjem prenosnih sistemov zagotovijo podatke o pričakovani izkoriščenosti proizvodnih virov, ob upoštevanju razpoložljivosti primarnih virov in ustreznih scenarijev projekcije povpraševanja in ponudbe.

5.   Evropska ocena zadostnosti virov temelji na pregledni metodologiji, ki v zvezi z oceno zagotavlja, da:

6.   ENTSO za električno energijo do 5. januarja 2020 ACER posreduje osnutek metodologije za izračun:

Metodologija temelji na preglednih, objektivnih in preverljivih merilih.

7.   O predlogih iz odstavkov 3 in 6 osnutkov metodologije ter scenarijih, občutljivostih in predpostavkah, na katerih temeljijo, ter rezultatih evropske ocene zadostnosti virov iz odstavka 4 se opravi predhodno posvetovanje z državami članicami, usklajevalno skupino za električno energijo in ustreznimi deležniki, ACER pa jih odobri v skladu s postopkom iz člena 27.

1.   Nacionalne ocene zadostnosti virov imajo regionalno razsežnost in temeljijo na metodologiji iz člena 23(3), zlasti iz točk (b) do (m) člena 23(5).

Nacionalne ocene zadostnosti virov vsebujejo referenčne centralne scenarije iz točke (b) člena 23(5).

Nacionalne ocene zadostnosti virov lahko upoštevajo dodatne občutljivosti poleg tistih iz točke (b) člena 23(5). V takih primerih lahko nacionalne ocene zadostnosti virov:

Poleg tega se pri nacionalnih ocenah zadostnosti virov, ko gre za ocenjevanje prispevka ponudnikov zmogljivosti, ki se nahajajo v drugi državi članici, k zanesljivosti oskrbe trgovalnih območij, na katera se nanašajo, uporabi metodologija iz točke (a) člena 26(11).

2.   Nacionalne ocene zadostnosti virov ter v ustreznih primerih evropska ocena zadostnosti virov in mnenje ACER v skladu z odstavkom 3 se dajo na voljo javnosti.

3.   Kadar se pri nacionalni oceni zadostnosti virov v zvezi s trgovalnim območjem odkrije težava v zvezi z zadostnostjo virov, ki pri evropski oceni zadostnosti virov ni bila odkrita, nacionalna ocena zadostnosti virov vključuje razloge za razhajanje med obema ocenama zadostnosti virov, vključno s podrobnostmi o uporabljenih občutljivostih in temeljnimi predpostavkami. Države članice to oceno objavijo in jo predložijo ACER.

ACER v dveh mesecih od datuma prejema poročila predloži mnenje o tem, ali so razlike med nacionalno oceno zadostnosti virov in evropsko oceno zadostnosti virov utemeljene.

Telo, pristojno za nacionalno oceno zadostnosti virov, ustrezno upošteva mnenje ACER in po potrebi spremeni svojo oceno. Kadar se odloči, da ne bo v celoti upoštevalo mnenja ACER, telo, pristojno za nacionalno oceno zadostnosti virov, objavi poročilo s podrobno utemeljitvijo.

1.   Pri uporabi mehanizmov za zmogljivost imajo države članice sprejet standard zanesljivosti. Standard zanesljivosti na pregleden način prikazuje potrebno raven zanesljivosti v oskrbi države članice. V primeru čezmejnih trgovalnih območij te standarde zanesljivosti skupaj oblikujejo ustrezni organi.

2.   Država članica ali pristojni organ, ki ga imenuje država članica, pripravi standard zanesljivosti na predlog regulativnega organa. Standard zanesljivosti temelji na metodologiji iz člena 23(6).

3.   Standard zanesljivosti se izračuna z uporabo vsaj vrednosti nezadostnega napajanja in stroškov novega vstopa v določenem obdobju, izražen pa je kot „pričakovana nedobavljena energija“ in „pričakovan izpad napajanja“.

4.   Pri uporabi mehanizmov za zmogljivost parametre, ki določajo obseg zmogljivosti, nabavljene z mehanizmom za zmogljivost, odobri država članica ali pristojni organ, ki ga imenuje država članica na podlagi predloga regulativnega organa.

1.   Mehanizmi za zmogljivost, ki niso strateške rezerve, in – če je tehnično izvedljivo – strateške rezerve, so odprti za neposredno čezmejno udeležbo ponudnikov zmogljivosti, ki se nahajajo v drugi državi članici, v skladu s pogoji iz tega člena.

2.   Države članice zagotovijo, da ima tuja zmogljivost, ki lahko zagotovi tehnične lastnosti, enakovredne domačim zmogljivostim, priložnost sodelovati v istem konkurenčnem postopku kot domača zmogljivost. V primeru mehanizmov za zmogljivost, ki delujejo 4. julija 2019, lahko države članice dopustijo neposredno udeležbo povezovalnih vodov v istem konkurenčnem postopku, v katerem sodeluje tuja zmogljivost, za največ štiri leta od 4. julija 2019 ali dve leti po datumu odobritve metodologij iz odstavka 11, kar nastopi prej.

Države članice lahko od tuje zmogljivosti zahtevajo, da se nahaja v državi članici z neposrednim priključevanjem na omrežje države članice, ki uporablja mehanizem.

3.   Države članice zmogljivosti, ki se nahaja na njihovem ozemlju, ne preprečujejo udeležbe v mehanizmih za zmogljivost v drugih državah članicah.

4.   Čezmejna udeležba v mehanizmih za zmogljivost ne spremeni ali kako drugače vpliva na vozne rede med območji ali fizične pretoke med državami članicami. Ti vozni redi in pretoki se določijo samo z rezultatom dodeljevanja zmogljivosti na podlagi člena 16.

5.   Ponudniki zmogljivosti imajo možnost udeležbe v enem ali več mehanizmih za zmogljivost.

Kadar so ponudniki zmogljivosti udeleženi v več kot enem mehanizmu za zmogljivost za isto obdobje dobave, so udeleženi do pričakovane razpoložljivosti medsebojne povezanosti in verjetne hkratne preobremenitve sistemov med sistemom, kjer se mehanizem uporablja, in sistemom, v katerem se nahaja tuja zmogljivost, v skladu z metodologijo iz točke (a) odstavka 11.

6.   Ponudniki zmogljivosti morajo plačati za nerazpoložljivost, kadar njihova zmogljivost ni na voljo.

Kadar so ponudniki zmogljivosti udeleženi v več kot enem mehanizmu za zmogljivost za isto obdobje dobave, morajo večkrat plačati za nerazpoložljivost, če ne morejo izpolnjevati večkratnih obveznosti.

7.   Za namene predložitve priporočila operaterjem prenosnih sistemov regionalni koordinacijski centri, vzpostavljeni na podlagi člena 35, vsako leto izračunajo največjo vstopno zmogljivost, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti. Ta izračun upošteva obseg pričakovane razpoložljivosti medsebojne povezanosti in verjetno hkratno preobremenitev sistema, kjer se mehanizem uporablja, in sistema, v katerem se nahaja tuja zmogljivost. Tak izračun je potreben za vsako mejo trgovalnega območja.

Operaterji prenosnih sistemov letno določijo največjo vstopno zmogljivost, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti, na podlagi priporočila regionalnega koordinacijskega centra.

8.   Države članice zagotovijo, da se vstopna zmogljivost iz odstavka 7 upravičenim ponudnikom zmogljivosti dodeli na pregleden, nediskriminatoren in tržen način.

9.   Kadar mehanizmi za zmogljivost omogočajo čezmejno udeležbo v dveh sosednjih državah članicah, se vsi prihodki iz naslova dodelitve iz odstavka 8, pripišejo zadevnim operaterjem prenosnih sistemov in se mednje razdelijo v skladu z metodologijo iz točke (b) odstavka 11 tega člena ali v skladu s skupno metodologijo, ki jo odobrita oba zadevna regulativna organa. Če sosednja država članica ne uporablja mehanizma za zmogljivost ali uporablja mehanizem, ki ni odprt za čezmejno udeležbo, delež prihodkov odobri pristojni nacionalni organ države članice, v kateri se mehanizem za zmogljivost izvaja, potem ko skuša pridobiti mnenje regulativnih organov sosednjih držav članic. Operaterji prenosnih sistemov takšne prihodke uporabijo za namene iz člena 19(2).

10.   Operater prenosnega sistema na območju, kjer se nahaja tuja zmogljivost:

Ustrezni ponudnik zmogljivosti brez odlašanja uradno obvesti operaterja prenosnega sistema o udeležbi v tujem mehanizmu za zmogljivost.

11.   ENTSO za električno energijo do 5. julija 2020 ACER predloži:

O predlogu se z ACER opravi predhodno posvetovanje, ACER pa ga tudi odobri v skladu s členom 27.

12.   Zadevni regulativni organi preverijo, ali so bile zmogljivosti izračunane v skladu z metodologijo iz točke (a) odstavka 11.

13.   Regulativni organi zagotovijo, da je čezmejna udeležba v mehanizmih za zmogljivost organizirana na učinkovit in nediskriminatoren način. Zlasti zagotovijo ustrezno upravno ureditev za čezmejno izvrševanje plačil za nerazpoložljivost.

14.   Zmogljivosti, dodeljene v skladu z odstavkom 8, se med upravičenimi ponudniki zmogljivosti lahko prenašajo. Upravičeni ponudniki zmogljivosti uradno obvestijo register iz točke (a) odstavka 10 o vsakem takem prenosu.

15.   ENTSO za električno energijo do 5. julija 2021 vzpostavi in upravlja z registrom iz točke (a) odstavka 10. Register je odprt za vse upravičene ponudnike zmogljivosti, sisteme, ki uporabljajo mehanizme za zmogljivost, in njihove operaterje prenosnih sistemov.

1.   Kadar je naveden sklic na ta člen, se za odobritev predloga, ki ga predloži ENTSO za električno energijo, uporablja postopek iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Pred predložitvijo predloga ENTSO za električno energijo opravi posvetovanje z vsemi zadevnimi deležniki, vključno z regulativnimi organi in drugimi nacionalnimi organi. V svojem predlogu ustrezno upošteva rezultate tega posvetovanja.

3.   V treh mesecih od datuma prejema predloga iz odstavka 1 ACER predlog bodisi odobri bodisi spremeni. V slednjem primeru se ACER pred odobritvijo spremenjenega predloga posvetuje z ENTSO za električno energijo. Odobreni predlog se na spletnem mestu ACER objavi v treh mesecih od datuma prejema predlaganih dokumentov.

4.   ACER lahko kadar koli zahteva spremembo odobrenega predloga. V šestih mesecih od datuma prejema takšne zahteve ENTSO za električno energijo ACER posreduje osnutek predlaganih sprememb. V treh mesecih od datuma prejema osnutka ACER spremembe spremeni ali odobri in jih objavi na svojem spletnem mestu.

1.   Operaterji prenosnih sistemov sodelujejo na ravni Unije prek ENTSO za električno energijo, da bi spodbudili dokončno vzpostavitev in delovanje notranjega trga električne energije in trgovanja med območji ter zagotovili optimalno upravljanje, usklajeno obratovanje in dober tehnični razvoj evropskega omrežja za prenos električne energije.

2.   Pri izvajanju svojih funkcij v skladu s pravom Unije ENTSO za električno energijo ravna z namenom vzpostavitve dobro delujočega in povezanega notranjega trga električne energije in prispeva k učinkovitemu in trajnostnemu doseganju ciljev iz okvira podnebne in energetske politike za obdobje od 2020 do 2030, zlasti s prispevanjem k učinkoviti vključitvi električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, in k izboljšanju energetske učinkovitosti, pri tem pa ohranja sigurnost sistema. ENTSO za električno energijo ima ustrezne človeške in finančne vire za izvajanje svojih nalog.

1.   Operaterji prenosnih sistemov za električno energijo Komisiji in ACER predložijo osnutek sprememb statutov, seznama članov ali poslovnika ENTSO za električno energijo.

2.   V dveh mesecih po prejemu osnutka sprememb statuta, seznama članov ali poslovnika, ACER po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo vse deležnike, zlasti uporabnike sistema, vključno z odjemalci, Komisiji predloži mnenje o osnutkih sprememb statutov, seznama članov ali poslovnika.

3.   Komisija poda mnenje o osnutkih sprememb statutov, seznama članov ali poslovnika, ob upoštevanju mnenja ACER iz odstavka 2 in v treh mesecih po prejemu mnenja ACER.

4.   Operaterji prenosnih sistemov v treh mesecih po prejemu ugodnega mnenja Komisije sprejmejo in objavijo spremenjene statute ali poslovnik.

5.   Dokumenti iz odstavka 1 se predložijo Komisiji in ACER v primeru njihovih sprememb ali na obrazloženo zahtevo enega od njiju. Komisija in ACER izdata mnenje v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

1.   ENTSO za električno energijo:

2.   ENTSO za električno energijo ACER poroča o odkritih pomanjkljivostih pri oblikovanju in delovanju regionalnih koordinacijskih centrov.

3.   ENTSO za električno energijo objavi zapisnike zasedanj skupščine, zasedanj upravnega odbora in zasedanj odborov ter javnosti redno posreduje informacije o odločanju in dejavnostih.

4.   Letni delovni program iz točke (j) odstavka 1 vsebuje seznam in opis omrežnih kodeksov, ki jih je treba pripraviti, načrt usklajevanja obratovanja omrežja, dejavnosti raziskav in razvoja, ki jih je treba izvesti v zadevnem letu, in okvirni časovni razpored.

5.   ENTSO za električno energijo da ACER na voljo vse informacije, ki jih ACER potrebuje za izpolnitev svojih nalog na podlagi člena 32(1). Operaterji prenosnih sistemov dajo ENTSO za električno energijo na voljo vse informacije, ki jih ENTSO za električno energijo potrebuje za izpolnitev te zahteve.

6.   ENTSO za električno energijo Komisiji na njeno zahtevo predloži mnenje v zvezi s sprejetjem smernic iz člena 61.

1.   Pri pripravi predlogov v okviru nalog iz člena 30(1) ENTSO za električno energijo opravi obsežno posvetovanje. To posvetovanje je strukturirano tako, da so lahko upoštevane vse pripombe deležnikov pred dokončnim sprejetjem predloga, na odprt in pregleden način z vsemi ustreznimi deležniki, zlasti z organizacijami, ki zastopajo takšne deležnike. V posvetovanje so vključeni tudi regulativni organi in drugi nacionalni organi, podjetja, ki se ukvarjajo z dobavo in proizvodnjo, uporabniki sistema, vključno z odjemalci, operaterji distribucijskih sistemov, vključno z ustreznimi panožnimi združenji, tehničnimi organi in združenji deležnikov. Cilj posvetovanja je pridobiti mnenja in predloge vseh ustreznih strani v postopku odločanja.

2.   Vsi dokumenti in zapisniki zasedanj v zvezi s posvetovanjem iz odstavka 1 se objavijo.

3.   Pred sprejetjem predlogov iz člena 30(1) ENTSO za električno energijo navede, kako je upošteval pripombe, ki jih je prejel med posvetovanjem. Če pripomb ni upošteval, to obrazloži.

1.   ACER spremlja izvajanje nalog ENTSO za električno energijo iz člena 30(1), (2) in (3) ter o svojih ugotovitvah poroča Komisiji.

ACER spremlja, kako ENTSO za električno energijo izvaja omrežne kodekse, oblikovane na podlagi člena 59. Če ENTSO za električno energijo ne izvaja teh omrežnih kodeksov, ACER od ENTSO za električno energijo zahteva, da predloži ustrezno obrazloženo razlago, zakaj tega ni storil. ACER o tej obrazložitvi obvesti Komisijo in poda svoje mnenje o njej.

ACER spremlja in analizira izvajanje omrežnih kodeksov in smernic, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 58(1), ter njihov vpliv na harmonizacijo veljavnih pravil, namenjeno spodbujanju povezovanja trgov ter nediskriminacije, učinkovite konkurence in uspešnega delovanja trga, ter o tem poroča Komisiji.

2.   ENTSO za električno energijo ACER v mnenje predloži osnutek razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo, osnutek letnega delovnega programa, vključno z informacijami o postopku posvetovanja, in druge dokumente iz člena 30(1).

Kadar meni, da osnutek letnega delovnega programa ali osnutek razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo, ki ju je predložil ENTSO za električno energijo, ne prispevata k nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci, uspešnemu delovanju trga ali k zadostnim čezmejnim povezavam, ki bi bile na voljo tretjim stranem, ACER v dveh mesecih od predložitve poda ustrezno obrazloženo mnenje ter priporočila ENTSO za električno energijo in Komisiji.

1.   Operaterji prenosnih sistemov znotraj ENTSO za električno energijo vzpostavijo regionalno sodelovanje, da bi prispevali k nalogam iz člena 30(1), (2) in (3). Zlasti vsaki dve leti objavijo regionalni naložbeni načrt, na podlagi katerega se lahko odločajo glede naložb. ENTSO za električno energijo spodbuja sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov na regionalni ravni za zagotovitev interoperabilnosti, komuniciranja in spremljanja regionalne učinkovitosti na področjih, ki še niso harmonizirana na ravni Unije.

2.   Za zagotovitev optimalnega upravljanja omrežja operaterji prenosnih sistemov spodbujajo obratovalne dogovore, prav tako spodbujajo razvoj izmenjave energije, usklajeno dodeljevanje čezmejnih zmogljivosti, in sicer z nediskriminatornimi tržnimi rešitvami in ob ustreznem upoštevanju konkretnih koristi implicitnih dražb za kratkoročne dodelitve, ter povezovanje mehanizmov izravnave in rezerv električne energije.

3.   Za namene doseganja ciljev iz odstavkov 1 in 2 lahko Komisija določi geografsko območje posameznih struktur regionalnega sodelovanja, pri tem pa upošteva obstoječe strukture regionalnega sodelovanja. Vsaka država članica lahko spodbuja sodelovanje na več kot enem geografskem območju.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 68 za dopolnitev te uredbe z določitvijo geografskih območij, ki jih pokrivajo posamezne strukture regionalnega sodelovanja. V ta namen se Komisija posvetuje z regulativnimi organi, ACER in ENTSO za električno energijo.

Delegirani akti iz tega odstavka ne posegajo v člen 36.

1.   Vsi operaterji prenosnih sistemov v posamezni regiji obratovanja sistema do 5. julija 2020 zadevnim regulativnim organom predložijo predlog za vzpostavitev regionalnih koordinacijskih centrov v skladu z merili iz tega poglavja.

Regulativni organi v regiji obratovanja sistema predlog pregledajo in odobrijo.

Predlog vključuje vsaj naslednje elemente:

2.   Potem ko regulativni organi odobrijo predlog iz odstavka 1, regionalni koordinacijski centri nadomestijo regionalne koordinatorje sigurnosti, vzpostavljene v skladu s smernico za obratovanje sistema, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009, in začnejo delovati do 1. julija 2022.

3.   Regionalni koordinacijski centri imajo pravno obliko, kakor je določena v Prilogi II k Direktivi (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

4.   Regionalni koordinacijski centri pri opravljanju svojih nalog po pravu Unije delujejo neodvisno od nacionalnih interesov in od interesov operaterjev prenosnih sistemov.

5.   Regionalni koordinacijski centri dopolnjujejo vlogo operaterjev prenosnih sistemov z opravljanjem nalog regionalnega pomena, ki so jim dodeljene v skladu s členom 37. Operaterji prenosnih sistemov so odgovorni za upravljanje pretokov električne energije ter zagotavljanje sigurnega, zanesljivega in učinkovitega elektroenergetskega sistema v skladu s točko (d) člena 40(1) Direktive (EU) 2019/944.

1.   ENTSO za električno energijo do 5. januarja 2020 ACER posreduje predlog z navedbo, kateri operaterji prenosnih sistemov, trgovalna območja, meje trgovalnih območij, območja določanja zmogljivosti in regije za usklajevanje prekinitev napajanja so zajeti v posamezni regiji obratovanja sistema. V predlogu se upošteva topologija omrežja, vključno s stopnjo medsebojne povezanosti in medsebojne in odvisnosti elektroenergetskega sistema v smislu tokov in velikosti regije, ki mora zajemati vsaj eno območje določanja zmogljivosti.

2.   Operaterji prenosnih sistemov v posamezni regiji obratovanja sistema sodelujejo v okviru regionalnem koordinacijskem centru, ustanovljenem v tej regiji. V izjemnih okoliščinah, kadar je regulacijsko območje operater prenosnega sistema del različnih sinhronih območij, lahko operater prenosnih sistemov sodeluje v okviru dveh regionalnih koordinacijskih centrov. Predlog iz odstavka 1 za meje trgovalnih območij, ki so ob regijah obratovanja sistema, določa, kako mora potekati usklajevanje med regionalnimi koordinacijskimi centri za te meje. Za sinhrono območje celinske Evrope, kjer bi se lahko dejavnosti dveh regionalnih koordinacijskih centrov prekrivale v regiji obratovanja sistema, se operaterji prenosnih sistemov te regije odločijo, da v tej regiji imenujejo en sam regionalni koordinacijski center ali da oba regionalna centra izmenično opravljata nekatere ali vse naloge regionalnega pomena v celotni regiji obratovanja sistema, druge naloge pa opravlja en sam imenovani regionalni koordinacijski center.

3.   ACER v treh mesecih od prejema predloga iz odstavka 1 predlog opredelitve regij obratovanja sistema bodisi odobri bodisi predlaga spremembe. V slednjem primeru se ACER pred sprejetjem sprememb posvetuje z ENTSO za električno energijo. Sprejeti predlog se objavi na spletnem mestu ACER.

4.   Ustrezni operaterji prenosnih sistemov lahko ACER posredujejo predlog za spremembo regij obratovanja sistema, opredeljenih v skladu z odstavkom 1. Uporablja se postopek iz odstavka 3.

1.   Vsak regionalni koordinacijski center v celotni regiji obratovanja sistema, kjer je vzpostavljen, opravlja vsaj vse naslednje naloge regionalnega pomena:

Naloge iz prvega pododstavka so podrobneje določene v Prilogi I.

2.   Odbor, vzpostavljen s členom 68 Direktive (EU) 2019/944, na predlog Komisije ali države članice izda mnenje o dodelitvi novih svetovalnih nalog regionalnim koordinacijskim centrom. Kadar ta odbor izda pozitivno mnenje o dodelitvi novih svetovalnih nalog, regionalni koordinacijski centri izvajajo te naloge na podlagi predloga, ki ga pripravi ENTSO za električno energijo in odobri ACER v skladu s postopkom iz člena 27.

3.   Operaterji prenosnih sistemov svojim regionalnim koordinacijskim centrom zagotovijo potrebne informacije za opravljanje njihovih nalog.

4.   Regionalni koordinacijski centri operaterjem prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema zagotovijo vse potrebne informacije za izvajanje usklajenih ukrepov in priporočil, ki jih izdajo regionalni koordinacijski centri.

5.   Za naloge iz tega člena, ki niso zajete v ustreznih omrežnih kodeksih ali smernicah, ENTSO za električno energijo pripravi predlog v skladu s postopkom iz člena 27. Regionalni koordinacijski centri izvajajo te naloge na podlagi predloga, ki ga odobri ACER.

1.   Regionalni koordinacijski centri delo uredijo tako, da učinkovito, vključujoče, pregledno in na način, ki olajša doseganje soglasja, obravnavajo načrtovalne in operativne vidike v zvezi z nalogami, ki jih je treba izvajati, zlasti ob upoštevanju posebnosti in zahtev teh nalog, kot je določeno v Prilogi I. Regionalni koordinacijski centri tudi oblikujejo postopek za revizijo te ureditve dela.

2.   Regionalni koordinacijski centri zagotovijo, da ureditev dela iz odstavka 1 vsebuje pravila za uradno obveščanje zadevnih strani.

1.   Regionalni koordinacijski centri razvijejo postopek za to, da v okviru svojih dnevnih operativnih zadolžitev in nalog organizirajo ustrezna in redna posvetovanja z operaterji prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema, drugimi regionalnimi koordinacijskimi centri in zadevnimi deležniki. Da bi bilo možno obravnavati regulativna vprašanja, se po potrebi vključijo regulativni organi.

2.   Regionalni koordinacijski centri se posvetujejo z državami članicami v regiji obratovanja sistema in s svojimi regionalnimi forumi, če ti obstajajo, o zadevah političnega pomena, kar izključuje vsakodnevne dejavnosti regionalnih koordinacijskih centrov in izvajanje njihovih nalog. Regionalni koordinacijski centri ustrezno upoštevajo priporočila držav članic in v ustreznih primerih njihovih regionalnih forumov.

1.   Regionalni koordinacijski centri razvijejo postopek za udeležbo deležnikov in organizirajo redna srečanja z njimi, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z učinkovitim, sigurnim in zanesljivim obratovanjem povezanega sistema ter opredelili pomanjkljivosti in predlagali izboljšave.

2.   ENTSO za električno energijo in regionalni koordinacijski centri v odnosu do deležnikov in širše javnosti delujejo popolnoma pregledno. Vso relevantno dokumentacijo objavijo na svojih spletnih mestih.

1.   Operaterji prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema razvijejo postopek za sprejemanje in revizijo usklajenih ukrepov in priporočil, ki jih izdajo regionalni koordinacijski centri v skladu z merili iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Regionalni koordinacijski centri operaterjem prenosnih sistemov izdajo usklajene ukrepe v zvezi z nalogami iz točk (a) in (b) člena 37(1). Operaterji prenosnih sistemov izvajajo usklajene ukrepe razen, kadar bi to privedlo do kršenja omejitev obratovalne sigurnosti, ki jih vsak operater prenosnih sistemov opredeli v skladu s smernico za obratovanje sistema, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.

Če se operater prenosnega sistema odloči, da ne bo izvajal usklajenih ukrepov iz razlogov, navedenih v tem odstavku, brez nepotrebnega odlašanja na pregleden način sporoči podrobne razloge za to regionalnemu koordinacijskemu centru in operaterjem prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema. V takih primerih regionalni koordinacijski center oceni vpliv te odločitve na druge operaterje prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema in lahko predlaga drugačen niz usklajenih ukrepov, za katere velja postopek iz odstavka 1.

3.   Regionalni koordinacijski centri operaterjem prenosnih sistemov izdajo priporočila v zvezi z nalogami iz točk (c) do (p) člena 37(1) ali dodeljenimi v skladu s členom 37(2).

Kadar se operater prenosnega sistema odloči, da priporočila iz odstavka 1 ne bo upošteval, brez nepotrebnega odlašanja predloži utemeljitev za svojo odločitev regionalnim koordinacijskim centrom in drugim operaterjem prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema.

4.   Pregled usklajenega ukrepa ali priporočila se sproži na zahtevo enega ali več operaterjev prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema. Po pregledu usklajenega ukrepa ali priporočila regionalni koordinacijski centri potrdijo ali spremenijo ukrep.

5.   Ko se za usklajeni ukrep izvede pregled v skladu z odstavkom 4 tega člena, zahteva po pregledu ne zadrži usklajenega ukrepa, razen ko bi izvajanje usklajenega ukrepa privedlo do kršenja omejitev obratovalne sigurnosti, ki jih vsak posamezni operater prenosnih sistemov opredeli v skladu s smernico za obratovanje sistema, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.

6.   Na predlog države članice ali Komisije in po posvetovanju z odborom, vzpostavljenim s členom 68 Direktive (EU) 2019/944, se lahko države članice v regiji obratovanja sistema skupaj odločijo regionalnemu koordinacijskemu centru odobriti pristojnost za izdajo usklajenih ukrepov za eno ali več nalog iz točk (c) do (p) člena 37(1) te uredbe.

1.   Regionalni koordinacijski centri oblikujejo upravni odbor zaradi sprejemanja ukrepov v zvezi z njihovim upravljanjem in spremljanjem njihove učinkovitosti.

2.   Upravni odbor sestavljajo člani, ki zastopajo vse operaterje prenosnih sistemov, ki so udeleženi v ustreznem regionalnem koordinacijskem centru.

3.   Upravni odbor je odgovoren za:

4.   Med pristojnosti upravnega odbora ne sodijo pristojnosti, povezane z vsakodnevnimi dejavnostmi regionalnih koordinacijskih centrov in opravljanjem njegovih nalog.

1.   Operaterji prenosnih sistemov v posamezni regiji obratovanja sistema vzpostavijo organizacijsko strukturo regionalnih koordinacijskih centrov, ki podpira varnost njihovih nalog.

Organizacijska struktura določa:

2.   Regionalni koordinacijski centri lahko za učinkovito in zanesljivo izvajanje svojih nalog, kadar je to nujno potrebno, vzpostavijo regionalna predstavništva za obravnavo podregionalnih posebnosti ali nujno potrebno, imenujejo podporne regionalne koordinacijske centre.

1.   Regionalni koordinacijski centri vzpostavijo postopek za neprekinjeno spremljanje vsaj:

2.   Regionalni operativni centri na pregleden način obračunavajo svoje stroške in o njih poročajo ACER ter regulativnim organom v regiji obratovanja sistema.

3.   Regionalni koordinacijski centri ENTSO za električno energijo, ACER, regulativnim organom v regiji obratovanja sistema in usklajevalni skupini za električno energijo predložijo letno poročilo o izidu spremljanja iz odstavka 1 z informacijami o svoji učinkovitosti.

4.   Regionalni koordinacijski centri o pomanjkljivostih, odkritih med postopkom spremljanja iz odstavka 1, poročajo ENTSO za električno energijo, regulativnim organom v regiji obratovanja sistema, ACER in drugim pristojnim organom držav članic, odgovornim za preprečevanje in obvladovanje kriznih razmer. Zadevni regulativni organi v regiji obratovanja sistema lahko na podlagi tega poročila regionalnim koordinacijskim centrom predlagajo ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.

5.   Regionalni koordinacijski centri poročila iz odstavkov 3 in 4 objavijo brez poseganja v potrebo po varovanju varnosti in zaupnosti poslovno občutljivih informacij.

1.   Razvojni načrt omrežja za celotno Unijo iz točke (b) člena 30(1) vključuje modeliranje integriranega omrežja, razvoj scenarijev in oceno odpornosti sistema.

Razvojni načrt omrežja za celotno Unijo zlasti:

Glede na točko (c) prvega pododstavka se razvojnemu načrtu omrežja za celotno Unijo lahko priloži pregled ovir za povečanje čezmejne zmogljivosti omrežja, nastalih zaradi različnih postopkov ali praks za odobritev.

2.   ACER predloži mnenje o nacionalnih 10-letnih razvojnih načrtih omrežij, da preveri njihovo skladnost z razvojnim načrtom omrežja za celotno Unijo. Če ACER opazi neskladnosti med nacionalnim 10-letnim razvojnim načrtom omrežja in razvojnim načrtom omrežja za celotno Unijo, predlaga ustrezno spremembo nacionalnega 10-letnega razvojnega načrta omrežja ali razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo, kakor je primerno. Če je tak nacionalni 10-letni razvojni načrt omrežja oblikovan v skladu s členom 51 Direktive (EU) 2019/944, ACER ustreznemu regulativnemu organu predlaga spremembo nacionalnega 10-letnega razvojnega načrta omrežja v skladu s členom 51(7) navedene direktive in o tem obvesti Komisijo.

1.   Operaterji prenosnih sistemov prejmejo nadomestilo za stroške, nastale zaradi gostovanja čezmejnih pretokov električne energije po njihovih omrežjih.

2.   Nadomestilo iz odstavka 1 izplačajo operaterji nacionalnih prenosnih sistemov, v katerih čezmejni pretoki izvirajo, in sistemov, v katerih ti pretoki ponikajo.

3.   Nadomestila se izplačujejo redno za določeno preteklo obdobje. Naknadni popravki izplačanih nadomestil se opravijo zaradi upoštevanja dejanskih stroškov, kadar je to potrebno.

Prvo obdobje, za katero se izplačajo nadomestila, se opredeli v smernicah iz člena 61.

4.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 68 za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo višine nadomestil, ki jih je treba izplačati.

5.   Obseg prevajanja čezmejnih pretokov in obseg čezmejnih pretokov, ki izvirajo ali ponikajo v nacionalnih prenosnih sistemih, se določi na podlagi fizičnega pretoka električne energije, ki se dejansko izmeri v danem obdobju.

6.   Stroški, nastali zaradi gostovanja čezmejnih pretokov, se določijo na podlagi predvidenega dolgoročnega povprečja dodatnih stroškov, ob upoštevanju izgub, naložb v novo infrastrukturo in ustreznega deleža stroškov obstoječe infrastrukture, če se ta infrastruktura uporablja za prenos čezmejnih pretokov, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zanesljivosti oskrbe. Pri ugotavljanju nastalih stroškov se uporabijo priznane standardne metode za izračun stroškov. Koristi, ki jih omrežje pridobi zaradi gostovanja čezmejnih pretokov, se upoštevajo za zmanjšanje višine prejetih nadomestil.

7.   Če so prenosna omrežja dveh ali več držav članic v celoti ali delno vključena v en regulacijski blok, se izključno za namene mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov šteje, da je regulacijski blok kot celota del prenosnega omrežja ene od zadevnih držav članic, s čimer se zagotovi, da se pretoki znotraj regulacijskih blokov ne štejejo za čezmejni pretok iz točka (b) člena 2(2) in da ne prihaja do izplačila nadomestil v skladu z odstavkom 1 tega člena. Regulativni organi zadevnih držav članic lahko odločijo, kateri od zadevnih držav članic bo pripadal regulacijski blok kot celota.

1.   Zaradi zagotavljanja sigurnosti omrežij v zvezi z upravljanjem prezasedenosti operaterji prenosnih sistemov vzpostavijo mehanizme za usklajevanje in izmenjavo informacij.

2.   Varnostni standardi ter standardi za načrtovanje in obratovanje, ki jih uporabljajo operaterji prenosnih sistemov, se objavijo. Objavljene informacije zajemajo splošen sistem za izračun celotne prenosne zmogljivosti in prenosne rezerve, ki temelji na električnih in fizikalnih lastnostih omrežja. Taki sistemi morajo pridobiti odobritev regulativnih organov.

3.   Operaterji prenosnih sistemov objavijo ocene razpoložljivih prenosnih zmogljivosti za vsak dan in prikažejo vse proste prenosne zmogljivosti, ki so že rezervirane. Objave se opravijo v določenih časovnih razmikih pred dnevom prenosa in v vsakem primeru zajemajo ocene za teden in mesec vnaprej ter kvantitativno oceno pričakovane zanesljivosti razpoložljivih zmogljivosti.

4.   Operaterji prenosnih sistemov objavijo ustrezne podatke o napovedani in dejanski agregirani porabi, o razpoložljivosti in dejanski uporabi proizvodnih zmogljivosti in odjemnih objektov, o razpoložljivosti in uporabi omrežij in medsebojnih povezav ter o izravnalni energiji, rezervni zmogljivosti in razpoložljivosti prožnosti. V zvezi z razpoložljivostjo in dejansko uporabo manjših proizvodnih zmogljivosti in odjemnih objektov se lahko uporabijo agregirani ocenjeni podatki.

5.   Zadevni udeleženci na trgu operaterjem prenosnih sistemov zagotovijo ustrezne podatke.

6.   Proizvodnja podjetja, ki imajo ali upravljajo proizvodne naprave, od katerih ima vsaj ena proizvodna naprava inštalirano zmogljivost vsaj 250 MW, ali imajo portfelj proizvodnih naprav za vsaj 400 MW, pet let hranijo urne podatke za posamezen obrat, ki so potrebni za preverjanje vseh obratovalnih odločitev dispečiranja in ponudbene strategije na borzah električne energije, na dražbah medsebojnih povezav, trgih rezervne energije in prostih trgih, da so ti na razpolago regulativnemu organu, nacionalnemu organu za konkurenco in Komisiji. Podatki na obrat in uro, ki jih je treba hraniti, med drugim vključujejo podatke o razpoložljivih proizvodnih zmogljivostih in predvidenih rezervnih zmogljivostih, vključno z dodelitvijo teh predvidenih rezervnih zmogljivosti na ravni obrata, v času dražbe ali proizvodnje.

7.   Operaterji prenosnih sistemov si redno izmenjujejo niz dovolj točnih podatkov o omrežju in pretoku obremenitve z namenom, da lahko vsak operater prenosnega sistema na svojem območju izračuna pretok obremenitve. Isti niz podatkov se na zahtevo posreduje regulativnim organom, Komisiji ter državam članicam. Regulativni organi, države članice in Komisija ravnajo s tem nizom podatkov zaupno in zagotovijo zaupno ravnanje tudi s strani svetovalcev, ki na njihovo zahtevo opravljajo analitsko delo na podlagi teh podatkov.

1.   Komisija preuči vsako obvestilo o odločitvi o certificiranju operaterja prenosnega sistema v skladu s členom 52(6) Direktive (EU) 2019/944 takoj, ko ga prejme. Komisija v dveh mesecih po prejemu takšnega obvestila zadevnemu regulativnemu organu izda mnenje glede skladnosti s členom 43 ter bodisi členom 52(2) bodisi členom 53 Direktive (EU) 2019/944.

Komisija lahko pri pripravi mnenja iz prvega pododstavka od ACER zahteva, da poda svoje mnenje o odločitvi regulativnega organa o certifikaciji. V tem primeru se dvomesečni rok iz prvega pododstavka podaljša za nadaljnja dva meseca.

Če Komisija v rokih iz prvega in drugega pododstavka ne izda mnenja, se šteje, da odločitvi regulativnega organa ne nasprotuje.

2.   V dveh mesecih po prejemu mnenja Komisije regulativni organ sprejme končno odločitev o certificiranju operaterja prenosnega sistema, pri čemer v čim večji meri upošteva mnenje Komisije. Odločitev regulativnega organa in mnenje Komisije se objavita skupaj.

3.   Regulativni organi ali Komisija lahko v kateri koli fazi postopka od operaterja prenosnega sistema ali podjetja, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave, zahtevajo vse informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog iz tega člena.

4.   Regulativni organi in Komisija varujeta zaupnost poslovno občutljivih informacij.

5.   Če Komisija prejme obvestilo o certificiranju operaterja prenosnega sistema v skladu s členom 43(9) Direktive (EU) 2019/944, sprejme odločitev o certificiranju. Regulativni organ ravna v skladu z odločitvijo Komisije.

1.   Operaterji distribucijskih sistemov sodelujejo na ravni Unije v okviru telesa EU ODS, da spodbujajo dokončno vzpostavitev in delovanje notranjega trga električne energije ter spodbujajo optimalno upravljanje in usklajeno obratovanje distribucijskih in prenosnih sistemov. Operaterji distribucijskih sistemov, ki želijo biti udeleženi v telesu EU ODS, imajo pravico, da postanejo registrirani člani telesa.

Registrirani člani lahko sodelujejo v telesu EU ODS neposredno ali pa jih zastopa nacionalno združenje, ki ga imenuje država članica, ali združenje na ravni Unije.

2.   Operaterji distribucijskih sistemov se imajo pravico združevati prek ustanovitve telesa EU ODS. Telo EU ODS izvaja naloge in postopke v skladu s členom 55. Kot strokovno telo, ki deluje v skupnem interesu Unije, telo EU ODS ne sme predstavljati posameznih interesov niti vplivati na postopek sprejemanja odločitev za promocijo določenih interesov.

3.   Člani telesa EU ODS se morajo registrirati in plačati pravično ter sorazmerno članarino, ki ustreza številu odjemalcev, povezanih z zadevnimi operaterji distribucijskih sistemov.

1.   Telo EU ODS sestavljajo vsaj generalna skupščina, upravni odbor, strateška svetovalna skupina, strokovne skupine in generalni sekretar.

2.   Operaterji distribucijskih sistemov do 5. julija 2020 Komisiji in ACER predložijo osnutek statutov v skladu s členom 54, vključno s kodeksom ravnanja, seznam registriranih članov, osnutek poslovnika, vključno s poslovnikom za posvetovanje z ENTSO za električno energijo in drugimi deležniki ter pravili financiranja, telesa EU ODS, ki se ustanavlja.

V osnutku poslovnika telesa EU ODS je zagotovljena uravnotežena zastopanost vseh sodelujočih operaterjev distribucijskih omrežij.

3.   V dveh mesecih po prejemu osnutka statutov, seznama članov in osnutka poslovnika ACER po uradnem posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo vse deležnike, zlasti uporabnike distribucijskih sistemov, Komisiji predloži svoje mnenje

4.   Komisija v treh mesecih po prejemu mnenja ACER poda mnenje o osnutku statutov, seznamu članov in osnutku poslovnika, ob upoštevanju mnenja ACER iz odstavka 3.

5.   Operaterji distribucijskih sistemov v treh mesecih po prejemu pozitivnega mnenja Komisije ustanovijo telo EU ODS, sprejmejo njegove statute in poslovnik ter jih objavijo.

6.   Dokumenti iz odstavka 2 se predložijo Komisiji in ACER v primeru sprememb ali na obrazloženo zahtevo enega od njiju. Komisija in ACER mnenje izdata v skladu s postopkom iz odstavkov 2, 3 in 4.

7.   Stroške, povezane z dejavnostmi telesa EU ODS, nosijo operaterji distribucijskih sistemov, ki so registrirani člani, in se upoštevajo pri izračunu tarif. Regulativni organi stroške odobrijo le, če so razumni in sorazmerni.

1.   Statuti subjekta EU ODS, sprejet v skladu s členom 53, varujejo naslednja načela:

2.   Postopki, ki jih sprejme telo EU ODS, zagotavljajo pravično ter sorazmerno obravnavanje njegovih članov in odražajo različne geografske in gospodarske strukture članstva. V postopkih je določeno zlasti, da:

1.   Naloge telesa EU ODS so naslednje:

2.   Poleg tega telo EU ODS:

1.   V okviru sodelovanja pri oblikovanju novih omrežnih kodeksov na podlagi člena 59 telo EU ODS v skladu s poslovnikom o posvetovanju iz člena 53 v zgodnji fazi postopka opravi obsežno posvetovanje na odprt in pregleden način z vsemi ustreznimi deležniki, zlasti z organizacijami, ki zastopajo takšne deležnike. V posvetovanje so vključeni tudi regulativni organi in drugi nacionalni organi, podjetja, ki se ukvarjajo z dobavo in proizvodnjo, uporabniki sistema, vključno z odjemalci, tehnični organi in združenja deležnikov. Cilj posvetovanja je pridobiti mnenja in predloge vseh ustreznih strani v postopku odločanja.

2.   Vsi dokumenti in zapisniki zasedanj v zvezi s posvetovanjem iz odstavka 1 se objavijo.

3.   Telo EU ODS preuči mnenja, izražena med posvetovanji. Pred sprejetjem predlogov omrežnih kodeksov iz člena 59 telo EU ODS navede, kako je upoštevalo pripombe, ki jih je prejelo med posvetovanjem. Če pripomb ni upoštevalo, to obrazloži.

1.   Operaterji distribucijskih sistemov in operaterji prenosnih sistemov med seboj sodelujejo pri načrtovanju in obratovanju svojih omrežij. Operaterji distribucijskih sistemov in operaterji prenosnih sistemov si še posebej izmenjajo vse potrebne informacije in podatke o učinkih proizvodnih naprav in prilagajanja odjema, dnevnem obratovanju svojih omrežij in dolgoročnem načrtovanju naložb v omrežja, in sicer z namenom zagotavljanja stroškovno učinkovitega, sigurnega in zanesljivega razvoja in obratovanja svojih omrežij.

2.   Operaterji distribucijskih sistemov in operaterji prenosnih sistemov med seboj sodelujejo, da vzpostavijo usklajen dostop do virov, kot so porazdeljena proizvodnja, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema, da lahko zadovoljijo posebne potrebe tako operaterjev distribucijskega sistemov kot operaterjev prenosnih sistemov.

1.   Komisija lahko ob upoštevanju pooblastil iz členov 59, 60 in 61 sprejme izvedbene ali delegirane akte. Takšni akti se lahko sprejmejo kot omrežni kodeksi na podlagi predlogov, ki jih oblikuje ENTSO za električno energijo, ali, kadar je tako določeno s prednostnim seznamom na podlagi člena 59(3), telo EU ODS, kadar je primerno v sodelovanju z ENTSO za električno energijo, in ACER v skladu s postopkom iz člena 59 ali kot smernice v skladu s postopkom iz člena 61.

2.   Omrežni kodeksi in smernice:

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe z oblikovanjem omrežnih kodeksov za naslednja področja:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 67(2).

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 68 v zvezi z oblikovanjem omrežnih kodeksov za naslednja področja:

3.   Komisija po posvetovanju z ACER, ENTSO za električno energijo, telesom EU ODS in drugimi ustreznimi deležniki vsako tretje leto pripravi seznam prednostnih nalog, v katerem so navedena področja iz odstavkov 1 in 2, ki jih je treba vključiti v oblikovanje omrežnih kodeksov.

Če se vsebina omrežnega kodeksa neposredno nanaša na obratovanje distribucijskega sistema in v prvi vrsti ni pomembna za prenosni sistem, lahko Komisija v sodelovanju z ENTSO za električno energijo od telesa EU ODS zahteva, da skliče pripravljalni odbor in poda predlog omrežnega kodeksa ACER.

4.   Komisija od ACER zahteva, da v razumnem roku, ki ni daljši od šestih mesecev, predloži nezavezujočo okvirno smernico, v kateri so določena jasna in objektivna načela za pripravo omrežnih kodeksov za področja iz prednostnega seznama (v nadaljnjem besedilu: okvirna smernica). Zahteva Komisije lahko vključuje pogoje, ki jih mora obravnavati okvirna smernica. Vsaka okvirna smernica prispeva k povezovanju trga, nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci in uspešnemu delovanju trga. Komisija lahko rok za predložitev smernic na obrazloženo zahtevo ACER podaljša.

5.   ACER se v roku, ki ni krajši od dveh mesecev, o okvirni smernici na odprt in pregleden način posvetuje z ENTSO za električno energijo, telesom EU ODS in drugimi ustreznimi deležniki.

6.   ACER Komisiji predloži nezavezujočo okvirno smernico, kadar se to od nje zahteva na podlagi odstavka 4.

7.   Če Komisija meni, da okvirna smernica ne prispeva k povezovanju trga, nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci in uspešnemu delovanja trga, lahko od ACER zahteva, da okvirno smernico v razumnem roku pregleda in jo ponovno predloži Komisiji.

8.   Če ACER v roku, ki ga določi Komisija na podlagi odstavka 4 ali 7, okvirne smernice ne predloži ali je ne predloži ponovno, zadevno okvirno smernico oblikuje Komisija.

9.   Komisija od ENTSO za električno energijo ali, kadar je tako določeno s prednostnim seznamom iz odstavka 3, od telesa EU ODS v sodelovanju z ENTSO za električno energijo zahteva, naj v razumnem roku, ki ni daljši od 12 mesecev, po prejemu zahteve Komisije ACER predloži predlog omrežnega kodeksa, ki je v skladu z ustrezno okvirno smernico.

10.   ENTSO za električno energijo, ali, kadar je tako določeno s prednostnim seznamom iz odstavka 3, telo EU ODS v sodelovanju z ENTSO za električno energijo skliče pripravljalni odbor za podporo pri oblikovanju omrežnega kodeksa. Pripravljalni odbor je sestavljen iz predstavnikov ACER, ENTSO za električno energijo, kadar je ustrezno, telesa EU ODS in imenovanih operaterjev trgov električne energije, ter omejenega števila glavnih prizadetih deležnikov. ENTSO za električno energijo ali, kadar je tako določeno s prednostnim seznamom na podlagi odstavka 3, telo EU ODS v sodelovanju z ENTSO za električno energijo na zahtevo Komisije v skladu z odstavkom 9 oblikuje predloge omrežnih kodeksov za področja iz odstavkov 1 in 2.

11.   ACER revidira predlagani omrežni kodeks, da zagotovi, da je v skladu z ustrezno okvirno smernico in prispeva k povezovanju trga, nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci ter uspešnemu delovanju trga, revidirani omrežni kodeks pa predloži Komisiji v šestih mesecih od prejema predloga. V predlogu, predloženem Komisiji, ACER upošteva mnenja vseh vpletenih strani v času priprave predloga pod vodstvom ENTSO za električno energijo ali telesa EU ODS in se o njem posvetuje z zadevnimi deležniki.

12.   Če ENTSO za električno energijo ali telo EU ODS omrežnega kodeksa ne oblikuje v roku, ki ga določi Komisija v skladu z odstavkom 9, lahko Komisija od ACER zahteva, da pripravi osnutek omrežnega kodeksa na podlagi ustrezne okvirne smernice. ACER se lahko med pripravo osnutka omrežnega kodeksa v skladu s tem odstavkom še nadalje posvetuje. ACER osnutek omrežnega kodeksa, pripravljen na podlagi tega odstavka, predloži Komisiji in ga lahko priporoči v sprejetje.

13.   Komisija lahko na lastno pobudo, če ENTSO za električno energijo ali telo EU ODS ni pripravilo omrežnega kodeksa ali če ACER ni pripravila osnutka omrežnega kodeksa iz odstavka 12, ali na priporočilo ACER po odstavku 11 sprejme enega ali več omrežnih kodeksov za področja, našteta v odstavkih 1 in 2.

14.   Če Komisija predlaga sprejetje omrežnega kodeksa na lastno pobudo, se v roku, ki ni krajši od dveh mesecev, o osnutku omrežnega kodeksa posvetuje z ACER, ENTSO za električno energijo in drugimi ustreznimi deležniki.

15.   Ta člen ne posega v pravico Komisije, da sprejema in spreminja smernice iz člena 61. Ne posega v možnost ENTSO za električno energijo, da oblikuje nezavezujoče smernice na področjih iz odstavkov 1 in 2, kjer se takšne smernice ne nanašajo na področja, za katere velja zahteva, ki jo je na ENTSO za električno energijo naslovila Komisija. ENTSO za električno energijo te smernice predloži v mnenje ACER in to mnenje ustrezno upošteva.

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo v zvezi s spremembo omrežnih kodeksov na področjih iz člena 59(1) in (2) ter v skladu z ustreznim postopkom iz člena 59. Spremembe omrežnih kodeksov lahko predlaga tudi ACER v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.   Osnutek sprememb omrežnih kodeksov, sprejetih v skladu s členom 59, lahko ACER predlagajo osebe, pri katerih obstaja verjetnost interesa za zadevni omrežni kodeks, vključno z ENTSO za električno energijo, telesom EU ODS, regulativnimi organi, operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov, uporabniki omrežja in porabniki. ACER lahko predlaga spremembe tudi na lastno pobudo.

3.   ACER lahko Komisiji predloži obrazložene predloge sprememb s pojasnilom o tem, kako so ti predlogi skladni s cilji omrežnih kodeksov iz člena 59(3) te uredbe. Kadar ACER meni, da je predlog spremembe dopusten, in glede sprememb na lastno pobudo se posvetuje z vsemi deležniki v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2019/942.

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje zavezujočih smernic na področjih, navedenih v tem členu.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje na področjih, kjer se tovrstni akti lahko oblikujejo v okviru postopka za omrežni kodeks v skladu s členom 59(1) in (2). Te smernice se sprejmejo v obliki delegiranih ali izvedbenih aktov, glede na ustrezno pooblastilo iz te uredbe.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 68 za dopolnitev te uredbe z določitvijo smernic glede mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov. Te smernice v skladu z načeli iz členov 18 in 49 določajo naslednje:

4.   Kadar je primerno, Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo smernice za zagotavljanje minimalne ravni harmonizacije, potrebne za doseganje cilja te uredbe. Te smernice lahko določajo:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 67(2).

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo smernice glede izvajanja operativnega usklajevanja med operaterji prenosnih sistemov na ravni Unije. Navedene smernice morajo biti skladne z omrežnimi kodeksi iz člena 59 in temeljiti na njih ter na sprejetih specifikacijah iz točke (i) člena 30(1). Komisija pri sprejemanju teh smernic upošteva različne regionalne in nacionalne operativne zahteve.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 67(2).

6.   Pri sprejemanju ali spreminjanju smernic se Komisija posvetuje z ACER, ENTSO za električno energijo, telesom EU ODS in, kadar je ustrezno, drugimi deležniki.

1.   Novi povezovalni vodi za enosmerni tok se lahko na zahtevo za omejeno obdobje izvzamejo iz določb člena 19(2) in (3) te uredbe in členov 6 do 43, člena 59(6) in člena 60(1) Direktive (EU) 2019/944, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.   Odstavek 1 se v izrednih primerih uporablja tudi za povezovalne vode za izmenični tok, če so stroški in tveganje zadevne naložbe posebno visoki v primerjavi z običajnimi stroški in tveganjem, ki nastanejo ob povezovanju dveh sosednjih nacionalnih prenosnih sistemov s povezovalnim vodom za izmenični tok.

3.   Odstavek 1 se uporablja tudi za pomembna povečanja zmogljivosti na obstoječih povezovalnih vodih.

4.   Regulativni organi zadevnih držav članic za vsak primer posebej sprejmejo odločitev o odobritvi izvzetja iz odstavkov 1, 2 in 3. Izvzetje lahko zajema vse ali del zmogljivosti novega povezovalnega voda ali obstoječega povezovalnega voda z znatno povečano zmogljivostjo.

ACER lahko poda mnenje zadevnim regulativnim organom v dveh mesecih od dne, ko je zahtevo za izvzetje prejel zadnji od teh regulativnih organov. Regulativni organi lahko utemeljijo svojo odločitev na tem mnenju.

Pri odločanju za odobritev izvzetja regulativni organi za vsak primer posebej pretehtajo potrebo po določitvi pogojev glede trajanja izvzetja in nediskriminatornega dostopa do povezovalnega voda. Pri odločanju o teh pogojih regulativni organi predvsem upoštevajo dodatne zmogljivosti, ki bodo zgrajene, ali spremembo obstoječih zmogljivosti, časovni okvir projekta in nacionalne okoliščine.

Pred odobritvijo izvzetja regulativni organi zadevnih držav članic odločijo o pravilih in mehanizmih za upravljanje in dodeljevanje zmogljivosti. Ta pravila za upravljanje prezasedenosti vključujejo obveznost, da se neuporabljene zmogljivosti ponudijo na trgu, uporabniki naprav pa so upravičeni do trgovanja s pridobljenimi zmogljivostmi na sekundarnem trgu. Pri ocenjevanju meril iz točk (a), (b) in (f) odstavka 1 se upoštevajo rezultati postopka dodeljevanja zmogljivosti.

Če se vsi zadevni regulativni organi v šestih mesecih po prejemu zahteve dogovorijo glede odločitve o izvzetju, o njej obvestijo ACER.

Odločitev o izvzetju, vključno z vsemi pogoji iz tretjega pododstavka tega odstavka, se ustrezno obrazloži in objavi.

5.   Odločitev iz odstavka 4 sprejme ACER:

Preden sprejme odločitev, se ACER posvetuje z zadevnimi regulativnimi organi in vlagatelji.

6.   Ne glede na odstavka 4 in 5 države članice lahko določijo, da mora regulativni organ ali ACER, odvisno od primera, za uradno odločitev ustreznemu pristojnemu organu države članice predložiti svoje mnenje o zahtevi za izvzetje. To mnenje se objavi skupaj z odločitvijo.

7.   Regulativni organi ob prejemu brez odlašanja posredujejo izvod vsake zahteve za izvzetje v vednost ACER in Komisiji. Zadevni regulativni organi ali ACER (v nadaljnjem besedilu: organi obveščanja) Komisijo nemudoma uradno obvestijo o odločitvi in ji dajo na voljo vse ustrezne informacije v zvezi s to odločitvijo. Te informacije se lahko predložijo Komisiji v zbirni obliki, ki Komisiji omogoča sprejetje utemeljene odločitve. Informacije zlasti vsebujejo:

8.   V 50 delovnih dneh od dne po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 7 lahko Komisija sprejme odločitev, na podlagi katere od organov obveščanja zahteva, da spremenijo ali prekličejo odločitev o odobritvi izvzetja. Ta rok se lahko podaljša za dodatnih 50 delovnih dni, če Komisija zahteva dodatne informacije. To dodatno obdobje se začne dan po prejemu popolnih informacij. Začetno obdobje se lahko tudi podaljša po privolitvi Komisije in organov obveščanja.

Če zahtevane informacije niso predložene v roku, določenem v zahtevku Komisije, se šteje, da je uradno obvestilo preklicano, razen če se pred iztekom tega roka ta podaljša po privolitvi Komisije in organov obveščanja ali če organi obveščanja z ustrezno obrazloženo izjavo Komisijo obvestijo, da je po njihovem mnenju uradno obvestilo popolno.

Organi obveščanja ravnajo v skladu z odločitvijo Komisije o spremembi ali preklicu odločitve o izvzetju v roku enega meseca po prejemu in o tem obvestijo Komisijo.

Komisija varuje zaupnost poslovno občutljivih informacij.

Odobritev izvzetja s strani Komisije preneha veljati dve leti po dnevu sprejetja, če se do takrat izgradnja povezovalnega voda še ni začela, in pet let po dnevu sprejetja, če povezovalni vod do takrat še ni začel obratovati, razen če Komisija na podlagi obrazložene zahteve organov obveščanja odloči, da je do zamude prišlo zaradi velikih ovir, na katere oseba, ki ji je bilo izvzetje odobreno, ni mogla vplivati.

9.   Če se regulativni organi zadevnih držav članic odločijo spremeniti odločitev o izvzetju, Komisijo brez odlašanja uradno obvestijo o tej odločitvi in ji dajo na voljo vse ustrezne informacije v zvezi s to odločitvijo. Odstavki 1 do 8 se uporabljajo za odločitev o spremembi odločitve o izvzetju, ob upoštevanju posebnosti obstoječega izvzetja.

10.   Komisija lahko na zahtevo ali na lastno pobudo ponovno začne postopek v zvezi z zahtevo za izvzetjem, kadar:

11.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 68 za dopolnitev te uredbe z določitvijo smernic za uporabo pogojev iz odstavka 1 tega člena ter postopka za uporabo odstavkov 4 in 7 do 10 tega člena.

1.   Države članice lahko zaprosijo za odstopanja od ustreznih določb členov 3 in 6, člena 7(1), člena 8(1) in (4), členov 9, 10 in 11, členov 14 do 17, členov 19 do 27 členov 35 do 47 ter člena 51, pod pogojem, da:

V primeru iz točke (a) prvega pododstavka se odstopanje časovno omeji in zanj veljajo pogoji, katerih cilj je povečanje konkurenčnosti in povezovanje z notranjim trgom električne energije.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka odstopanje ni časovno omejeno.

Komisija obvesti države članice o tej uporabi, preden sprejme odločitev, pri čemer varuje zaupnost poslovno občutljivih informacij.

Odstopanje, odobreno na podlagi tega člena, si prizadeva zagotoviti, da ne ovira prehoda k energiji iz obnovljivih virov, povečane prožnosti, shranjevanja, elektromobilnosti in prilagajanja odjema.

Komisija v svoji odločitvi o odobritvi odstopanja navede, v kolikšni meri je pri odstopanjih treba upoštevati uporabo omrežnih kodeksov in smernic.

2.   Členi 3, 5 in 6, 7(1), točki (c) in (g) člena 7(2), členi 8 do 17, člen 18(5) in (6), člena 19 in 20, člen 21(1), (2) in (4) do (8), točka (c) člena 22(1), člen 22(1), točki (b) in (c) člena 22(2), zadnji pododstavek člena 22(2), členi 23 do 27, člen 34(1), (2) in (3), členi 35 do 47, člen 48(2) člen 49 in člen 51 se ne uporabljajo za Ciper, dokler se prenosni sistem te države ne poveže s prenosnimi sistemi drugih držav članic prek medsebojnih povezav.

Če se prenosni sistem Cipra do 1. januarja 2026 ne poveže s sistemi drugih držav članic prek medsebojnih povezav, Ciper oceni, ali je potrebno odstopanje od teh določb in lahko pri Komisiji zaprosi za podaljšanje odstopanja. Komisija oceni, ali bi uporaba zadevnih določb pomenila tveganje, ki bi povzročilo hujše težave za obratovanje elektroenergetskega sistema na Cipru, oziroma ali se pričakuje, da bi njihova uporaba na Cipru prinesla koristi za delovanje trga. Na podlagi te ocene Komisija izda obrazložen sklep o popolnem ali delnem podaljšanju odstopanja. Sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Ta uredba ne vpliva na uporabo odstopanj, odobrenih na podlagi člena 66 Direktive (EU) 2019/944.

4.   V zvezi z doseganjem cilja medsebojne povezanosti do leta 2030, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1999, se ustrezno upošteva električna povezava med Malto in Italijo.

1.   Države članice in regulativni organi na zahtevo Komisiji predložijo vse potrebne informacije za namene izvrševanja te uredbe.

Komisija določi razumen rok, v katerem morajo biti informacije predložene, ob upoštevanju kompleksnosti in nujnosti zahtevanih informacij.

2.   Če zadevna država članica ali regulativni organ informacij iz odstavka 1 ne zagotovi v roku iz odstavka 1, lahko Komisija vse informacije, potrebne za namene izvrševanja te uredbe, zahteva neposredno od zadevnih podjetij.

Če Komisija pošlje zahtevo za predložitev informacij podjetju, mora obenem posredovati izvod te zahteve regulativnim organom države članice, na katere ozemlju je sedež podjetja.

3.   V svoji zahtevi za informacije iz odstavka 1 Komisija navede pravno podlago zahteve, rok za predložitev informacij, namen zahteve ter kazni iz člena 66(2) za posredovanje napačnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij.

4.   Zahtevane informacije predložijo lastniki podjetja ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb, fizične osebe, ki so pooblaščene za zastopanje podjetja bodisi na podlagi zakona bodisi na podlagi ustanovitvenega akta. Kadar ustrezno pooblaščeni odvetniki predložijo informacije v imenu svojih strank, stranka ostane v celoti odgovorna, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5.   Če podjetje zahtevanih informacij ne predloži v roku, ki ga določi Komisija, ali predloži nepopolne informacije, Komisija lahko s sklepom zahteva informacije, ki jih je treba predložiti. Navedeni sklep podrobno opredeli informacije, ki jih je treba predložiti, in določi primeren rok za njihovo predložitev. Sklep navaja kazni, predpisane v členu 66(2). Opozori tudi na pravico, da zoper sklep obstaja sodno varstvo Sodišča Evropske unije.

Komisija izvod svojega sklepa obenem pošlje regulativnim organom države članice, na katere ozemlju se nahaja kraj stalnega bivališča zadevne osebe ali sedež zadevnega podjetja.

6.   Informacije iz odstavkov 1 in 2 se uporabijo le za namene izvrševanja te uredbe.

Komisija ne sme razkriti informacij, pridobljenih v skladu s to uredbo, kadar so navedene informacije zajete v obveznost poklicne molčečnosti.

1.   Brez poseganja v določbe odstavka 2 tega člena lahko države članice predpišejo pravila o kaznih za kršitve te uredbe, omrežnih kodeksov, sprejetih v skladu s členom 59, ter smernic, sprejetih v skladu s členom 61, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo brez odlašanja in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

2.   Komisija lahko s sklepom naloži podjetjem denarne kazni, ki ne presegajo 1 % skupnega prometa v preteklem poslovnem letu, če ta podjetja naklepno ali iz malomarnosti predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče informacije v odgovor na zahtevo, podano v skladu s členom 65(3), ali ne predložijo informacij v roku, določenem v sklepu, sprejetem v skladu s prvim pododstavkom člena 65(5). Pri določanju višine denarne kazni Komisija upošteva resnost neupoštevanja zahtev iz odstavka 1 tega člena.

3.   Kazni iz odstavka 1 in sklepi, sprejeti v skladu z odstavkom 2, ne smejo biti kazenske narave.

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 68 Direktive (EU) 2019/944. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 34(3), člena 49(4), člena 59(2), člena 61(2) in člena 63(11) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2028. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem navedenega obdobja in po potrebi pred koncem naslednjih obdobij. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za obdobja osmih let, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 34(3), 49(4), 59(2), 61(2) in 63(11) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 34(3), člena 49(2), člena 59(2), člena 61(2) in člena 63(11), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisija do 1. julija 2025 pregleda obstoječe omrežne kodekse in smernice, da bi ocenila, katere od njihovih določb bi bilo mogoče primerno vključiti v zakonodajne akte Unije na področju notranjega trga električne energije, in kako bi bilo mogoče spremeniti pooblastila za omrežne kodekse in smernice iz členov 59 in 61.

Komisija do istega datuma Evropskemu parlamentu in Svetu predloži podrobno poročilo o svoji oceni.

Komisija na podlagi svoje ocene do 31. decembra 2026 po potrebi predloži zakonodajne predloge.

2.   Komisija do 31. decembra 2030 pregleda to uredbo ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo na podlagi tega pregleda, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi.

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. januarja 2020.

Ne glede na prvi pododstavek se členi 14, 15, 22(4), 23(3) in (6), 35, 36 in 62 začnejo uporabljati z datumom začetka veljavnosti te uredbe. Za namene izvajanja člena 14(7) in člena 15(2) se člen 16 začne uporabljati z navedenim datumom.