(1)

Unija je odločena vzpostaviti energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. Izkoristek goriva je bistven element okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030 in je ključen za zmanjšanje povpraševanja po energiji.

(2)

Komisija je pregledala Uredbo (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter ugotovila, da je treba njene določbe posodobiti in tako izboljšati njeno učinkovitost.

(3)

Uredbo (ES) št. 1222/2009 je primerno nadomestiti, da bi ob upoštevanju tehnološkega napredka v zvezi s pnevmatikami pojasnili in posodobili nekatere določbe navedene uredbe.

(4)

Prometni sektor je odgovoren za tretjino porabe energije v Uniji. Leta 2015 je iz cestnega prometa izhajalo približno 22 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Pnevmatike so zlasti zaradi kotalnega upora odgovorne za 20 do 30 % porabe goriva vozil. Zmanjšanje kotalnega upora pnevmatik bi tako znatno prispevalo k izkoristku goriva v cestnem prometu in s tem k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter razogljičenju prometnega sektorja.

(5)

Da bi izpolnili izziv glede zmanjšanja emisij CO2 v cestnem prometu, je ustrezno, da države članice v sodelovanju s Komisijo zagotovijo spodbude za inovacije v zvezi z varnimi pnevmatikami C1, pnevmatikami C2 in pnevmatikami C3 z velikim izkoristkom goriva.

(6)

Za pnevmatike je značilna vrsta medsebojno povezanih parametrov. Izboljšanje enega parametra, kot je kotalni upor, lahko negativno vpliva na druge parametre, kot je oprijem na mokri podlagi, medtem ko lahko izboljšanje učinkovitosti oprijema na mokri podlagi negativno vpliva na zunanji kotalni hrup. Proizvajalce pnevmatik bi bilo treba spodbujati, da bi vse parametre izboljšali tako, da bi presegli obstoječe standarde.

(7)

Pnevmatike z velikim izkoristkom goriva so lahko stroškovno učinkovite, saj prihranki goriva, ki nastanejo zaradi njih, več kot izravnajo višjo nakupno ceno, ki je posledica višjih proizvodnih stroškov takšnih pnevmatik.

(8)

V Uredbi (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so določene minimalne zahteve za kotalni upor pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je mogoče izgube energije, ki so posledica kotalnega upora pnevmatik, zmanjšati precej bolj, kot to določajo navedene minimalne zahteve. Za zmanjšanje vpliva, ki ga ima cestni promet na okolje, je zato primerno posodobiti določbe o označevanju pnevmatik, da bi z zagotovitvijo harmoniziranih informacij o kotalnem uporu končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z večjim izkoristkom goriva.

(9)

Z izboljšanjem označevanja pnevmatik bodo potrošniki lahko pridobili ustreznejše in primerljivejše informacije o izkoristku goriva, varnosti in hrupu ter pri nakupu pnevmatik sprejeli stroškovno učinkovite in okolju prijazne odločitve.

(10)

Prometni hrup povzroča precejšnjo obremenitev in škoduje zdravju. V Uredbi (ES) št. 661/2009 so določene minimalne zahteve za zunanji kotalni hrup pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je mogoče zunanji kotalni hrup zmanjšati precej bolj, kot to določajo navedene minimalne zahteve. Za zmanjšanje prometnega hrupa je zato primerno posodobiti določbe o označevanju pnevmatik, da bi z zagotovitvijo harmoniziranih informacij o zunanjem kotalnem hrupu končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z manjšim zunanjim kotalnim hrupom.

(11)

Z zagotavljanjem harmoniziranih informacij o zunanjem kotalnem hrupu se olajša tudi izvajanje ukrepov za omejitev prometnega hrupa in prispeva k večji ozaveščenosti o učinku pnevmatik na prometni hrup v okviru Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(12)

V Uredbi (ES) št. 661/2009 so določene tudi minimalne zahteve za oprijem pnevmatik na mokri podlagi. Zaradi tehnološkega razvoja je mogoče oprijem na mokri podlagi izboljšati precej bolj, kot to določajo navedene minimalne zahteve, s tem pa tudi skrajšati zavorne razdalje na mokri podlagi. Za izboljšanje varnosti v cestnem prometu je zato primerno posodobiti določbe o označevanju pnevmatik, da bi z zagotovitvijo harmoniziranih informacij o parametru oprijema na mokri podlagi končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z boljšo učinkovitostjo oprijema na mokri podlagi.

(13)

Za zagotovitev uskladitve z mednarodnim okvirom se Uredba (ES) št. 661/2009 sklicuje na Pravilnik št. 117 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) (6), v katerem so določene ustrezne metode za merjenje kotalnega upora, zunanjega kotalnega hrupa ter učinkovitosti oprijema pnevmatik na mokri podlagi in snegu.

(14)

Oznaka pnevmatik, posebej zasnovanih za uporabo v težkih snežnih in ledenih razmerah, bi morala zajemati informacije o učinkovitosti pnevmatik. Informacije o učinkovitosti oprijema na snegu bi morale temeljiti na Pravilniku št. 117 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) v najnovejši različici, ki velja za Unijo (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik UN/ECE št. 117), v njem določen piktogram snežinke pa bi moral biti vključen v oznako pnevmatike, ki izpolnjuje minimalne vrednosti indeksa oprijema na snegu iz navedenega pravilnika. Informacije o učinkovitosti oprijema na ledu bi morale temeljiti na ISO standardu ISO 19447, potem ko bo standard uradno sprejet, piktogram za oprijem na ledu pa bi moral biti vključen v oznako pnevmatike pnevmatike, ki izpolnjuje minimalne vrednosti indeksa oprijema na ledu iz navedenega ISO standarda. Do sprejetja ISO standarda ISO 19447 bi bilo treba učinkovitost oprijema na ledu meriti z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami, pri katerih se upoštevajo splošno priznane in najsodobnejše tehnologije. Oznaka pnevmatike pnevmatike, ki izpolnjuje minimalne standarde učinkovitosti oprijema na ledu, bi morala prikazovati piktogram za oprijem na ledu iz Priloge I.

(15)

Obraba pnevmatik med uporabo je pomemben vir mikroplastike, ki škoduje okolju in zdravju ljudi. V sporočilu Komisije „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ je zato navedeno, da je treba obravnavati nenamerno sproščanje mikroplastike iz pnevmatik, med drugim z ukrepi obveščanja, kot je označevanje, in z minimalnimi zahtevami za pnevmatike. Obraba pnevmatik je povezana s pojmom kilometrine, in sicer številom prevoženih kilometrov po katerih je treba pnevmatiko nadomestiti zaradi obrabe tekalne plasti. Poleg splošne obrabe pnevmatike in obrabe tekalne plasti je življenjska doba pnevmatike odvisna od številnih dejavnikov, kot so odpornost proti obrabi, vključno s sestavo, vzorcem tekalne plasti in strukturo, razmere na cesti, vzdrževanje, pritisk v pnevmatikah in vozne navade.

(16)

Vendar primerna preskusna metoda za merjenje obrabe in kilometrine pnevmatike še ni na voljo. Zato bi morala Komisija naročiti razvoj takšne preskusne metode, pri čemer bi bilo treba v celoti upoštevati najsodobnejši napredek ter mednarodno razvite ali predlagane standarde in predpise, pa tudi delo, ki ga je opravila industrija.

(17)

Obnovljene pnevmatike predstavljajo znaten del trga pnevmatik za težka vozila. Z obnavljanjem pnevmatik se podaljša njihova življenjska doba, to pa prispeva k ciljem krožnega gospodarstva, kot je zmanjšanje nastajanja odpadkov. Z uporabo zahtev za označevanje za take pnevmatike bi se zagotovili precejšnji prihranki energije. V tej uredbi bi bilo treba določiti, da se v prihodnosti vključi primerna preskusna metoda za merjenje učinkovitosti obnovljenih pnevmatik, ki trenutno še ni na voljo.

(18)

Energijska nalepka na podlagi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta (7), s katero se poraba energije izdelkov razvršča na lestvici od A do G, je po mnenju več kot 85 % potrošnikov v Uniji jasno in pregledno informacijsko orodje ter se je izkazala za uspešno pri promoviranju učinkovitejših izdelkov. Oznaka pnevmatik bi morala v čim večji meri imeti enako zasnovo, ob upoštevanju posebnosti parametrov pnevmatik.

(19)

Zagotavljanje primerljivih informacij o parametrih pnevmatik v obliki standardne oznake pnevmatik bo verjetno vplivalo na končne uporabnike, da bodo kupovali pnevmatike z večjim izkoristkom goriva, ki so trajnejše, varnejše in tišje. To bo proizvajalce pnevmatik po drugi strani verjetno spodbudilo, da bodo optimizirali parametre pnevmatik, kar bi omogočilo bolj trajnostno uporabo in proizvodnjo pnevmatik.

(20)

Potreba po več informacijah o izkoristku goriva in drugih parametrih je pomembna za vse končne uporabnike, vključno s kupci nadomestnih pnevmatik, kupci pnevmatik, nameščenih na nova vozila, upravljavci voznih parkov in prevoznimi podjetji, ki brez sistema označevanja in harmoniziranega preskušanja težko primerjajo parametre različnih blagovnih znamk pnevmatik. Zato je primerno zahtevati, da se oznaka pnevmatik zagotovi za vse pnevmatike, ki se prodajajo skupaj z vozili ali so na njih nameščene.

(21)

Trenutno se oznake pnevmatik zahtevajo za pnevmatike za avtomobile (pnevmatike C1) in kombinirana vozila (pnevmatike C2), ne pa tudi za težka vozila (pnevmatike C3). V primerjavi s pnevmatikami C1 ali pnevmatikami C2 sta pri pnevmatikah C3 poraba goriva in letno prevožena pot večji, tako da je v zvezi z njimi možnost za zmanjšanje porabe goriva in emisij toplogrednih plinov iz težkih vozil precejšnja. Zato bi morale biti pnevmatike C3 vključene v področje uporabe te uredbe. Popolna vključitev pnevmatik C3 v področje uporabe te uredbe je tudi v skladu z Uredbo (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ki določa spremljanje in poročanje o emisijah CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih, ter z Uredbo (EU) 2019/1242 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ki določa standarde emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila.

(22)

Številni končni uporabniki sprejmejo odločitve o nakupu pnevmatik, ne da bi jih dejansko videli, zato ne vidijo oznake pnevmatike, nameščene nanje. V takih primerih bi bilo treba oznako pnevmatike končnim uporabnikom pokazati pred njihovo odločitvijo o nakupu. S prikazom oznake pnevmatike na pnevmatikah na prodajnem mestu in v tehničnem promocijskem gradivu bi se moralo zagotoviti, da distributerji in potencialni končni uporabniki v trenutku in na kraju odločitve o nakupu prejmejo harmonizirane informacije o ustreznih parametrih pnevmatike.

(23)

Nekateri končni uporabniki sprejmejo odločitve o nakupu pnevmatik, preden prispejo na prodajno mesto, ali jih kupijo po pošti ali prek spleta. Da bi zagotovili, da lahko tudi takšni končni uporabniki ozaveščeno izberejo na podlagi harmoniziranih informacij, med drugim o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi in zunanjem kotalnem hrupu, bi morale biti oznake pnevmatik prikazane v vsem tehničnem promocijskem gradivu in vizualnih oglasih za specifične tipe pnevmatik, tudi kadar je tako gradivo objavljeno na spletu. Kadar se vizualni oglasi nanašajo na določen razred pnevmatik in ne le na specifičen tip pnevmatik, oznake pnevmatik ni treba prikazati.

(24)

Potencialnim končnim uporabnikom bi bilo treba zagotoviti razlago vsake sestavine oznake pnevmatike in njenega pomena. Te informacije bi bilo treba zagotoviti v vsem tehničnem promocijskem gradivu, na primer na spletnih mestih dobaviteljev, ne bi pa jih bilo treba zahtevati tudi v vizualnih oglasih. Za tehnično promocijsko gradivo se ne bi smelo šteti, da vključuje oglase na plakatih, v časopisih in revijah oziroma na radiu ali televiziji.

(25)

Brez poseganja v obveznosti držav članic glede nadzora trga ali obveznosti dobaviteljev glede preverjanja skladnosti izdelkov bi morali dobavitelji zahtevane informacije o skladnosti izdelka dati na voljo v elektronski obliki v zbirki podatkov o izdelkih. Informacije, ki so pomembne za potrošnike in distributerje, bi morale biti javno dostopne v javnem delu zbirke podatkov o izdelkih. Te informacije bi morale biti na voljo kot odprti podatki, da jih bodo lahko uporabljali razvijalci mobilnih aplikacij in bodo lahko uporabljene v orodjih za primerjanje. Omogočiti bi bilo treba enostaven in neposreden dostop do javnega dela zbirke podatkov o izdelkih, in sicer z orodji, ki so namenjena uporabnikom ter so vključena na natisnjeni oznaki pnevmatike, kot je dinamična hitroodzivna koda (koda QR).

(26)

Za del zbirke podatkov o izdelkih, ki zadeva skladnost, bi morala veljati stroga pravila o varstvu podatkov. Zahtevani specifični deli tehnične dokumentacije v delu, ki zadeva skladnost zbirke podatkov o izdelkih, bi morali biti na voljo organom za nadzor trga in Komisiji. Kadar so tehnične informacije preveč občutljive za uvrstitev v kategorijo tehnične dokumentacije, bi morali imeti organi za nadzor trga po potrebi dostop do teh informacij v skladu z obveznostjo sodelovanja, ki zavezuje dobavitelje, ali tako, da bi dobavitelji v zbirko podatkov o izdelkih prostovoljno naložili dodatne dele tehnične dokumentacije.

(27)

Prodaja pnevmatik prek platform za spletno prodajo v primerjavi z neposrednim nakupom pri dobaviteljih narašča. Ponudniki storitve gostovanja bi morali zato omogočiti prikaz oznake pnevmatike in informacijski list izdelka, ki ju zagotovi dobavitelj, v bližini navedbe cene. O obveznosti prikaza oznake pnevmatike in informacijskega lista izdelka bi morali obvestiti distributerja, vendar ne bi smeli biti odgovorni za točnost ali vsebino oznake pnevmatike ali informacijskega lista izdelka. Obveznosti, naložene ponudnikom storitve gostovanja na podlagi te uredbe, bi morale ostati omejene na to, kar je razumno, in ne bi smele pomeniti splošne obveznosti spremljanja informacij, ki jih hranijo, ali dejavnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na dejavnosti, ki niso skladne z zahtevami iz te uredbe. Vendar člen 14(1) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) od ponudnikov storitve gostovanja, ki želijo izkoristiti izjemo glede odgovornosti iz navedenega člena, zahteva, da nemudoma ukrepajo in odstranijo, ali onemogočijo dostop do njih, informacije, ki jih hranijo na zahtevo prejemnikov njihovih storitev, kadar take informacije niso skladne z zahtevami iz te uredbe, kot so zahteve v zvezi z manjkajočimi, nepopolnimi ali nepravilnimi oznakami pnevmatik ali informacijskimi listi izdelka. To bi morali storiti, takoj ko dejansko izvejo za takšne informacije ali se jih, v primeru odškodninskih zahtevkov, zavejo, na primer na podlagi specifičnih informacij, ki jih zagotovi organ za nadzor trga. Za dobavitelje, ki prodajajo neposredno končnim uporabnikom prek svoje lastne spletne strani, veljajo enake obveznosti glede prodaje na daljavo kot za distributerje.

(28)

Kotalni upor, oprijem na mokri podlagi, zunanji kotalni hrup in druge parametre bi bilo treba meriti z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami, pri katerih se upoštevajo splošno priznane in najsodobnejše merilne in računske metode. Take metode bi morale v čim večji meri upoštevati povprečno vedenje potrošnikov in biti zanesljive, da bi odvračale od namernega in nenamernega neupoštevanja zahtev. Oznake pnevmatik bi morale odražati primerjalno učinkovitost pnevmatik pri dejanski uporabi v okviru omejitev, ki izhajajo iz potrebe po zanesljivem, točnem in ponovljivem laboratorijskem preskušanju, da bi lahko končni uporabniki primerjali različne pnevmatike in da bi omejili stroške, ki jih imajo proizvajalci zaradi preskušanja.

(29)

Kadar nacionalni organi, kot so opredeljeni v točki 37 člena 3 Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta (11), utemeljeno menijo, da dobavitelj ni zagotovil točnosti oznake pnevmatike, bi morali – da bi zagotovili dodatno zaupanje potrošnikov – preveriti, ali razredi za kotalni upor, oprijem na mokri podlagi in zunanji kotalni hrup, ki so navedeni na oznaki pnevmatike, ter piktogrami za druge parametre ustrezajo dokumentaciji, ki jo je zagotovil dobavitelj na podlagi rezultatov preskusov in izračunov. Takšna preverjanja se lahko opravijo v okviru homologacije in zanje ni nujno potrebno fizično testiranje pnevmatik.

(30)

Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v Uniji je ključno, da dobavitelji, trgovci na debelo, trgovci in drugi distributerji izpolnjujejo določbe o označevanju pnevmatik. Zato bi morale države članice tako skladnost spremljati z rednimi naknadnimi kontrolami in nadzorom trga v skladu z Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(31)

Da bi olajšali spremljanje skladnosti, končnim uporabnikom zagotovili koristno orodje in distributerjem omogočili, da na različne načine pridobijo informacijske liste izdelka, bi bilo treba pnevmatike vključiti v zbirko podatkov o izdelkih, vzpostavljeno na podlagi Uredbe (EU) 2017/1369. Navedeno uredbo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(32)

Da bi lahko končni uporabniki zaupali oznaki pnevmatike, druge oznake, ki posnemajo oznako pnevmatike, ne bi smele biti dovoljene. Iz istega razloga ne bi smele biti dovoljene druge oznake, znaki, simboli ali napisi, ki bi verjetno zavedli ali zmedli končne uporabnike glede parametrov, zajetih z oznako pnevmatike.

(33)

Kazni za kršitve te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(34)

Da bi spodbudili energijsko učinkovitost, blažitev podnebnih sprememb, varnost v cestnem prometu in varstvo okolja, bi morale imeti države članice možnost, da uvedejo spodbude za uporabo energijsko učinkovitih in varnih pnevmatik. Države članice se lahko same odločijo, kakšna bo narava takih spodbud. Take spodbude bi morale biti skladne s pravili Unije o državni pomoči in ne bi smele ustvarjati neupravičenih tržnih ovir. Ta uredba ne vpliva na izid morebitnih postopkov glede državne pomoči, ki bi se lahko v zvezi s takimi spodbudami začeli v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(35)

Za spremembo vsebine in oblike oznake pnevmatike, uvedbo novih zahtev glede obnovljenih pnevmatik, obrabe pnevmatike in kilometrine ter prilagoditev prilog tehnološkemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme akte v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(36)

Ko bodo na voljo zanesljive, točne in ponovljive metode za preskušanje in merjenje obrabe pnevmatike in kilometrine, bi morala Komisija oceniti izvedljivost dodajanja informacij o obrabi pnevmatike in kilometrini na oznako pnevmatike. Komisija bi morala v predlogu delegiranega akta, s katerim bi se na oznako pnevmatike dodali obraba pnevmatike in kilometrina, upoštevati to oceno in tesno sodelovati z industrijo, ustreznimi organizacijami za standardizacijo, kot so Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) ali Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), in predstavniki drugih deležnikov z zanimanjem za razvoj ustreznih preskusnih metod. Informacije o obrabi pnevmatike in kilometrini bi morale biti nedvoumne in ne bi smele negativno vplivati na jasno razumljivost in učinkovitost celotne oznake pnevmatike za končne uporabnike. Take informacije bi končnim uporabnikom tudi omogočile ozaveščeno izbiro glede pnevmatik, njihove življenjske dobe in nenamernega sproščanja mikroplastike. To bi pripomoglo k varstvu okolja, hkrati pa bi končnim uporabnikom omogočilo, da bi ocenili dolgoročne obratovalne stroške pnevmatik.

(37)

Pnevmatik, ki so bile dane na trg pred datumom uporabe te uredbe, ne bi bilo treba označevati z novo oznako pnevmatike.

(38)

Velikost oznake pnevmatike bi morala ostati enaka tisti, ki je določena v Uredbi (ES) št. 1222/2009. Oznaka pnevmatike bi morala vključevati podrobnosti o oprijemu na snegu in oprijemu na ledu ter kodo QR.

(39)

Komisija bi morala izpeljati oceno te uredbe. V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bi morala ta ocena temeljiti na uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti in bi morala biti podlaga za ocene učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje.

(40)

Ker cilja te uredbe, in sicer povečanja varnosti, varovanja zdravja ter gospodarske in okoljske učinkovitosti cestnega prometa z zagotovitvijo informacij končnim uporabnikom, da bi lahko ti izbrali varnejše in trajnejše pnevmatike, ki imajo boljši izkoristek goriva in so tišje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, ker to zahteva harmonizirane informacije za končne uporabnike, temveč se zaradi potrebe po harmoniziranem regulativnem okviru in enakih konkurenčnih pogojih za proizvajalce lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Uredba je še naprej ustrezen pravni instrument, saj določa jasna in podrobna pravila, ki jih države članice ne morejo različno prenesti, s tem pa zagotavlja višjo stopnjo harmonizacije po vsej Uniji. S harmoniziranim regulativnim okvirom na ravni Unije namesto na ravni držav članic se znižajo stroški dobaviteljev ter zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in prosti pretok blaga po vsem notranjem trgu. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 PEU ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(41)

Uredbo (ES) št. 1222/2009 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od datuma začetka uporabe te uredbe –