52009DC0140

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 24.3.2009

COM(2009) 140 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

POROČILO O NAPREDKU ENOTNEGA EVROPSKEGA TRGA ZA ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE ZA LETO 2008 (14. POROČILO) {SEC(2009) 376}

1. UVOD

Sektor elektronskih komunikacij v EU uporabnikom in potrošnikom prinaša nove pomembne koristi. Države EU so vodilne pri uvajanju širokopasovnih povezav, uporaba mobilnega interneta se hitro povečuje, cene za večino storitev še vedno padajo, potrošniki pa vse bolj uporabljajo paketne storitve. Čeprav sektor občuti sedanjo gospodarsko krizo[1], pa razmeroma močni denarni tokovi, ki so posledica dejstva, da so osnovne telekomunikacijske storitve nujne in se vse pogosteje ponujajo po pavšalnih cenah, in razmeroma nizka zadolžitev zagotavljajo določeno odpornost. Prihodki še vedno rastejo, sektor pa realno raste hitreje kot gospodarstvo. Vseeno pa je treba zaradi vse težjih okoliščin sprejeti regulativni pristop, s katerim se bosta povečali predvidljivost in gotovost ter oblikovali enaki pogoji na enotnem trgu EU.

Čeprav imajo potrošniki koristi, pa celotnega potenciala konkurenčnega trga telekomunikacij še vedno ni mogoče izkoristiti zaradi neučinkovite in neenotne regulativne prakse. Na primer ni enotnega pristopa k dostopu naslednje generacije (NGA), regulativne metode za določanje cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih pa so še vedno različne. Da bi povečali gotovost ter potrošnikom in podjetjem zagotovili boljše možnosti, da izkoristijo prednosti okrepljenega in konkurenčnejšega enotnega trga, je treba k novim in obstoječim regulativnim izzivom pristopiti bolj enotno.

Komisija kot del prizadevanj, da bi zagotovila učinkovito in enotno ureditev, končuje priporočilo o regulaciji cen zaključevanja klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih ter pripravlja priporočilo o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije.

Na splošno je namen predlogov[2] Komisije za reformo regulativnega okvira EU okrepiti moč potrošnikov, spodbuditi pravo konkurenco in odstraniti strukturne ovire, ki še vedno ovirajo razvoj notranjega trga. O teh predlogih zdaj razpravljata Evropski parlament in Svet.

V tem sporočilu Komisija poroča o razvoju v sektorju elektronskih komunikacij v letu 2008[3].

2. Razvoj trga

Leta 2008 se je rast sektorja telekomunikacij v EU nadaljevala. Realna rast je bila 1,3-odstotna[4], medtem ko se je BDP celotnega gospodarstva realno povečal za 1 %. Sektor je na sedanje močno slabšanje gospodarskih razmer zaradi stabilnih denarnih tokov večine operaterjev razmeroma bolj odporen kot drugi sektorji, vendar pa ima zdaj, tako kot ostali gospodarski sektorji, težave pri dostopanju do posojil, kar bo nedvomno vplivalo na njegovo raven naložb.

Padanje cen večine standardnih komunikacijskih storitev se je nadaljevalo, sektor elektronskih komunikacij pa je tako še naprej zaviral inflacijo. Na splošno je bil položaj povprečnega evropskega uporabnika elektronskih komunikacijskih storitev v letu 2008 boljši kot leto prej.

[pic]

Potrošnikom je bilo na voljo več novih storitev, kot so mobilna širokopasovna omrežja in fiksne širokopasovne povezave prek optičnih vlaken, kar je povečalo možnosti za konkurenco med omrežji. Leta 2008 je bilo zlasti pomembno povečanje prenosljivosti fiksnih in mobilnih številk, kar olajšuje zamenjavo ponudnika in je glavni instrument za povečevanje konkurenčnosti.

Poleg tega je EU posredovala na področjih, kjer je bila konkurenca premajhna, da bi se uveljavile nižje cene, in tako prispevala k tem trendom. Dober primer za to je uredba EU o gostovanju[5], s katero so se cene gostovanja znižale za približno 60 %. Leta 2009 naj bi se področje uporabe uredbe o gostovanju razširilo tudi na previsoke cene gostovanja za storitve SMS in podatkovne storitve, o čemer sedaj razpravljata Evropski parlament in Svet.

Naložbe in prihodki

Prihodki sektorja telekomunikacij so leta 2008 znašali več kot 52 % prihodkov celotnega sektorja informacijske in komunikacijske tehnologije. Podatki za leto 2007, ki so jih zbrali nacionalni regulativni organi, kažejo, da so prihodki sektorja telekomunikacij v EU dosegli skoraj 357 milijard EUR ali 2,9 % BDP.

[pic]

Podatki za naložbe na Nizozemskem in Združenem kraljestvu so iz ocen OECD.

[pic]

Leta 2007 so se naložbe povečale za približno 1,5 %, kar pomeni, da je bilo leto 2007 šesto zaporedno leto, v katerem je bila zabeležena rast. Ta trend se bo verjetno nadaljeval v letu 2008, vendar bo zaradi finančne krize manjši[6].

Tržna kapitalizacija sektorja telekomunikacij se je od začetka leta 2008 zmanjšala, vendar ne tako izrazito kot pri drugih sektorjih. Indeks Dow Jones SXKP[7], ki meri uspešnost celotnega sektorja, se je zmanjšal za 20 % v primerjavi s 25 % za celotno gospodarstvo[8].

Mobilne storitve

Trg mobilnih storitev je zaradi vse večjega števila klicev in uvajanja mobilnih širokopasovnih tehnologij še vedno najbolj dinamičen trg v sektorju elektronskih komunikacij.

Na splošno so se cene mobilnih storitev med letom znižale predvsem zaradi znižanja cen govornih mobilnih storitev in storitev SMS v nacionalnih omrežjih. Nižje prihodke zaradi znižanja cen so operaterji delno nadomestili s povečanim prometom. Vendar se cene po EU, kot je razvidno iz spodnjih diagramov, še vedno zelo razlikujejo. Nekatere razlike so lahko posledica lokalnih razlik v stroških in kupni moči, nekatere različnih poslovnih modelov, nekatere pa konkurenčnih pogojev. Celoten razpon razlik je tako velik, zato ne morejo biti posledica samo teh dejavnikov. Regulativne razlike med državami članicami očitno znatno prispevajo k tem razlikam.

[pic]

[pic]

Za zgornje grafe so bile uporabljene košarice po metodologiji OECD iz leta 2002.[9]

Od leta 2004 so se cene mobilne telefonije, merjene s tako imenovano „metodologijo košaric OECD“, znižale za 34,5 % za vse profile potrošnikov.

Promet storitev mobilnega interneta znaša danes približno 3 % prometa sektorja, te storitve pa naj bi še naprej močno rasle. Vse večje povpraševanje po mobilnih širokopasovnih storitvah pomeni, da je treba bolj usklajeno pristopiti k upravljanju spektra na ravni Skupnosti, kar je eden od glavnih ciljev, ki jih želi Komisija uresničiti s svojimi predlogi za pregled regulativnega okvira.

Storitve SMS znašajo približno 11 % celotnih prihodkov mobilnih operaterjev. Cene za posamezen SMS so sicer ostale nespremenjene, operaterji pa ponujajo „pakete“ SMS, v katerih je lahko posamezen SMS na nacionalni ravni zelo poceni, in lahko z njimi dosegajo velike obsege te storitve. Lani se je pokazalo, da so nekateri operaterji začeli ponujati podatkovne storitve po pavšalnih tarifah. Prihodki od mobilnih internetnih storitev v EU so višji kot v Združenih državah.

Cene gostovanja za storitve SMS in delno cene gostovanja za podatkovne storitve ne odražajo teh nacionalnih trendov, saj so v EU nesprejemljivo visoke. Komisija je zato predlagala, da bi sedanjo uredbo o gostovanju razširila tudi na te storitve.

Povprečna gostota mobilnih storitev v EU, ki je bila že lani zelo visoka, se je ponovno povečala, in sicer s 112 % na 119 %[10]. Povečuje se tudi uporaba storitev tretje generacije (3G). Po ocenah je bilo konec leta 2008 v EU približno 91,3 milijona uporabnikov storitev 3G (15,5 % skupnega števila naročnikov mobilnih operaterjev). Povprečni tržni delež vodilnih operaterjev se je zmanjšal za približno 3 %, potem ko je bil prejšnji dve leti nespremenjen.

[pic]

Cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih

Cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih (MRT) so se zaradi posredovanja nacionalnih regulativnih organov še naprej zniževale, vendar so še vedno visoke. Oktobra 2008 je povprečna vrednost teh cen znašala 8,55 centa, kar pomeni 11,6-odstotno znižanje v primerjavi z 9,67 centa oktobra 2007. Med posameznimi cenami so še vedno velike razlike, od 2,10 centa na Cipru do 15,92 centa v Bolgariji.

Fiksne govorne storitve

Leta 2008 so se prihodki trga običajnih govornih klicev v fiksnem omrežju, podobno kot leta 2007, ponovno zmanjšali za 5 %. Razlog za ta trend je pretežno to, da mobilne in širokopasovne storitve (na primer govorna telefonija prek širokopasovnih povezav) zamenjujejo storitve, ki jih zagotavljajo običajna komutirana omrežja.

Tržni deleži prvotnih operaterjev fiksnih omrežij se v povprečju ustaljujejo, čeprav se je v nekaterih državah njihov delež povečal. Zelo se je povečal neposredni dostop, ki ga zagotavljajo alternativni operaterji: za pet odstotnih točk med julijem 2007 in julijem 2008 na 18,6 % naročnikov.

Cene se na splošno ustaljujejo, čeprav so se povečale na nekaterih trgih krajevnih klicev. Ustaljujejo se tudi veleprodajne cene na trgu medomrežnega povezovanja fiksnih omrežij.

[pic]

VoIP in konvergenca

VoIP še vedno zamenjuje običajno fiksno govorno telefonijo. Tržni delež upravljanih storitev VoIP se je skoraj podvojil na 8,33 % trga EU.

Na paketne ponudbe je zdaj naročenih 12,25 % evropskega prebivalstva, kar pomeni 33,3-odstotno povečanje v zadnjem letu.[11]

Določanje cen

Cene 3-minutnih in 10-minutnih nacionalnih klicev so se med letom znižale za 11,7 %, kar je največje znižanje od leta 2004.

[pic]

Širokopasovne storitve

Gostota fiksnih širokopasovnih priključkov se je povečala tudi leta 2008, in sicer se je njihovo število povečalo za 14 milijonov. Povprečna gostota fiksnih širokopasovnih priključkov v EU znaša tako 22,9 %.

[pic]

Najboljše države EU ostajajo v gostoti širokopasovnih priključkov vodilne na svetu. Devet držav EU je zdaj pred ZDA, celotna EU pa dohiteva Japonsko in Avstralijo.

[pic]

Razlika med najboljšimi in najslabšimi državami v Evropi glede na gostoto širokopasovnih priključkov se zmanjšuje, čeprav je še vedno velika, in sicer 26,3 odstotnih točk med državo na zadnjem mestu (Slovaška) in državo na vrhu (Danska).

DSL ostaja glavna širokopasovna tehnologija v EU, toda alternativne tehnologije (optična vlakna in brezžična tehnologija) se širijo. Visoka rast izdelkov, ki temeljijo na razvezani krajevni zanki, se nadaljuje. Njihov delež znaša danes 69,3 % vseh linij DSL, ki jih uporabljajo alternativni operaterji. Veleprodajne cene dostopa se znižujejo. Posledice tega razvoja bo Komisija obravnavala v priporočilu o dostopu naslednje generacije.

Cene naročnin za širokopasovne priključke se še naprej znižujejo.

[pic]

Pri treh četrtinah širokopasovnih priključkov v EU je hitrost prenosa podatkov najmanj 2 megabita na sekundo (Mbps), kar je hitrost, ki na primer omogoča prenos televizijskega programa prek interneta.

[pic]

Mobilni širokopasovni priključki se počasi začenjajo uveljavljati (povprečna gostota 13 %). Število mobilnih širokopasovnih priključkov, pri katerih se uporabljajo samo posebne podatkovne kartice/modemi/ključi, je veliko manjše (2,8-odstotna gostota). V številnih državah so naročnine za mobilne širokopasovne povezave vse bolj zanimiva alternativa fiksnim širokopasovnim povezavam, čeprav je hitrost prenosa pri mobilnih tehnologijah navadno manjša kot pri žičnih.

[pic]

Prizadevanja držav članic, da bi premostile digitalni razkorak, prinašajo prve rezultate, vendar je treba za nadaljnje zmanjšanje vrzeli narediti še več. Konec leta 2007 so bila omrežja DSL na voljo 93 % evropskega prebivalstva, vendar pa 30 % podeželskega prebivalstva še vedno nima dostopa do njega.[12]

3. Regulativno okolje

Institucionalni okvir

Neodvisnost nacionalnih regulativnih organov

Neodvisni regulativni organi so pogoj za pošteno in učinkovito regulacijo sektorja. Neodvisnost je lahko ogrožena, zlasti kadar imajo države članice še vedno nadzor nad operaterji. Komisija je morala sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev proti Litvi, Latviji in Luksemburgu, da bi zagotovila učinkovito ločitev regulativnih funkcij in lastniških/nadzornih funkcij. Postopek proti Luksemburgu je bil končan v začetku leta 2009. Zaradi pogojev imenovanja ali razrešitve vodje nacionalnega regulativnega organa je Komisija proti Poljski vložila tožbo pri Sodišču Evropskih skupnosti, proti Romuniji pa sprožila postopek za ugotavljanje kršitev. Službe Komisije tudi preverjajo okoliščine, v katerih je bil s položaja razrešen vodja slovaškega nacionalnega regulativnega organa. Učinkovita ločitev regulativnih in lastniških funkcij je Komisiji omogočila, da je končala ustrezen postopek za ugotavljanje kršitev proti Bolgariji.

Pooblastila in sredstva nacionalnih regulativnih organov

Sredstva so še vedno problem v nekaterih državah članicah, na splošno pa imajo nacionalni regulativni organi ustrezna zakonska pooblastila, da opravljajo naloge, predvidene v regulativnem okviru. Komisija je sprožila postopek za ugotavljanje kršitev proti Švedski, ker ni imela ustreznega organa, ki bi obravnaval spore v zvezi z medomrežnim povezovanjem.

Pritožbe

Sistematične pritožbe in dolgi postopki še vedno zmanjšujejo pravno gotovost in ovirajo učinkovito izvajanje regulativnega okvira v številnih državah članicah (na primer v Belgiji, na Madžarskem, Portugalskem, v Romuniji in na Švedskem). Nasprotno pa sta si Grčija in Poljska prizadevali, da bi te probleme rešili. Medtem je Sodišče Evropskih skupnosti natančno določilo, katere vrste podjetij ali uporabnikov lahko vložijo pritožbe proti odločitvam nacionalnih regulativnih organov, s čimer naj bi se v nekaterih državah članicah (na primer na Švedskem) povečalo število možnih vložnikov pritožb, poleg tega pa se bo s tem povečalo pravno varstvo, saj se bo izboljšal položaj konkurentov.

Regulativni ukrepi

Analiza trga

V drugem krogu analize je bil dosežen velik napredek, v nekaterih državah članicah pa se je že začel tretji krog (na primer na Finskem, v Avstriji in na Madžarskem). Glede na nedavno prejeta obvestila so vse države članice razen Bolgarije, Poljske in Romunije prvi krog analize trga končale.

Protiukrepi

Veliko držav članic protiukrepov še vedno ne izvaja in izvršuje pravilno in pravočasno. Združeno kraljestvo in tudi nekatere druge države članice so razmišljale o možnosti, da bi uvedle neke vrste ločitev operaterja s pomembno tržno močjo in celo naredile prve korake k temu. Na Švedskem je bil sprejet zakon, ki nacionalnemu regulativnemu organu omogoča, da ob soglasju Komisije od prvotnega operaterja zahteva funkcionalno ločitev.

Komisija bo na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju regulativnega okvira, še naprej podpirala nacionalne regulativne organe in sodelovala z njimi, da bi povečala predvidljivost in gotovost na trgu.

Neskladen pristop glede vprašanja protiukrepov je, kot je predstavljeno v nadaljevanju, še vedno problem.

Širokopasovne storitve

V nekaterih državah (na primer v Nemčiji, Sloveniji in Španiji) je končno na voljo več izdelkov z dostopom, na primer z bitnim tokom ali goli DSL, v drugih državah (na primer v Bolgariji, na Slovaškem, Madžarskem, Cipru, Švedskem in Latviji) pa so se ti izdelki zaradi problemov, kot so neizvajanje ali zamuda pri izvajanju sprejetih protiukrepov, neustrezni tehnični ali gospodarski pogoji za razpoložljive izdelke z dostopom ali neskladni pogoji za različne izdelke z dostopom, slabo uvajali, to pa je otežilo konkuriranje alternativnih operaterjev.

Pristopi k določanju obveznosti cenovnega nadzora za veleprodajni širokopasovni dostop se med državami članicami zelo razlikujejo. Nekateri nacionalni regulativni organi uporabljajo metode „maloprodajna cena minus“, drugi pa stroškovno naravnane metode. Nekateri nacionalni regulativni organi še ne morejo uporabljati stroškovno naravnane metode, ki so jo uvedli, in zato začasno uporabljajo metode, kot je primerjava podatkov (na primer Portugalska in Poljska).

Velik izziv nacionalnih regulativnih organov je tudi, kako pri reguliranju paketnih ponudb zagotoviti, da bodo operaterji še naprej konkurenčni.

Vprašanje dostopov naslednje generacije ostaja regulativni izziv. Čeprav veliko nacionalnih regulativnih organov že razmišlja o regulaciji dostopov naslednje generacije in sprejema ustrezne ukrepe, pa so nekateri drugi šele začeli razprave, posledica česar sta negotovost za operaterje in premajhna usklajenost med državami članicami.

Nekateri nacionalni regulativni organi so z opredelitvijo različnih geografskih trgov odpravili obveznosti na veleprodajnem trgu za širokopasovni dostop (Združeno kraljestvo in Portugalska).

Mobilne storitve

Metodologije izračunavanja cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih so še vedno različne. V nekaterih državah članicah se cene sploh ne regulirajo, tako da se cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih oblikujejo s komercialnimi pogajanji (na primer na Slovaškem). Razlike v EU še vedno obstajajo tudi pri določanju simetričnih ali nesimetričnih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih. Kot je bilo že ugotovljeno, se cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih zaradi teh neskladnih praks razlikujejo med državami.

Fiksne storitve

Države članice uporabljajo pri trgih zaključevanja klicev različne metodologije stroškovnega računovodstva, kot je model LRIC ali pretekli stroški.

Veliko nacionalnih regulativnih organov je odpravilo regulacijo maloprodajnih trgov klicev (na primer v Nemčiji, Španiji, Franciji, na Češkem, Irskem in Nizozemskem).

Komisija je med posvetovanjem na ravni Skupnosti ugotovila prakso, pri kateri je bila opredelitev trga sicer spremenjena, da bi se odpravili pomisleki Komisije, vendar pa so bili rezultati protiukrepov na zadevnem trgu, kjer ima Komisija manj pooblastil, enaki, kot če opredelitev ne bi bila spremenjena. S predlogi Komisije za reformo regulativnega okvira EU bi preprečili takšne primere, saj bi lahko Komisija posredovala, kadar bi lahko protiukrepi, ki jih je predlagal nacionalni regulator, ovirali učinkovito delovanje enotnega trga.

Upravljanje spektra

- Odločbe o uskladitvi spektra, ki jih je Komisija sprejela do leta 2007, razen Odločbe o usklajeni dostopnosti informacij glede uporabe spektra v Skupnosti, so bile na splošno izvedene v večini držav članic. Medtem so nekatere države članice sprejele ukrepe, da bi v svoje prakse pri upravljanju spektra vpeljale tržne pristope (na primer Danska, Grčija, Nizozemska in Portugalska).

- Komisija je novembra 2008 predlagala, da bi se direktiva o GSM posodobila in poenostavila, zato da bi se lahko v frekvenčnem pasu 900 MHz uvajale nove mobilne storitve, in sicer najprej storitve UMTS. Več držav članic je sprejelo konkretne regulativne ukrepe, da bi omogočile uporabo frekvenčnih pasov 900 MHz in 1800 MHz za storitve, ki ne temeljijo na GSM, ampak na drugih tehnologijah.

Na ravni EU sta Evropski parlament in Svet sprejela Odločbo[13] o izbiri in odobritvi sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (MSS), katere namen je ustvariti enotni trg za vseevropske mobilne satelitske storitve.

Da bi zagotovili učinkovito izvajanje odločb Komisije o uskladitvi spektra, so potrebna večja prizadevanja.

Digitalna dividenda

Nekatere države članice (na primer Finska, Francija in Združeno kraljestvo) so izkoristile priložnost, ki jo ponuja digitalna dividenda za uvedbo inovativnih storitev, več drugih pa namerava celotno digitalno dividendo ali njen večji del pridržati za radiodifuzijske uporabe. Nekatere države članice se še niso odločile glede tega vprašanja. Komisija bo leta 2009 pripravila potrebne ukrepe, da bi te frekvenčne pase rezervirala in usklajevala na ravni EU.

4. Interesi potrošnikov

Preglednost tarif

Zagotovitev preglednih tarif in najnovejših informacij o standardnih pogojih je eden od temeljev ukrepov za varstvo potrošnikov iz direktive o univerzalni storitvi.

Čeprav je za to treba narediti več, so nekatere države članice ugotovile, da potrebujejo ukrepe za izboljšanje preglednosti tarif. V številnih državah članicah so izdelali različna spletna orodja za primerjavo cen. V državah članicah, ki imajo takšna orodja, obstaja izrazit trend, da se primerjave cen širijo na dodatne platforme in paketne ponudbe.

Preglednost informacij o širokopasovnih hitrostih in ohranjanje kakovosti širokopasovnih storitev sta vprašanji, ki potrošnike vse bolj zanimata.

Več držav članic je sprejelo ukrepe, da bi potrošnikom zagotovile vsaj določene širokopasovne hitrosti. Madžarska, Grčija, Latvija, Francija in Španija so uvedle kodekse ravnanja, prostovoljne dogovore z industrijo in različne ukrepe za kakovost storitev, v katerih so določene jasne zahteve za širokopasovne hitrosti.

Več držav članic je sprejelo tudi ukrepe za povečanje preglednosti cen pri premijskih in drugih storitvah, pri katerih iz številke ni razvidna geografska lokacija in pri katerih pomanjkljive informacije o ceni vzbujajo zaskrbljenost.

Univerzalna storitev

Potem ko je Komisija opravila reden pregled obsega univerzalne storitve, je leta 2008 izdala sporočilo na to temo in s tem začela razpravo EU o prihodnosti univerzalne storitve, ki posebno pozornost namenja širokopasovnim storitvam.

Več držav članic je omejilo obseg sedanjih obveznosti v zvezi z univerzalno storitvijo, saj trg nekatere elemente univerzalne storitve zagotavlja, ne da je treba za to določiti posamezna podjetja (na primer Češka republika, Danska, Madžarska in Latvija).

Junija 2008 je Sodišče Evropskih skupnosti izdalo pomembno sodbo glede Francije, v kateri je obsodilo nacionalni predpis, na podlagi katerega so bila lahko določena samo tista podjetja, ki so lahko zagotavljala univerzalno storitev za celotno nacionalno ozemlje. Sodišče Evropskih skupnosti meni, da morajo države članice zagotoviti univerzalno storitev na stroškovno učinkovit način, pri tem pa upoštevati načela objektivnosti, nediskriminacije in minimalnega izkrivljanja trga.

Veliko držav članic je imelo težave pri sestavljanju izčrpnih imenikov in vzpostavljanju imeniških storitev, ki zajemajo naročnike fiksne in mobilne telefonije, ki so se strinjali z vpisom v imenik. Komisija je v zvezi s tem sprožila skupno 11 postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je vse končala, takoj ko so bile storitve na voljo. Izjema je postopek proti Portugalski, ki je pred Sodiščem Evropskih skupnosti. Vseeno pa izčrpni imeniki in imeniške storitve še vedno niso na voljo v Bolgariji in Romuniji.

Ponudnike storitev skrbijo pristojbinske stopnje, ki jih operaterji mobilnih omrežij zahtevajo za klice na imeniške službe.

Prenosljivost številk

Prenosljivost številk je danes na voljo uporabnikom fiksne in mobilne telefonije v vseh državah članicah, razen v Bolgariji (za fiksne številke), ki ji je bilo v skladu s pristopnim sporazumom odobreno izvzetje do konca januarja 2009.

Število prenesenih mobilnih številk se je v zadnjem letu povečalo (14,1 milijona več v letu 2008)[14]. Odkar je mogoče prenesti mobilno številko, je do oktobra 2008 (8,3 % mobilnih številk oktobra 2007) svojo številko preneslo 60,2 milijona naročnikov (10,3 % mobilnih številk).

Odkar je mogoče prenesti fiksno številko, jo je do oktobra 2008 preneslo skoraj 26 milijonov naročnikov (37-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2007).

Cene, ki se uporabljajo za prenos številk, se zelo razlikujejo. Veleprodajne cene za prenos se v nekaterih državah, na primer v Estoniji in Španiji (za mobilne številke) ter Nemčiji (za fiksne številke), ne zaračunavajo, medtem ko na Slovaškem znašajo za prenos fiksne številke 49 EUR, za prenos mobilne številke na Malti pa 45 EUR.

[pic]

Bistven je čas za prenos. Oktobra 2008 je bilo treba na prenos mobilne številke v Evropi čakati v povprečju 8,5 dneva, na prenos fiksne številke pa 7,5 dneva (7,8 dneva oktobra 2007).

Čakalne dobe se razlikujejo med državami članicami, vendar tega ni mogoče upravičiti z nacionalnimi okoliščinami. Zato obstajajo možnosti za precejšnje skrajšanje čakalnih dob za prenos številke, Komisija pa je v svojih predlogih za pregled zato predlagala, da se prenos opravi v enem dnevu. Vsaj šest držav članic (Združeno kraljestvo, Portugalska, Španija, Slovaška, Italija in Poljska) je predlagalo, da bodo čas za prenos številk skrajšale na enega do pet dni.

[pic]

(Podatkov iz Danske in Luksemburga ni.)

Evropska številka za klic v sili – 112

Za reševalne službe je zdaj mogoče s fiksnih ali mobilnih telefonov kjer koli v EU brezplačno poklicati na evropsko številko za klic v sili 112. Vseeno pa je treba marsikaj še izboljšati, na primer zagotavljanje javljanja informacije o lokaciji klicatelja številke 112 z mobilnih telefonov, obravnavanje klicev in informiranost.

Postopek za ugotavljanje kršitev proti Bolgariji, ker ni zagotovila številke 112, je bil končan v začetku leta 2009, do januarja 2009 pa so se štirje od sedmih postopkov za ugotavljanje kršitev, ker ni bilo zagotovljeno javljanje informacije o lokaciji klicatelja številke 112, končali s sodbami (Nizozemska, Litva, Slovaška in Italija). Odločbo Sodišča Evropskih skupnosti je do zdaj izpolnila samo Slovaška. Komisija je postopek za ugotavljanje kršitev sprožila tudi proti Italiji, ker pri številki 112 ni zagotovila, da bi bilo javljanje nanjo in obravnavanje klicev nanjo enako učinkovito kot pri drugih številkah za klic v sili.

Junija 2008 je Komisija vzpostavila spletno stran[15], namenjeno številki 112, na kateri so informacije v vseh uradnih jezikih EU. Da bi ljudi bolje seznanili s številko 112, je bil 11. februar razglašen za evropski dan številke 112. Komisija bo še naprej spodbujala številko 112 in širila dobro prakso med državami članicami.

Zasebnost in elektronske komunikacije

Kljub mednarodnim pobudam za sodelovanje na področju izvrševanja, je doseganje resnične zaupnosti in varnosti pri elektronskih komunikacijah še vedno izziv, zlasti pri internetu, kar dokazuje več kršitev varnosti ali sporne spletne strategije trženja v državah članicah (na primer v Nemčiji, Združenem kraljestvu in na Malti).

5. Sklepne ugotovitve

Leta 2008 se je rast sektorja telekomunikacij nadaljevala in kaže, da je sektor precej odporen na sedanje težke gospodarske razmere. Čeprav se konkurenčnost izboljšuje in se uvajajo nove tehnologije, obstajajo dokazi, da so regulativni pristopi k odpravljanju stalnih ozkih grl in uvajanju dostopa prek optičnih vlaken premalo usklajeni.

V okolju, v katerem je vedno več izzivov, je treba zagotoviti učinkovito izvajanje in enotne regulativne pristope, ki so glavni cilj reforme regulativnega okvira, ki jo je novembra 2007 začela Komisija. Pregled je treba končati čim prej, da bo enotni trg konkurenčnejši, tržnim udeležencem zagotovljena pravna gotovost, potrošnikom pa večje koristi.

[1] Sedanja kriza je drugačna od upočasnitve gospodarstva leta 2002, ki je zlasti prizadela sektor telekomunikacij.

[2] COM(2007) 697– 699.

[3] Če ni navedeno drugače, se podatki nanašajo na stanje z dne 31. decembra 2008, podatki o trgu pa na stanje z dne 1. oktobra 2008.

[4] EITO, november 2008.

[5] http://ec.europa.eu/information_society/activities/roaming/regulation/index_en.htm

[6] EITO, november 2008.

[7] Indeks Dow Jones SXKP Telecoms (stanje 22. avgusta 2008): za sestavo glej prilogo.

[8] Merjeno z indeksom Dow Jones Stoxx 50.

[9] Dodatne informacije so na voljo v prilogah.

[10] Po podatkih OECD je gostota mobilnih storitev leta 2007 v ZDA znašala 87 % v ZDA, na Japonskem pa 84 %.

[11] Paketna ponudba pomeni komercialno ponudbo dveh ali več storitev, ki se tržijo kot ena sama ponudba in po eni sami ceni.

[12] COM(2008) 572 o področju uporabe univerzalne storitve – Komisija je začela razpravo o prihodnosti univerzalne storitve, zlasti širokopasovnih storitev.

[13] Št. 626/2008/ES.

[14] Podatki za Združeno kraljestvo niso na voljo.

[15] http://ec.europa.eu/112