EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52016XC0220(04)

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

UL C 67, 20.2.2016, p. 17–19 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

20.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/17


Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2016/C 67/07)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„KRUPNIOKI ŚLĄSKIE“

EU št.: PL-PGI-0005-01315 – 23.2.2015

ZOP ( ) ZGO ( X )

1.   Ime

„Krupnioki śląskie“

2.   Država članica ali tretja država

Poljska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Krvavice „krupnioki śląskie“ so pokvarljive, poparjene, začinjene klobase iz prašičje drobovine v naravnem ovoju. Premer klobas je od 30 do 40 mm, njihova dolžina od 15 do 25 cm, vsaka klobasa pa tehta od 200 do 300 g.

Fizikalne in kemijske značilnosti

Krvavice „krupnioki śląskie“ so proizvod v naravnem ovoju. Zanje je značilna gladka in rahlo vlažna površina. Ovoj se tesno prilega nadevu, ki je zmlet do največ 5 mm velikih delcev. Prečni prerez mora pokazati enakovredno porazdeljene surovine čvrste konsistence, rezine debeline 10 mm ne smejo razpasti, grudice posameznih sestavin pa niso dovoljene.

Vsebnost maščob ne sme presegati 35 %, vsebnost soli 2,5 %, vsebnost nitrata in nitrita (izražena kot NaNO2 mg/kg) pa 50.

Organoleptične značilnosti

Barva površine: siva do rjava ali temno rjava.

Barva prečnega prereza: ustrezna glede na uporabljeno kuhano svinjino, drobljenec, maščobo in kožo, rjava z odtenkom vijolične ali bronaste – značilna za uporabljene sestavine.

Konsistenca in tekstura: čvrsta, rahla tekstura, koščki pustega mesa in drobljenca zmleti v enotno maso.

Okus in vonj: po mesu in drobovini, ječmenovem ali ajdovem drobljencu, kuhani maščobi in koži, rahlo slan, jasno zaznavne začimbe. Okus ali vonj sestavin, ki niso sveže ali so plesnive, ni dovoljen, prav tako ne sme biti okus ali vonj kisel, grenek ali tuj.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Surovine za „krupnioki śląskie“ ne bi smele biti konzervirane ali soljene. Proizvajalec se lahko odloči za nasoljene surovine, ampak mora to upoštevati pri določanju količine soli v nadevu.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Naslednje faze proizvodnje je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

 

pranje in/ali namakanje,

 

toplotna obdelava,

 

mletje,

 

mešanje in začimbe,

 

nadevanje in zavezovanje črev,

 

poparjenje,

 

hlajenje.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje, na katerem se proizvajajo „krupnioki śląskie“, zajema Šlezijsko in Opoljsko vojvodstvo ter občino Dziadowa Kłoda (okraj Oleśnicki, Spodnješlezijsko vojvodstvo).

5.   Povezava z geografskim območjem

Posebnost „krupnioki śląskie“ izhaja iz specifičnih lastnosti in slovesa proizvoda.

Zapisi o krvavicah „krupnioki śląskie“ na krožnikih v Šleziji segajo v začetek etnografskih raziskav o prehrani v tej regiji. Prvič so bile omenjene ob koncu 18. stoletja na podeželju okoli mesta Gliwice. Nanje se sklicujejo številni viri iz 19. stoletja. „Krupnioki śląskie“ so se med drugim stregle na porokah in tako v 30. letih 19. stoletja postale glavna jed v Šleziji. To je bilo nedvomno povezano s hitrim porastom števila domačih živali, vključno s prašiči, v 19. stoletju v Šleziji. V tem obdobju se je razširila uporaba mesa glave zaklanih rejnih živali kot ene od sestavin za proizvodnjo „krupnioki“. V 19. stoletju se je priljubljenost „krupnioki śląskie“ povečala tudi z razvojem rudarstva v Šleziji. To je mogoče pripisati dejstvu, da so ljudje, ki so opravljali težko delo v rudniku, potrebovali krepko hrano, bogato s hranili.

Proizvodnja „krupnioki śląskie“ je neločljivo povezana s kolinami, ki so bile poseben in pomemben obred v Šleziji. Od 19. stoletja številni Šlezijci v industrijskih središčih niso imeli enakih možnosti kot ljudje s podeželja z lastnimi polji ali sadovnjaki. Tisti, ki so živeli v mestih, so imeli majhne parcele in staje, v katerih so redili prašiča, zajce in golobe. Vsi člani družine so bili vključeni v koline, mesar pa je imel tisti dan vlogo vodje slovesnosti. Po zakolu se je kri uporabila za proizvodnjo tlačenke in krvavic „krupnioki śląskie“, ki so se tradicionalno proizvajale v velikih količinah, da so se lahko razdelile med družino in sosede, ki so družini pomagali pitati prašiča s pomijami in olupki. V skladu z običaji so kmetje proizvode s kolin, vključno s „krupnioki śląskie“, delili s sorodniki, ki se kolin niso udeležili. Surovine, ki se uporabljajo za krvavice, so omogočale optimalno uporabo prašičje drobovine po kolinah. To je bilo zelo pomembno za rudarske družine tudi iz ekonomskih razlogov, saj zlasti v 19. stoletju niso imele velikega družinskega proračuna. Ker je danes varen prevoz surovin za proizvodnjo „krupnioki śląskie“ do območja pod točko 4. tehnično možen, je dovoljena uporaba surovin, ki ne izhajajo z navedenega območja.

Posebne značilnosti „krupnioki śląskie“ izhajajo predvsem iz proizvodnega postopka na opredeljenem geografskem območju ter temeljijo na veščinah proizvajalcev pri izbiri surovin in proizvodnem postopku v skladu z optimalnimi tehničnimi parametri. Veščine proizvajalcev „krupnioki śląskie“, ki so se na podlagi izkušenj in znanja razvijale in prenašale iz roda v rod, se odražajo v posebni kakovosti končnega proizvoda iz točke 3.2.

„Krupnioki śląskie“ se od drugih proizvodov iz iste skupine razlikujejo po visoki kalorični vsebnosti, značilnem okusu in vonju ter rahli teksturi. To ni povezano samo z razlikami v deležu surovin v primerjavi z drugimi proizvodi iz tovrstne drobovine, ampak tudi z veščinami in izkušnjami proizvajalcev, da naredijo proizvod z značilnimi organoleptičnimi značilnostmi. Zgoraj navedene značilnosti „krupnioki śląskie“ so povezane predvsem z usklajeno mešanico vseh surovin in začimb, zlasti izbranega drobljenca, jeter, čebule in popra, ki dajejo končnemu proizvodu poseben okus in vonj.

Bistvena razlika v sestavi „krupnioki śląskie“ v primerjavi s podobnimi proizvodi je ta, da vsebujejo samo 15 % drobljenca, medtem ko ga drugi proizvodi vsebujejo od 20 do 25 %. Vsaj 85 % surovin v „krupnioki śląskie“ je živalskega izvora, kar je najvišja raven med tradicionalnimi proizvodi v tej skupini (od 75 do 80 % surovin živalskega izvora), kot je potrjeno v notranjem pravilniku št. 21, ki ga je sprejel osrednji urad poljske mesne industrije leta 1964.

Sloves „krupnioki śląskie“ se je skozi desetletja ohranil ne le v Šleziji, pač pa tudi po vsej Poljski in širše. To je razvidno iz številnih povezav med proizvodom in Šlezijo, npr. „Śląsk niektórym kojarzy się z węglem, rolnictwem, innym jeszcze z krupniokiem i roladąda“ („Nekateri Šlezijo povezujejo s premogom in kmetijstvom, drugi pa s krupnioki in mesno rulado“), kar zgolj potrjuje pomen „krupnioki śląskie“. Veliko proizvajalcev „krupnioki śląskie“ se udeležuje številnih kulinaričnih prireditev, kot so sejmi in festivali, npr. Polagra (Poznanj), tekmovanje Nasze Kulinarne Dziedzictwo – Smaki Regionów, Meat Meeting (Sosnowiec), Święto krupnioka śląskiego (Nikiszowiec (Katovice), Świętomięs Polski in drugi redni regionalni, nacionalni ali tuji sejmi. Čeprav „krupnioki śląskie“ uživajo uveljavljen sloves, novi kulinarični festivali v Opoljski in Zgornji Šleziji utrjujejo njihov položaj kot živilo, ki je tesno povezano z navedeno regijo.

Nadaljnji dokaz o slovesu „krupnioki śląskie“ predstavlja dejstvo, da se to ime zdaj pojavlja v rekih in pregovorih v šlezijščini. Njihov sloves pa potrjujejo tudi številni časopisni članki in turistične publikacije, ki opisujejo regionalno kuhinjo zadevnih območij. Primeri vključujejo vodič po Šlezijskem in Opoljskem vojvodstvu, objavljen zbirki v Polska niezwykła, ki omenja „krupnioki śląskie“ in jih na kratko opiše, ter najnovejšo izdajo vodiča Michelin po poljskih restavracijah, ki „krupnioki śląskie“ uvršča med 15 poljskih regionalnih proizvodov.

V delu z naslovom O śląskich obyczajach, śląskich potrawach i niektórych śląskich słowach (O šlezijskih navadah, šlezijskih jedeh in nekaterih šlezijskih besedah) je avtor zapisal naslednje: „Vendar imajo najimenitnejšo kariero nekatere šlezijske jedi in njihova imena, ki so na najrazličnejše načine prešli v standardno poljščino. Na Poljskem je najpopularnejše gotovo ‚krupniok‘ (iz ‚krupy‘/‚kasza‘ (drobljenec)), ki se mu pogosto reče ‚śląski krupniok‘. Ime se je razširilo istočasno s proizvodom, ki ga predstavlja. V njem se pravzaprav skriva tipična šlezijska specialiteta […].“

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://www.minrol.gov.pl/Jakosc-zywnosci/Produkty-regionalne-i-tradycyjne/Zlozone-wnioski-o-rejestracje-Produkty-regionalne-i-tradycyjne.


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.


Top