EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32017R0421

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/421 z dne 9. marca 2017 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta

C/2017/1540

OJ L 64, 10.3.2017, p. 10–45 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 07/06/2023

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2017/421/oj

10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 64/10


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/421

z dne 9. marca 2017

o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 18 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je na podlagi protisubvencijske preiskave („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 1628/2004 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije („zadevna država“), ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010) in oznako KN ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010).

(2)

Po protidampinški preiskavi je Svet z Uredbo (ES) št. 1629/2004 (3) naložil tudi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije.

(3)

Svet je po delnem vmesnem pregledu izravnalnih ukrepov, ki ga je začel po uradni dolžnosti, z Uredbo (ES) št. 1354/2008 (4) spremenil uredbi (ES) št. 1628/2004 in (ES) št. 1629/2004.

(4)

Po pregledu zaradi izteka izravnalnih ukrepov v skladu s členom 18 osnovne uredbe je Svet z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1185/2010 (5) podaljšal obstoječe izravnalne ukrepe. Po pregledu zaradi izteka protidampinških ukrepov je Svet z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1186/2010 (6) podaljšal obstoječe protidampinške ukrepe.

(5)

Izravnalni ukrepi so bili v obliki stopnje dajatve ad valorem v višini 6,3 % in 7,0 % na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, stopnja preostale dajatve pa je bila 7,2 %.

2.   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(6)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (7) izravnalnih ukrepov, ki veljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije, je Komisija v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (8), prejela zahtevek za pregled.

(7)

Zahtevek so vložile družbe SGL Carbon GmbH, TOKAI Erftcarbon GmbH in GrafTech Switzerland SA („vložniki“), ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih sistemov grafitnih elektrod v Uniji.

(8)

Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

3.   Začetek

(9)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in zato je 15. decembra 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (9) („obvestilo o začetku“) napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 597/2009.

4.   Vzporedna preiskava

(10)

Komisija je 15. decembra 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (10), napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (11) za dokončne protidampinške ukrepe, veljavne za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Unijo.

5.   Zainteresirane strani

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, da se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in indijske organe ter jih pozvala k sodelovanju.

(12)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku preiskave ter zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

5.1   Vzorčenje

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(a)   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje, ki ga je mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati, tudi ob upoštevanju geografske lokacije. Vzorec je tako vključeval štiri proizvajalce Unije. Na podlagi informacij, prejetih med ugotavljanjem reprezentativnosti, so vzorčeni proizvajalci Unije obsegali več kot 80 % celotne proizvodnje v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(b)   Vzorčenje uvoznikov

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(16)

Informacij, zahtevanih v obvestilu o začetku, ni predložil noben uvoznik.

5.2   Vprašalniki in preveritveni obiski

(17)

Komisija je poslala vprašalnike vladi Indije, vsem vzorčenim proizvajalcem Unije, dvema znanima indijskima proizvajalcema/izvoznikoma in 53 uporabnikom, ki so izrazili pripravljenost po začetku postopka.

(18)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od indijske vlade, štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, enega indijskega proizvajalca izvoznika in osmih uporabnikov.

(19)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih indijske vlade v Delhiju in Bhopalu ter naslednjih družb:

(a)

proizvajalci Unije:

Graftech France SNC, Calais, Francija

Graftech Iberica S.L., Navarra, Španija;

SGL Carbon SA, Wiesbaden, Nemčija;

Tokai Erftcarbon GmbH, Grevenbroich, Nemčija;

(b)

proizvajalec izvoznik v Indiji:

HEG Limited, Bhopal („HEG“).

6.   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(20)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja je zajela obdobje od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(21)

Zadevni izdelek so grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električne upornosti 6,0 μ.Ω.m ali manj, ter šobe, ki se uporabljajo za take elektrode, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije („GES“ ali „izdelek, ki se pregleduje“), in se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010) in ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010).

2.   Podobni izdelek

(22)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

izdelek, ki se pregleduje;

izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(23)

Komisija je sklenila, da sta ta izdelka podobna izdelka v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA SUBVENCIONIRANJA

1.   Uvod

(24)

V skladu s členom 18(1) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje subvencioniranja.

(25)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

 

državne sheme:

(a)

shema za povračilo dajatev (Duty Drawback Scheme) („shema DDS“);

(b)

shema za vnaprejšnje odobritve (Advance Authorization Scheme) („shema AAS“);

(c)

shema usmeritve v trg (Focus Market Scheme) („shema FMS“);

(d)

shema za izvoz blaga iz Indije (Merchandise Export from India Scheme) („shema MEIS“);

(e)

shema za podporo izvozu investicijskega blaga (Export Promotion Capital Goods Scheme) („shema EPCGS“);

(f)

shema izvoznih kreditov (Export Credit Scheme) („shema ECS“);

 

regionalna shema:

(g)

shema za oprostitev dajatve na elektriko (Electricity Duty Exemption Scheme) („shema EDES“).

(26)

Sheme, navedene v točkah od (a) do (e) temeljijo na zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil o izvozni in uvozni politiki. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Na OPP te preiskave se nanašata dva dokumenta „Zunanjetrgovinske politike“: Zunanjetrgovinska politika 2009–2014 („FTP 09–14“) in Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 („FTP 15–20“). Slednji je začel veljati aprila 2015. Indijska vlada postopke, ki urejajo FTP 09–14 in FTP 15–20, določa tudi v „Priročniku o postopkih, Zvezek I, 2009–2014“ („HOP I 04–09“) in „Priročniku o postopkih, Zvezek I, 2015–2020“(„HOP I 15–20“). Priročniki o postopkih se redno posodabljajo.

(27)

Shema ECS iz točke (f), temelji na oddelkih 21 in 35A zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki („ICB“) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(28)

Shemo iz točke (g) urejajo organi države Madhya Pradesh.

(29)

Proti shemi DDS v obliki njene predhodne sheme, tj. sheme za preložitev uvoznih dajatev („DEPB“) (12), in shemi EPCGS so se že uvedli izravnalni ukrepi v prvotni preiskavi, medtem ko se sheme AAS, FMS, MEIS, ECS in EDES niso preiskovale.

(30)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je sodeloval le en indijski proizvajalec izvoznik. Ta proizvajalec izvoznik je obsegal več kot 95 % celotnega indijskega uvoza GES v Unijo in 50 % skupne ocenjene proizvodne zmogljivosti v Indiji. Proizvodna zmogljivost v Indiji je bila ugotovljena na podlagi preverjenega izpolnjenega vprašalnika sodelujočega proizvajalca izvoznika in javno dostopnih računovodskih izkazov nesodelujočega proizvajalca izvoznika. Stopnja sodelovanja indijskih proizvajalcev izvoznikov je bilo zato ocenjena kot nizka. Indijski organi so bili ustrezno obveščeni, da lahko Komisija zaradi nizke stopnje sodelovanja indijskih proizvajalcev izvoznikov uporabi člen 28 osnovne uredbe. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba.

(31)

Po razkritju je indijska vlada trdila, da stopnje sodelovanja ni bilo mogoče šteti za nizko, saj je sodelujoči proizvajalec izvoznik obsegal več kot 95 % indijskega izvoza GES v Unijo v OPP in 50 % skupne ocenjene proizvodne zmogljivosti v Indiji. V zvezi s tem je pojasnjeno, da je Komisija določila raven sodelovanja na podlagi skupne proizvodne zmogljivosti v Indiji, ki se je štela za pomembnejšo od obsega indijskega uvoza GES v Unijo v OPP v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa. Ker sta v Indiji samo dva enako velika proizvajalca in ker je sodeloval samo eden od njiju, se lahko stopnja sodelovanja upravičeno oceni kot nizka, saj ima lahko nesodelujoča družba velik vpliv na oceno verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja in ponovitve škode. Dejansko je nesodelujoči proizvajalec, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 155, skoraj prenehal izvažati v Unijo zaradi stopenj dajatev in bi v primeru izteka ukrepov najverjetneje začel ponovno izvažati znatne količine. Ker vsak od obeh znanih proizvajalcev predstavlja 50 % ocenjene skupne indijske proizvodne zmogljivosti, ni mogoče izključiti, da bi njuna ustrezna deleža v celotnem indijskem izvozu v Unijo postala bolj uravnotežena in zato povsem drugačna od razmerja približno 95/5, ugotovljenega v OPP. Ta trditev je bila zato zavrnjena. Vsekakor Komisija ugotavlja, da je ta trditev neprimerna v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa, katerega namen je ugotoviti, ali se subvencioniranje nadaljuje. Komisija lahko na podlagi ugotovitev v zvezi z edinim proizvajalcem izvoznikom že sklene, da se subvencioniranje nadaljuje. Zato je povsem nepomembno, ali je stopnja sodelovanja nizka ali visoka.

2.   Shema za povračilo dajatev (DDS)

2.1   Pravna podlaga

(32)

Shema DDS je podrobno opisana v Predpisih za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995, kakor so bili spremenjeni s poznejšimi uradnimi obvestili.

2.2   Upravičenost

(33)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

2.3   Praktično izvajanje

(34)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za znesek povračila, ki je izračunan kot delež vrednosti franko na ladijski krov („FOB“) izdelkov, izvoženih v okviru te sheme. Indijska vlada je določila stopnje vračil za številne izdelke, vključno z izdelkom, ki se pregleduje. Te stopnje so določene glede na povprečno količino ali vrednost materiala, uporabljenega kot surovine za proizvodnjo izdelka, in glede na povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine. Uporabljajo se ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. V OPP je bila stopnja DDS 3-odstotna s kapico 3,2 INR/kg do 22. novembra 2014 in 2,4-odstotna s kapico 8 INR/kg po njem.

(35)

Za koriščenje ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik (ICEGATE), se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek DDS pa se nepreklicno določi. Potem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun bodisi z denarnim nakazilom.

(36)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar bo indijska vlada izterjala izplačani znesek, če izvoznik ne predloži BRC v določenem roku.

(37)

Znesek povračila se lahko porabi za kateri koli namen.

(38)

V skladu z indijskimi računovodskimi standardi se lahko znesek povračila dajatev po obračunskem načelu knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(39)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP še naprej prejemal ugodnosti v okviru sheme DDS.

2.4   Sklep o shemi DDS

(40)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(I) in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani indijske vlade. V zvezi z uporabo teh sredstev ni omejitev. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(41)

Vlada Indije stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Gotovinsko plačilo izvozniku ni povezano z dejanskimi plačili uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin.

(42)

Indijska vlada in sodelujoči proizvajalec izvoznik sta med preveritvenim obiskom trdila, da obstaja ustrezna povezava med stopnjami vračil, pa tudi dajatvami, plačanimi za surovine. Razlog za to je, da indijska vlada pri določanju stopnje povračila dajatev upošteva povprečno količino ali vrednost materiala, uporabljenega kot surovine za proizvodnjo izdelka, in povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine.

(43)

Vendar Komisija meni, da domnevna povezava med stopnjami povračila in dajatvami, plačanimi za surovine, ne zadostuje, da bi shema izpolnjevala pravila iz Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Zlasti znesek kredita ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Poleg tega ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine (vključno z njihovimi količinami in poreklom) so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka in ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila. Zato je bila trditev zavrnjena.

(44)

Tako je treba plačilo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki ga izplača indijska vlada po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, šteti za neposredna nepovratna sredstva indijske vlade, ki so pogojena z opravljanjem izvoza, zato se šteje, da so specifična in da se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

2.5   Izračun zneska subvencije

(45)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj je bil ugotovljen v OPP. V tem smislu se je štelo, da je prejemniku ugodnost dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tem trenutku je indijska vlada dolžna izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno in ker ni zanesljivih dokazov o nasprotnem, se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS ocenijo kot vsote zneskov povračil, prejetih za izvozne transakcije v okviru te sheme v OPP.

(46)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencij dodeljeni za celotne prihodke od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila z navedbo izdelanih, proizvedenih, izvoženih ali prevažanih količin.

(47)

Glede na navedeno je stopnja subvencije za sodelujočega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme znašala 2,02 %.

3.   Shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

3.1   Pravna podlaga

(48)

Podroben opis sheme vsebujejo odstavki od 4.1.1 do 4.1.14 dokumenta FTP 09–14 in poglavja od 4.1 do 4.30 dokumenta HOP I 09–14 ter odstavki od 4.03 do 4.24 dokumenta FTP 15–20 in odstavki od 4.04 do 4.52 dokumenta HOP I 15–20.

3.2   Upravičenost

(49)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, kot je podrobneje opisano v uvodni izjavi 50 v nadaljevanju. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do podsheme AAS za fizični izvoz in podsheme AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki oskrbujejo končnega izvoznika, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8.2 FTP 09–14, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov („EOU“), so upravičeni do izvozne podsheme, predvidene v okviru AAS. Vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov pa so upravičeni do subvencij za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil („Advance Release Order – ARO“) in vzajemnega notranjega akreditiva („back to back inland letter of credit“).

3.3   Praktično izvajanje

(50)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(i)

fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz surovin za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem okviru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Nadomestilo za uvoz in obveznost izvoza, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta določena v dovoljenju;

(ii)

letno potrebo: taka odobritev ni povezana z določenim izvoznim izdelkom, temveč s širšo skupino izdelkov (npr. kemični in sorodni izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določene mejne vrednosti, določene glede na pretekli izvoz – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v takšno skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v tako skupino izdelkov;

(iii)

vmesne dobave: ta podshema zajema primere, v katerih nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni proces. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko brez dajatev uvaža surovine in za ta namen prejme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in mora končni izdelek izvoziti;

(iv)

predvideni izvoz: ta podshema glavnemu izvajalcu omogoča dajatev prost uvoz surovin, potrebnih za proizvodnjo blaga, ki se kot „predviden izvoz“ prodajo kategorijam kupcev, navedenim v odstavkih 8.2.(b) do (f),(g),(i) in (j) FTP 09–14. Indijska vlada trdi, da se predvideni izvoz nanaša na posle, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Številne kategorije dobav se štejejo za predvideni izvoz, če je blago izdelano v Indiji, npr. dobava blaga izvozno usmerjeni enoti („EOU“) ali družbi, ki ima sedež v posebni ekonomski coni („SEZ“);

(v)

vnaprejšnjo pripustitev naročil („ARO“): imetnik AAS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, jih lahko pridobiva z ARO. V teh primerih se vnaprejšnja dovoljenja potrdijo kot ARO in so domačemu dobavitelju potrjena ob dobavi v njej določenega blaga. S potrditvijo vnaprejšnje potrditve naročila je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot so določene v odstavku 8.3 FTP 09–14 (tj. podsheme AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila za končne trošarine). V okviru mehanizma ARO prejme nadomestila za plačane davke in dajatve dobavitelj, namesto da bi bila ta vrnjena končnemu izvozniku v obliki povračil/nadomestil dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine;

(vi)

vzajemni notranji akreditiv: Ta podshema ponovno zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka validira odobritev za neposreden uvoz le za vrednosti in količine domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot je določeno v odstavku 8.3 dokumenta FTP 09–14 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila za končne trošarine).

(51)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP pridobil koncesije v okviru prve podsheme, tj. za fizični izvoz AAS. Zato ni treba ugotavljati, ali so neuporabljene sheme takšne, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep.

(52)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan, da vodi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo porabe in brez dajatev uvoženega/brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Dodatek 23 HOP I 09–14), tj. dejansko evidenco porabe. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu z Dodatkom 23, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(53)

V zvezi s podshemo, ki jo je v OPP uporabljala zadevna družba, tj. za fizični izvoz, indijska vlada določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na odobritev vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega v okviru AAS, določi indijska vlada na osnovi standardnih vhodno-izhodnih normativov („Standard Input Output Norms – SION“), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z izdelkom, ki se pregleduje.

(54)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza je treba izpolniti v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(55)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 26, je novi dokument FTP začel veljati aprila 2015. Kar zadeva praktično izvajanje iz uvodnih izjav od 50 do 54, je edina sprememba, ki jo je uvedel novi FTP, skrajšanje obdobja obveznosti izvoza s 24 na 18 mesecev. Opozoriti je treba tudi, da je za vsa dovoljenja, ki jih je v OPP izdal sodelujoči proizvajalec izvoznik, še vedno veljal FTP 09–14, saj so bila izdana pred aprilom 2015.

(56)

Preiskava je pokazala, da se v praksi niso spoštovale ali upoštevale zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi.

(57)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je vodil nekakšno evidenco proizvodnje in potrošnje. Vendar ni mogoče preveriti, katere surovine (vključno z njihovim poreklom) so bile porabljene za proizvodnjo izvoženega izdelka in v kakšnem obsegu. Z uveljavljenim sistemom zlasti ni bilo mogoče ugotoviti in natančno izmeriti, ali je obstajal presežni odpust.

(58)

V zvezi z zahtevami glede preverjanja iz uvodne izjave 52 je bilo ugotovljeno, da nobeno od dovoljenj AAS, ki jih je uporabljala družba, ni bilo na točki življenjskega cikla, pri kateri bi veljala predložitev Dodatka 23 organom. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da nobena evidenca družb ne bi omogočila izračuna presežnega odpusta, kot se zahteva v Dodatku 23, zato bi bilo kakršno koli prihodnje potrdilo zunanjega pooblaščenega računovodje/stroškovnega računovodje nemogoče.

(59)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bilo le od 75 % do 85 % glavne surovine (žganega naftnega koksa ali „CPC“), ki je bila uvožena dajatev prosto v skladu s shemo AAS, fizično vključene v GES, medtem ko je bilo od 15 % do 25 % glavne surovine vgrajene v dva stranska proizvoda, tj. grudice in drobci. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil vsaj del obeh stranskih proizvodov prodan na domačem trgu in da ni bilo nobenega sistema za merjenje dejanskih količin dajatev prosto uvoženega CPC, vključenega v stranska proizvoda, ki je bil izvožen ali prodan na domačem trgu.

(60)

Če povzamemo, se šteje, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni mogel dokazati, da so bile izpolnjene ustrezne določbe FTP.

3.4   Sklep o shemi AAS

(61)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, saj pomeni finančni prispevek indijske vlade, s katerim se zmanjša njen prihodek od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, in preiskovanemu izvozniku zagotavlja ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost.

(62)

Poleg tega so fizični izvozi v okviru sheme AAS očitno zakonsko pogojeni z opravljenem izvoza in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz teh shem.

(63)

V tem primeru uporabljena podshema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka (Priloga II(4) k osnovni uredbi in v primeru nadomestnih shem povračil Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Poleg tega SION za izdelek, ki se pregleduje, niso bili dovolj natančni in sami ne morejo pomeniti sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnjega pregleda na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to v odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(64)

Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

3.5   Izračun zneska subvencije

(65)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin.

(66)

Ker ni bilo zanesljivih dokazov o nasprotnem, je bil znesek subvencije za sodelujočega proizvajalca izvoznika izračunan na podlagi izpadlih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil v OPP uvožen v skladu s podshemo (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen prihodku od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila z navedbo izdelanih, proizvedenih, izvoženih ali prevažanih količin.

(67)

Stopnja subvencije, ugotovljena za sodelujočega proizvajalca izvoznika v zvezi s to shemo, znaša 0,30 %.

4.   Shema usmeritve v trg (FMS)

4.1   Pravna podlaga

(68)

Shema FMS je podrobno opisana v odstavku 3.14 dokumenta FTP 09–14 in odstavku 3.8 dokumenta HOP I 09–14.

4.2   Upravičenost

(69)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

4.3   Praktično izvajanje

(70)

V skladu s to shemo je izvoz vseh izdelkov, ki vključujejo izvoz GES, v države, navedene v preglednicah 1 in 2 v Dodatku 37(C) dokumenta HOP I 09-14, upravičen do dobropisa za dajatve v višini 3 % vrednosti FOB. Od 1. aprila 2011 je izvoz vseh izdelkov v države, navedene v preglednici 3 v Dodatku 37(C) („trgi posebne usmeritve“), upravičen do dobropisa za dajatve v višini 4 % vrednosti FOB. Nekatere izvozne dejavnosti so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah.

(71)

Dobropisi za dajatve po FMS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje zadevnega certifikata o upravičenju do dobropisa. Uporabljajo se lahko za plačilo carin na poznejši uvoz katerih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom.

(72)

Certifikat o upravičenju do dobropisa se izda iz pristanišča, iz katerega je bil opravljen izvoz, in po izvedbi izvoza ali odpremi blaga. Dokler vložnik organom zagotavlja izvode vse ustrezne izvozne dokumentacije (npr. izvoznega naloga, računov, odpremnic, bančnih potrdil o realizaciji), vlada Indije nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(73)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP prejel ugodnosti v okviru sheme FMS.

4.4   Sklep o shemi FMS

(74)

FMS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme FMS je finančni prispevek vlade Indije, ker bo ta dobropis na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev in se bo zato zmanjšal prihodek vlade Indije od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme FMS pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(75)

Poleg tega je shema FMS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(76)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo dajatev prosto, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine (vključno z njihovimi količinami in poreklom) so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka in s tem, ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti iz sheme FMS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi moral dokazati, da so bili uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, upravičeni do ugodnosti iz sheme FMS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za dajatve v okviru FMS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov. Poleg tega Komisija ugotavlja, da indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila.

4.5   Izračun zneska subvencije

(77)

Ker ni bilo zanesljivih dokazov o nasprotnem, je bil znesek subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v OPP, kakor so jo vložniki knjižili po načelu nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za prihodke od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila z navedbo izdelanih, proizvedenih, izvoženih ali prevažanih količin.

(78)

Glede na navedeno je stopnja subvencije za sodelujočega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme znašala 0,13 %.

Umik in nadomestitev sheme FMS

(79)

Potem ko je 1. aprila 2015 začela veljati FTP 15–20, je bila shema FMS, skupaj s še štirimi drugimi shemami, združena v shemo spodbud za izvoz trgovskega blaga (Merchandise Export Incentive Scheme – MEIS), ki je opisana v uvodnih izjavah od 83 do 100. Kot je pojasnjeno v dokumentu z naslovom „Poudarki zunanjetrgovinske politike 2015–2020“ (Highlights of the Foreign Trade Policy 2015–2020) (13), ki ga je objavil generalni direktorat za zunanjo trgovino pri indijski vladi: „V preteklosti je bilo pet različnih shem (shema usmeritve v izdelek (Focus Product Scheme), s trgom povezana shema usmeritve v izdelek (Market Linked Focus Product Scheme), shema usmeritve v trg (Focus Market Scheme). Shema dobropisa v spodbudo kmetijski infrastrukturi (Agriculture Infrastructure Incentive Scrip, VKGUY) za nagrajevanje izvoza blaga z različnimi vrstami dobropisa za dajatve z različnimi pogoji (specifično za sektor ali le za dejanskega uporabnika), vezanimi na njihovo uporabo. Zdaj so bile vse te sheme združene v eno, namreč shemo za izvoz blaga iz Indije (Merchandise Export from India Scheme) […].“

(80)

Preiskava je pokazala, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik prešel s sheme FMS na shemo MEIS, takoj ko je bila shema FMS umaknjena.

(81)

Ob upoštevanju uvodnih izjav 79 in 80 Komisija meni, da subvencioniranje, dodeljeno s shemo FMS, ni bilo ukinjeno, ampak zgolj preimenovano, in da se ugodnosti, ki so se dodeljevale s shemo FMS, še naprej dodeljujejo z novo shemo. Na podlagi navedenega se šteje, da se proti shemi FMS lahko uvedejo izravnalni ukrepi do njenega umika.

5.   Shema za izvoz blaga iz Indije (MEIS)

5.1   Pravna podlaga

(82)

Shema MEIS je podrobno opisana v poglavju 3 FTP 15–20 in poglavju 3 HOP I 15–20.

(83)

Shema MEIS je začela veljati 1. aprila 2015, tj. sredi OPP. Opozoriti je treba, da je shema MEIS naslednica sheme FMS in štirih drugih shem (shema usmeritve v izdelek, s trgom povezana shema usmeritve v izdelek, shema dobropisa v spodbudo kmetijski infrastrukturi in VKGUY), kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 79 do 81.

5.2   Upravičenost

(84)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

5.3   Praktično izvajanje

(85)

Upravičene družbe lahko imajo korist od sheme MEIS, če posebne izdelke izvažajo v posebne države, ki so uvrščene v skupino A („tradicionalni trgi“, vključno z vsemi državami članicami EU), skupino B („trgi v vzponu in trgi posebne usmeritve“) in skupino C („drugi trgi“). Države, ki spadajo v posamično skupino, in seznam izdelkov z ustreznimi stopnjami povračil so opredeljeni v preglednicah 1 in 2 v Prilogi 3B k FTP 15–20.

(86)

Ugodnost je v obliki dobropisa za dajatve, ki je enak odstotku vrednosti FOB izvoza. V primeru GES je bilo ugotovljeno, da je ta odstotek v OPP znašal 2 % za izvoz v države skupine B in 0 % za izvoz v države skupin A in C. Nekatere vrste izvoza so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah.

(87)

Dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 18 mesecev od datuma izdaje. Uporabijo se lahko za (i) plačilo carin na uvoz surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, (ii) plačilo trošarin za domače nabave surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, in (iii) plačilo davka na storitve za naročilo storitev.

(88)

Vlogo, s katero se zaprosi za ugodnost v okviru sheme MEIS, je treba vložiti prek spleta na spletišču generalnega direktorata za zunanjo trgovino. Spletni vlogi je treba priložiti ustrezno dokumentacijo (odpremnice, bančna potrdila o realizaciji in dokazilo o iztovoru). Ustrezni regionalni organ indijske vlade po natančnem pregledu dokumentov izda dobropis za dajatve. Dokler izvoznik organom zagotavlja ustrezno dokumentacijo, regionalni organ nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(89)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP prejel ugodnosti v okviru sheme MEIS.

5.4   Sklep o shemi MEIS

(90)

MEIS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS je finančni prispevek indijske vlade, ker se ta dobropis na koncu uporabi za izravnavo uvoznih dajatev, s čimer se zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(91)

Poleg tega je shema MEIS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(92)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo dajatev prosto, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka oziroma ali je bilo izvedeno presežno plačilo uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti iz sheme MEIS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi moral dokazati, da so bili uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, upravičeni do ugodnosti iz sheme MEIS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za dajatve v okviru sheme MEIS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila.

(93)

Izvoz v Evropsko unijo v OPP ni bil neposredno upravičen do sheme MEIS, saj države članice EU spadajo v skupino A, ki v zadevnem obdobju ni bila upravičena do ugodnosti iz sheme MEIS. Na podlagi navedenega je indijska vlada trdila, da MEIS ne bi smela veljati za shemo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Vendar se dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS, pridobljeni na podlagi izvoza GES v tretje države, lahko prosto prenašajo in uporabijo za izravnavo uvoznih dajatev na surovine, vključene v izdelek, ki se pregleduje, tudi če je izvožen v Unijo. Zato je veljalo, da so bile v okviru sheme MEIS dodeljene ugodnosti za izvoz GES na splošno, vključno z izvozom v Unijo, zato je bila trditev zavrnjena.

(94)

Po razkritju je indijska vlada ponovila svojo trditev, da ker je bil do ugodnosti iz sheme MEIS v OPP neposredno upravičen samo izvoz v tretje države, ki niso države članice EU, sheme ni bilo mogoče šteti za shemo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Indijska vlada ni navedla novih argumentov, s katerimi bi izpodbijala ugotovitve iz uvodne izjave 93 in zlasti dejstvo, da se dobropisi za dajatve, pridobljeni na podlagi izvoza GES v tretje države, lahko prosto prenašajo in uporabijo za izravnavo uvoznih dajatev na surovine, vključene v izdelek, ki se pregleduje, če je izvožen v Unijo. Zato je bila trditev zavrnjena.

5.5   Izračun zneska subvencije

(95)

Znesek subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, je bil izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v OPP, kakor so jo vložniki knjižili po načelu nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvozne transakcije.

(96)

Ugotovljeno je bilo, da čeprav sta obe shemi, tj. shema MEIS in njena predhodnica, shema FMS, veljali šest mesecev (FMS prvo polovico OPP, MEIS pa drugo polovico OPP), je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, dodeljenih v okviru sheme MEIS, približno trikrat večji od zneska, dodeljenega v okviru sheme FMS.

(97)

V razkritju je Komisija v skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe ta znesek subvencije (števec) dodelila za prihodke od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila z navedbo izdelanih, proizvedenih, izvoženih ali prevažanih količin.

(98)

Indijska vlada je trdila, da je metoda izračuna Komisije, opisana v uvodni izjavi 97, povzročila, da so se ugodnosti iz sheme MEIS štele dvakrat, tj. enkrat za izvoz v države, ki so neposredno upravičene do sheme MEIS, in enkrat za svetovni izvoz (vključno z izvozom v Unijo). Vendar ker metoda izračuna, opisana v uvodni izjavi 97, vključuje razdelitev dodeljenih ugodnosti za celotni izvoz samo po prihodku od izvoza (vključno z izvozom v Unijo), ni bilo dvojnega štetja ugodnosti. Trditev je bila zato zavrnjena.

(99)

V vsakem primeru v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa ni treba ugotoviti natančne stopnje subvencije v okviru sheme MEIS, saj obstajajo zadostni dokazi o nadaljevanju subvencioniranja glede na ugotovitve v zvezi z drugimi preiskovanimi shemami. Zato je treba ugotoviti samo, ali se ugodnosti, dodeljene s shemo FMS, še vedno dodeljujejo s shemo MEIS, saj je shema MEIS nadaljevanje sheme FMS, kot je navedeno v uvodnih izjavah od 79 do 81. Zato je Komisija čim bolj konzervativno ponovno izračunala stopnjo subvencije, pri čemer je uporabila največji razpoložljivi imenovalec, tj. celotni prihodek od prodaje GES. Na podlagi tega je stopnja subvencije, izračunana za sodelujočega proizvajalca izvoznika v zvezi s to shemo, znašala 0,31 %. Ta stopnja pomeni spodnjo mejo stopnje subvencije v OPP.

(100)

Opozoriti je treba, da se pričakuje, da se bo za to shemo stopnja subvencioniranja po OPP znatno povečala, saj je indijska vlada z javno objavo št. 44/2015-2020 z dne 29. oktobra 2015 razširila ugodnost 2-odstotne stopnje na skupini A in C, s čimer je pokritost trgov v okviru sheme MEIS razširila na vse države in zlasti na države članice EU. S to spremembo se bo stopnja subvencioniranja v primerjavi s stopnjo, ugotovljeno v OPP, povečala. Ker je ugodnosti v okviru sheme MEIS načeloma mogoče zahtevati za vsak izvoz, se dejansko pričakuje, da se bo stopnja subvencije za to shemo znatno povečala in dosegla 2 %.

6.   Shema za podporo izvozu investicijskega blaga (EPCGS)

6.1   Pravna podlaga

(101)

Shema EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 FTP 09–14 in FTP 15–20 ter poglavju 5 HOP I 09–14 in HOP I 15–20.

6.2   Upravičenost

(102)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, ter izvajalci storitev.

6.3   Praktično izvajanje

(103)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga po znižani stopnji dajatve. Obveznost izvoza je obveznost izvoza minimalne vrednosti blaga, ki ustreza šest- ali osemkratniku zneska privarčevane dajatve, odvisno od izbrane podsheme. Indijska vlada v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 3 % za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se mora uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. Investicijsko blago se lahko uvaža tudi po ničelni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS, vendar je v tem primeru čas za izpolnitev obveznosti izvoza krajši.

(104)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V takem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Domači proizvajalec lahko zahteva tudi ugodnosti iz predvidenega izvoza v zvezi z dobavo investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(105)

Tako kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP še naprej prejemal ugodnosti v okviru sheme EPCGS.

6.4   Sklep o shemi EPCGS

(106)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve je finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve pomeni ugodnost za izvoznika, saj se z ob uvozu privarčevanimi dajatvami izboljša likvidnost družbe.

(107)

Shema EPCGS je nadalje zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, ker takih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(108)

Shema EPCGS se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

6.5   Izračun zneska subvencije

(109)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki kaže običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Da bi se izrazila polna vrednost denarja v času, je bil tako izračunani znesek, ki se pripiše OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti. V ta namen se je za primerno štela komercialna obrestna mera v Indiji v OPP.

(110)

V skladu s členoma 7(2) in 7(3) osnovne uredbe se je ta znesek subvencije dodelil za ustrezne prihodke od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(111)

Glede na navedeno je stopnja subvencije za sodelujočega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme znašala 0,27 %.

(112)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik trdil, da bi bilo treba za izračun stopnje subvencije v okviru te sheme znesek subvencije dodeliti za celotni prihodek družbe od prodaje, vključno z izvozom in domačo prodajo, in ne samo za prihodek od izvoza. Svojo trditev je utemeljil s tem, da se lahko stroji, ki so upravičeni do subvencioniranja v okviru sheme EPCGS, uporabljajo tudi za proizvodnjo izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu, in se skliceval na člen F(b)(2) Smernic za izračun zneska subvencije v preiskavah v zvezi z izravnalnimi dajatvami (14) („Smernice“), ki vsebujejo navodilo v zvezi z izračunom stopenj subvencije za subvencije, ki niso namenjene izvozu. Vendar možnost proizvodnje GES, ki se prodajajo na domačem trgu, s stroji, uvoženimi v okviru sheme EPCGS, ne izpodbija opredelitve sheme EPCGS kot izvozne subvencije, saj je ta subvencija zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 103 in 107. Zato se člen F(b)(2) Smernic, ki se nanaša na subvencije, ki niso namenjene izvozu, ni uporabil za izračun EPCGS in trditev je bila zavrnjena. Poleg tega je treba opozoriti, da je metoda izračuna, uporabljena za shemo EPCGS v sedanjem postopku, enaka kot metoda, ki je bila uporabljena v drugih postopkih v zvezi z GES s poreklom iz Indije, tj. prvotni preiskavi (glej uvodno izjavo 57 Uredbe Komisije (ES) št. 1008/2004 (15)), delnem vmesnem pregledu (glej uvodno izjavo 54 Uredbe (ES) št. 1354/2008) in prvem pregledu zaradi izteka ukrepa (glej uvodno izjavo 47 Izvedbene uredbe (EU) št. 1185/2010).

7.   Shema izvoznih kreditov (ECS)

(113)

Vložniki so trdili, da je indijska centralna banka v skladu s shemo ECS posojilom za izvozne kredite, ki so jih odobrile banke, zaračunala najvišje možne obrestne mere. Ta zgornja meja je bila domnevno določena na ravni referenčne temeljne obrestne mere minus 2,5 %.

(114)

Vendar je bilo ugotovljeno, da so bile najvišje obrestne mere, zaračunane bankam za posojila za izvozne kredite v indijskih rupijah, umaknjene s 1. julijem 2010 na podlagi okrožnice Master Circular DBOD št. DIR(Exp.) BC 06/04.02.002/2010-11 in da so bile najvišje obrestne mere, zaračunane bankam za posojila za izvozne kredite v tuji valuti, umaknjene s 5. majem 2012 na podlagi okrožnice Master Circular DBOD št. DIR(Exp.) BC 04/04.02.002/2011-2012, razen za določeno omejeno število industrijskih sektorjev. GES niso bile vključene na seznam izjem in zato v skladu s pravno podlago shema ECS v OPP proizvajalcem GES ni bila na voljo.

(115)

Preiskava je pokazala, da so bile dejanske stopnje, ki jih je za svoja posojila dobil sodelujoči proizvajalec izvoznik, enake osnovnim stopnjam zadevnih bank, ki so odobrile posojila, ali pa so se od njih le malce razlikovale. Ker tudi nič ni kazalo, da bi indijska centralna banka določala osnovne stopnje bank, je bilo ugotovljeno, da so stopnje posojil za izvozne kredite prosto določale banke.

(116)

Treba je tudi opozoriti, da je indijska centralna banka kmalu po OPP v okrožnici Master Circular DBR.Dir.BC.št. 62/04.02.001/2015-16 z dne 4. decembra 2015 napovedala „shemo za izenačevanje obresti za izvozne kredite v rupijah pred odpremo in po njej“ (Interest Equalisation Scheme on Pre and Post Shipment Rupee Export Credit). Ta shema je na voljo za izvoz širokega nabora izdelkov, vključno z GES, ne glede na velikost proizvajalca izvoznika, in za kakršen koli izvoz za mala in srednja podjetja. Na podlagi navedenega ni mogoče izključiti, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik tudi sam začel uporabljati to shemo ali pa jo bo v prihodnje. Vendar bodo ugodnosti, če sploh, pridobljene po OPP.

(117)

Glede na navedeno Komisija v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa meni, da ni treba oblikovati ugotovitev v zvezi s to shemo.

8.   Shema za oprostitev dajatve na elektriko („EDES“)

(118)

Na podlagi politike spodbujanja industrije iz leta 2004 država Madhja Pradeš („MP“) ponuja industrijskim družbam, ki vlagajo v proizvodnjo elektrike za lastno porabo, oprostitev dajatve na elektriko.

8.1   Pravna podlaga

(119)

Opis oprostitve dajatve za elektriko, ki jo uporablja vlada MP, je določen v oddelku 3-B zakona o dajatvi za elektriko iz leta 1949.

8.2   Upravičenost

(120)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec, ki vloži določen znesek kapitala v ustanovitev elektrarne v državi Madhja Pradeš.

8.3   Praktično izvajanje

(121)

V skladu z uradnim obvestilom vlade MP št. 5691-XIII-2004 z dne 29. septembra 2004 lahko družbe ali osebe, ki vlagajo v nove elektrarne za lastno porabo energije z zmogljivostjo več kot 10 KW, od inšpektorata za elektriko MP prejmejo potrdilo o oprostitvi dajatve za elektriko. Oprostitev se odobri samo za elektriko, proizvedeno za lastno porabo, in samo, če nova elektrarna za lastno porabo energije ni nadomestilo za staro. Oprostitev se odobri za pet let.

(122)

Vlada MP je z uradnim obvestilom št. 3023/F-4/3/13/03 z dne 5. aprila 2005 oprostila prvo elektrarno, ki jo je zgradil sodelujoči proizvajalec izvoznik („elektrarna za 30 MW“) za obdobje 10 let, ki je začelo teči 6. aprila 2005. Opozoriti je treba, da je to uradno obvestilo veljalo le za sodelujočega proizvajalca izvoznika in tako pomenilo izjemo od splošnega 5-letnega obdobja oprostitve, opredeljenega v uradnem obvestilu št. 5691-XIII-2004. Iz tega je mogoče sklepati, da ta pobuda ni sistematično odobrena v skladu z merili, ki jih jasno določa zakon ali predpis.

(123)

Vlada MP je z uradnim obvestilom št. 4328-XIII-2006 z dne 21. Julija 2006 uvedla različna obdobja oprostitve, s trajanjem 5, 7 in 10 let, ki so veljala glede na naložbeno vrednost subvencionirane elektrarne.

(124)

V skladu z dopisom vlade MP z dne 4. februarja 2015 je bila odobrena 7-letna oprostitev za drugo elektrarno sodelujočega proizvajalca izvoznika („elektrarna za 33 MW“), ki je veljala od 10. junija 2009 do 9. junija 2016.

8.4   Sklep o shemi EDES

(125)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil znesek subvencije izračunan na osnovi neplačane prometne dajatve na elektriko, kupljeno v OPP (števec), ter celotnega prihodka družbe od prodaje (imenovalec), saj EDES ni pogojena z opravljanjem izvoza, pa tudi uporaba elektrike ni bila omejena na proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(126)

Glede na navedeno je stopnja subvencije za sodelujočega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme znašala približno 2 %.

(127)

Elektrarna za 30 MW, ki jo je upravljal sodelujoči proizvajalec izvoznik, pa je aprila 2015 (tj. v OPP) prenehala biti upravičena do sheme EDES v skladu z uradnim obvestilom št. 3023/F-4/3/13/03, navedenim v uvodni izjavi 122. Preiskava je potrdila, da sodelujoči proizvajalec izvoznik po tem datumu ni imel koristi od oprostitve dajatve za zadevno elektrarno.

(128)

Kar zadeva elektrarno za 33 MW, je upravičenost potekla junija 2016, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 124. Od preveritvenega obiska, ki je bil prav tako opravljen junija 2016, na kraju samem ni bilo mogoče preveriti, da po navedem datumu ugodnosti dejansko niso bile več dodeljene. Ker pa je bilo mogoče preveriti potek ugodnosti za elektrarno za 30 MW, ni nobene oprijemljive podlage za izpodbijanje dejstva, da so v roku potekle tudi ugodnosti za elektrarno za 33 MW.

(129)

Glede na potek ugodnosti te sheme je Komisija ugotovila, da proizvajalec izvoznik ni več prejemal ugodnosti iz te sheme. V vsakem primeru Komisija v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa meni, da ni treba oblikovati ugotovitev v zvezi s to shemo, saj, kot je bilo ugotovljeno prej, obstajajo zadostni dokazi, na podlagi katerih je mogoče sklepati o nadaljevanju subvencioniranja na podlagi shem, o katerih Komisija oblikuje ugotovitve.

9.   Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(130)

Zneski subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izraženi ad valorem, v skladu z določbami osnovne uredbe, so bili za sodelujočega proizvajalca izvoznika naslednji:

Preglednica 1

SHEME

DDS

AAS

FMS

MEIS

EPCGS

Skupaj

HEG Limited (v %)

2,02

0,30

0,13

0,31

0,27

3,03

(131)

Skupni znesek subvencij presega prag de minimis, naveden v členu 14(5) osnovne uredbe.

(132)

Indijska vlada je navedla, da nesodelujoči proizvajalec izvoznik Graphite India Limited („GIL“) ni koristil nobene od petih shem, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za katere je bilo ugotovljeno, da so se z njimi dodelile ugodnosti družbi HEG, na podlagi naslednjih trditev:

(a)

v okviru sheme DDS v OPP ni bilo izdanih nobenih dobropisov za dajatve v zvezi z izvozom v Unijo;

(b)

shema FMS je bila v OPP ukinjena in v prihodnje v njenem okviru ne bodo dodeljene ugodnosti proizvajalcema izvoznikoma;

(c)

kar zadeva GES, shema MEIS v OPP ni bila na voljo za izvoz v Unijo;

(d)

družbi GIL v OPP ni bilo odobrenih nobenih dovoljenj v okviru shem AAS ali EPCGS.

(133)

Vendar je treba te trditve zavrniti iz naslednjih razlogov:

(a)

Čeprav družba GIL za izvoz v Unijo ni prejela dobropisov za dajatve v okviru sheme DDS, na podlagi tega še vedno ne bi bilo mogoče sklepati, da shema družbi ni dodelila ugodnosti. Stopnja subvencije v okviru sheme DDS se dejansko izračuna na podlagi celotnega izvoza družbe, ki vključuje tudi izvoz v druge tretje države.

(b)

Preiskava je sicer potrdila, da je bila shema FMS v OPP ukinjena, vendar je bilo tudi ugotovljeno, kakor je navedeno v uvodnih izjavah od 79 do 81, da so se ugodnosti, dodeljene v okviru sheme FMS pred njeno ukinitvijo, še naprej dodeljevale v okviru sheme MEIS, ki je začela veljati takoj po ukinitvi sheme FMS.

(c)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 93, samo dejstvo, da izvoz v Unijo ni neposredno upravičen do dobropisov za dajatve v okviru sheme MEIS, ne omogoča sklepanja, da proizvajalec izvoznik nima koristi od sheme MEIS v zvezi s svojimi izvoznimi ali proizvodnimi dejavnostmi na splošno. Dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS, pridobljeni na podlagi izvoza GES v tretje države, se dejansko lahko prosto prenašajo in uporabijo za izravnavo uvoznih dajatev na surovine, vključene v izdelek, ki se pregleduje, tudi če je izvožen v Unijo. Zato se šteje, da se s temi dobropisi za dajatve dodeljujejo ugodnosti za izvoz GES in proizvodnjo družbe GIL na splošno, vključno z izvozom v Unijo.

(d)

Čeprav družbi GIL v OPP ne bi bilo odobrenih novih dovoljenj v okviru shem AAS ali EPCGS, na podlagi tega še vedno ne bi bilo mogoče sklepati, da ti shemi družbi nista dodelili ugodnosti. Družba GIL bi lahko imela korist od zadevnih shem tako, da bi uporabila dovoljenja, odobrena pred OPP. V zvezi s tem je treba opozoriti, da sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP sicer ni prejel nobenega novega dovoljenja v okviru sheme AAS ali EPCGS, vendar je bilo ugotovljeno, da je prejemal ugodnosti iz obeh shem, saj je uporabljal dovoljenja, odobrena pred OPP.

(134)

Iz zahtevka za pregled izhaja, da je družba GIL imela korist od istih shem, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, kot sodelujoči proizvajalec izvoznik. Na voljo ni nobenih informacij, ki bi kazale nasprotno. Dejansko je sedanja preiskava pokazala, da se shemi, od katerih je imela družba GIL koristi in proti katerima so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi (DDS in EPCGS), še naprej izvajata in zagotavljata ugodnosti sodelujočemu izvozniku. Na podlagi teh razpoložljivih dejstev in v skladu s členom 28 osnovne uredbe je bilo ugotovljeno, da se je subvencioniranje na ravni države v OPP nadaljevalo.

10.   Sklep v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja subvencioniranja

(135)

Ugotovljeno je bilo, da je v OPP sodelujoči proizvajalec izvoznik še naprej koristil ugodnosti subvencioniranja indijskih organov, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. V uvodni izjavi 134 je bilo ugotovljeno, da se je subvencioniranje nadaljevalo tudi na ravni države.

(136)

Sheme subvencioniranja, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se koristijo še naprej in nič ne kaže (razen za shemo FMS, ki je bila neposredno nadomeščena s shemo MEIS), da bodo te sheme v bližnji prihodnosti postopno odpravljene ali da bi sodelujoči proizvajalec izvoznik prenehal koristiti ugodnosti v okviru teh shem. Ravno nasprotno, te sheme so bile v OPP prenovljene kot del zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020, ki bo veljala do marca 2020. Poleg tega je treba spomniti, da se je po OPP (i) stopnja subvencioniranja v okviru sheme MEIS povečala, kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 96 in 100, in (ii) bila znova uvedena shema za subvencioniranje izvoznih kreditov, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 116. Poleg tega je vsak izvoznik upravičen do več shem subvencioniranja.

(137)

Proučeno je bilo tudi, ali bi se v primeru odprave ukrepov izvoz v Unijo izvajal v znatnem obsegu. V ta namen so bili proučeni naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Indiji, izvoz iz Indije v druge tretje države ter privlačnost trga Unije.

(138)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 30, je sodeloval le eden proizvajalec izvoznik v Indiji, kar je pomenilo le polovico skupne indijske proizvodne zmogljivosti. Ugotovitve v spodnjih oddelkih so zato temeljile na dostopnih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Za ta namen je Komisija uporabila informacije, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, zbirko podatkov Združenih narodov, statistične podatke Generalnega direktorata za trgovinske podatke in statistiko („DGCIS“), ki jih je zagotovila indijska vlada, in javno dostopne informacije.

10.1   Proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost

(139)

Na podlagi javnih finančnih informacij in preverjenih podatkov sodelujočega proizvajalca izvoznika HEG (16)  (17), sta oba indijska proizvajalca po prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, navedenem v uvodni izjavi 4, svojo proizvodno zmogljivost povečala za 27 %. Ob koncu OPP je skupna proizvodna zmogljivost v Indiji znašala 160 000 ton letno, enakomerno porazdeljeno med obema proizvajalcema (18). Poleg tega je preiskava pokazala, da bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru večjega povpraševanja verjetno še dodatno povečevala svojo zmogljivost (19).

(140)

Obseg proizvodnje obeh indijskih proizvajalcev se je v OPP gibal med 110 000 in 120 000 tonami. Na podlagi zgoraj navedenega je celotna indijska prosta zmogljivost znašala od 40 000 do 50 000 ton, kar je pomenilo od 29 % do 36 % potrošnje Unije v OPP.

(141)

Zmogljivost se je povečala vzporedno z zmanjšanjem potrošnje GES v Indiji in po svetu. GES se uporabljajo predvsem v elektrojeklarski industriji, natančneje v jeklarnah za taljenje jeklenih odpadkov. Razvoj potrošnje GES je torej povezan z razvojem elektrojeklarske proizvodnje in sledi podobnim trendom. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da se je proizvodnja elektrojekla v Indiji in po svetu med letom 2012 in OPP zmanjšala (20), medtem ko se je proizvodna zmogljivost za GES v Indiji povečala.

(142)

Konec novembra 2014 so indijski organi uvedli protidampinške ukrepe na uvoz GES iz Kitajske (21). Pričakuje se, da bodo indijski proizvajalci povečali svoj tržni delež na domačem trgu.

10.2   Izvoz v tretje države

(143)

Na podlagi javnih računovodskih izkazov je bilo ugotovljeno, da sta oba indijska proizvajalca izvoznika izvozno usmerjena (22)  (23), saj sta v OPP izvozila približno 60 % celotne proizvodnje.

(144)

Unija je kljub veljavnim ukrepom ostala pomembno izvozno območje za sodelujočega proizvajalca izvoznika HEG. Izvoz HEG je v OPP znašal od 10 % do 17 % celotne prodaje družbe v smislu vrednosti in od 10 % do 20 % v smislu obsega. Obseg izvoza nesodelujoče indijske družbe GIL v Unijo v OPP je bil zelo majhen. Vendar je to treba obravnavati v povezavi s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami, ki veljajo za družbo GIL (skupaj 15,7 %) v primerjavi z družbo HEG (skupaj 7 %).

(145)

Ker ni bilo nobenega drugega zanesljivejšega vira za ugotovitev obsega izvoza iz Indije na trge drugih tretjih držav, je bila uporabljena zbirka podatkov Združenih narodov. Iz te zbirke je razvidno, da se je izvoz v druge tretje države med letoma 2012 in 2013 povečal za 43 %, nato pa se je v letih 2014 in 2015 zmanjšal za 38 % v primerjavi z letom 2013. Med letom 2012 in OPP se je obseg izvoza na splošno zmanjšal (za 10 %). Glavne namembne države indijskega izvoza leta 2015 so bile ZDA, Saudova Arabija, Iran, Turčija, Združeni arabski emirati, Republika Koreja in Egipt. V obdobju 2012–2015 se je indijski izvoz v nekatere od teh držav povečal (na primer v Saudovo Arabijo, Združene arabske emirate, ZDA), v nekatere druge pa zmanjšal (Iran, Turčija, Republika Koreja, Egipt), in sicer na splošno za 9 %.

(146)

Čeprav je bila Rusija leta 2012 tretji največji izvozni trg za indijske proizvajalce glede na obseg, se je izvoz iz Indije v Rusijo, potem ko je Rusija decembra 2012 uvedla dajatev ad valorem na uvoz GES iz Indije v višini od 16,04 % do 32,83 % (24), leta 2015 zmanjšal s 4 415 ton na 638 ton, kar je 86-odstotno zmanjšanje.

(147)

Informacije o obsegu izvoza v zbirki podatkov Združenih narodov je bilo mogoče dvojno preveriti s statističnimi podatki DGCIS, ki so pokazali podobne trende kot podatki v zbirki podatkov Združenih narodov.

(148)

Poleg tega je tudi obseg izvoza sodelujočega proizvajalca izvoznika HEG v druge tretje države sledil podobnim trendom, tj. povečanje obsega izvoza v tretje države od leta 2012 do leta 2013 in zmanjšanje od leta 2014 do OPP s splošnim padajočim trendom v obravnavanem obdobju. Omeniti je treba, da je kljub temu povečanju obsega izvoza splošna raven v OPP ostala znatna, in sicer med 20 000 in 30 000 tonami.

(149)

Glede ravni izvoznih cen je preiskava na podlagi zbirke podatkov Združenih narodov pokazala, da so se indijske izvozne cene za nekatere države, kot so ZDA in Republika Koreja, ki so bile v obdobju 2012–2014 v povprečju nižje od cen v EU, leta 2015 zvišale na približno isto raven kot cene v EU. Poleg tega so se indijske izvozne cene za druge države, kot je na primer Saudova Arabija, ki so bile v obdobju 2012–2014 nižje od cen v EU, leta 2015 zvišale na raven, ki je bila višja od cen v EU. Indijske izvozne cene za nekatere druge države, kot je na primer Turčija, so bile v celotnem obravnavanem obdobju še vedno nižje od cen v EU. Vendar je treba opozoriti, da se cene v tej zbirki podatkov ne razlikujejo glede na različne vrste izdelka in da je zato zanesljivost take primerjave cen na tej podlagi omejena.

(150)

Analiza informacij o izvoznih cenah sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za trge drugih tretjih držav je pokazala, da so bile v obdobju 2012–2014 povprečne cene na trgu Unije višje od povprečnih cen družbe HEG na drugih tretjih trgih (prilagojenih na podlagi koledarskega leta, saj so bili podatki predloženi na podlagi poslovnega leta), medtem ko so bile v OPP povprečne cene na trgu Unije nižje od povprečnih cen družbe HEG na drugih tretjih trgih.

(151)

Za ugotovitev natančnih ravni cen indijskih proizvajalcev izvoznikov za trge drugih tretjih držav ni bilo na voljo drugih podatkov.

10.3   Privlačnost trga Unije

(152)

Privlačnost trga Unije je bila dokazana z dejstvom, da so indijske GES kljub veljavnim protidampinškim in izravnalnim dajatvam še naprej vstopale na trg Unije. Indija je med obravnavanim obdobjem ostala druga največja država izvoznica v Unijo, takoj za Ljudsko republiko Kitajsko („Kitajska“). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 179 v nadaljevanju, je Indija kljub zmanjšanju med letom 2012 in OPP ohranila znaten obseg in tržne deleže izvoza v Unijo.

(153)

Morebiten razvoj izvoza v Unijo ob prenehanju veljavnosti ukrepov je treba obravnavati ob upoštevanju splošnega zmanjšanja potrošnje GES v Indiji in po svetu, v kombinaciji s prostimi zmogljivostmi v Indiji. To bo najverjetneje povečalo pritisk na indijska proizvajalca izvoznika, da raziščeta nadaljnje izvozne trge, zlasti ob upoštevanju njunega izvozno usmerjenega poslovnega modela. Če bi bili ukrepi Unije razveljavljeni in dostop do trga Unije mogoč brez protidampinških ali izravnalnih dajatev, je tako dejansko verjetno, da bo velik del razpoložljive proste zmogljivosti uporabljen za izvoz na trg Unije. Zlasti ker je preiskava pokazala, da čeprav se je indijski izvoz na nekaterih izvoznih trgih (kot so Saudova Arabija, Združeni arabski emirati in ZDA) leta 2015 povečal, se je celotni izvoz iz Indije na trge drugih tretjih držav zmanjševal. To kaže, da imajo nekatere tretje države očitno omejeno zmogljivost za absorbiranje dodatnih količin izvoza.

(154)

Poleg tega je Rusija uvedla protidampinške dajatve na uvoz GES iz Indije, kot je navedeno v uvodni izjavi 146. Indijska proizvajalca izvoznika imata tako omejen dostop do tega trga in svojega obsega izvoza v Rusijo ne moreta povečati ali preusmeriti, na kar kaže zmanjševanje izvoza v to državo od leta 2012.

(155)

Zato je verjetno, da bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru izteka veljavnosti ukrepov še naprej izvažala znatne količine v Unijo in celo povečala sedanji obseg izvoza ob upoštevanju njune znatne proste zmogljivosti. To je dejansko verjetno za sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki bo spodbujen k nadaljnjemu povečanju že tako znatne prisotnosti na trgu Unije, in še bolj verjetno za nesodelujočega proizvajalca izvoznika, čigar stopnje dajatev so v primerjavi s sodelujočim proizvajalcem izvoznikom višje in ki je skorajda prenehal izvažati na trg Unije.

10.4   Sklep o verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja

(156)

Zgornja analiza kaže, (i) da se je subvencionirani uvoz iz Indije na trg Unije v OPP nadaljeval v znatnih količinah; (ii) da bodo sheme subvencioniranja v bližnji prihodnosti še naprej na voljo; (iii) da sta oba indijska proizvajalca izvozno usmerjena in imata proste zmogljivosti, ki bi se lahko uporabile za povečanje obsega izvoza v Unijo; (iv) da se svetovna potrošnja zmanjšuje, zaradi česar se zmanjšujejo možnosti izvoza na nekatere druge tretje trge; (v) da obstoj protidampinških ukrepov v Rusiji proti indijskim GES še dodatno omejuje možnosti izvoza za indijska proizvajalca izvoznika. Zato je verjetno, da bodo v primeru ukinitve ukrepov indijske GES še naprej vstopale na trg Unije v znatnih obsegih in po subvencioniranih cenah.

(157)

Glede na navedeno in v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe Komisija ugotavlja, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja subvencioniranja.

(158)

Po razkritju je edini sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik, tj. družba HEG, trdil, da Komisija v svoji oceni verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja ni upoštevala dejstev v zvezi z obdobjem po OPP. V zvezi s tem je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik trdil, da Komisija pri uporabi člena 28 osnovne uredbe ni upoštevala, da je družba GIL, tj. drugi indijski proizvajalec GES, izvedla naložbo v proizvodni obrat v Uniji, tj. Graphite Cova GmbH („GIL Cova“). Družba HEG je nadalje trdila, da ima družba GIL dolgoročno strateško pogodbo za prodajo sušenih zelenih elektrod (ki so polizdelek) obratu za grafitizacijo GIL Cova. Trdila je tudi, da je zaradi strateške naložbe družbe GIL sklep Komisije, da se bo izvoz iz Indije v Unijo povečal, napačen in da ugotovitev, da imata oba indijska proizvajalca na voljo proste zmogljivosti za izvoz, temelji le na domnevah. Prav tako je trdila, da se zaradi izteka ukrepov obseg uvoza v Unijo ne po povečal glede na to, da je po OPP opazen trend zmanjševanja izvoza iz Indije v Unijo (vključno z izvozom družbe HEG v Unijo).

(159)

Poleg tega je trdila, da so bili njeni načrti za povečanje proizvodne zmogljivosti le vizija njenega predsednika, ki je upošteval ugoden ekonomski scenarij leta 2010. Tako v letnem poročilu družbe HEG za leto, ki se je zaključilo 31. marca 2016, ni več novih predlogov za povečanje zmogljivosti, o katerih bi razpravljal upravni odbor.

(160)

Kar zadeva primerjavo cen, ki jo je izvedla Komisija v uvodnih izjavah 149 in 150 v zvezi z izvozom na trge drugih tretjih držav, je družba HEG predložila analizo svojih povprečnih cen CIF/CFR za štiri druge tretje države v primerjavi s svojimi povprečnimi cenami CIF za Unijo in ugotovila, da so bile povprečne cene za štiri druge tretje države na splošno višje od cen za Unijo. Zato je družba HEG trdila, da bi bil trg Unije z nižjimi ravnmi cen primerjalno gledano manj zanimiv.

(161)

Kar zadeva trditev družbe HEG v zvezi z naložbo družbe GIL v obrat GIL Cova v obravnavanem obdobju, je družba zelo malo izvažala na trg Unije. Vendar se šteje, da to ni le posledica naložbe družbe GIL v obrat GIL Cova, temveč predvsem visokih protidampinških in izravnalnih dajatev, ki se uporabljajo za izvoz družbe GIL India v Unijo (skupaj 15,7 %). V skladu s scenarijem, da se protidampinški in/ali izravnalni ukrepi razveljavijo, je zato verjetno, da bo družba GIL še naprej izvažala v Unijo kljub svoji naložbi v obrat GIL Cova, pri čemer se upoštevata tudi njena prosta zmogljivost in privlačnost trga Unije, kot je opisano v uvodnih izjavah od 152 do 155.

(162)

Kar zadeva trditev družbe HEG v zvezi s trendom izvoza po OPP, je treba poudariti, da je bil ta izvoz opravljen, ko so veljali protidampinški in izravnalni ukrepi. Zato se bo izvoz družbe HEG v Unijo, kljub temu, da je bil po OPP opazen trend njegovega zmanjševanja, verjetno povečal, če bodo protidampinški in/ali izravnalni ukrepi razveljavljeni,in sicer ob upoštevanju, da je družba HEG kljub veljavnim ukrepom še naprej izvažala na trg Unije po znatnih dampinških in subvencioniranih cenah ter ob upoštevanju njenega izvozno naravnanega poslovnega modela in njene proste zmogljivosti, za katero ni izključeno, da se bo v prihodnosti povečala, če se bo povpraševanje po njenih izdelkih povečalo, kot je opisano v uvodnih izjavah od 139 do 155.

(163)

Poleg tega je treba v zvezi z namero družbe HEG za povečanje zmogljivosti poudariti, da je družba HEG med preveritvenim obiskom na kraju samem leta 2016 skupini, ki se je ukvarjala z zadevo, pokazala kratek film s pregledom skupine HEG. Eden od elementov, predstavljenih v tem filmu, so bili prihodnji načrti družbe za povečanje njene proizvodne zmogljivosti. Poleg tega so predstavniki družbe med preverjanjem na kraju samem pojasnili, da so taki načrti trenutno odloženi glede na to, da družba ni v celoti izkoriščala svoje zmogljivosti in da se je svetovno povpraševanje zmanjšalo. Zato je verjetno, da se bo v primeru razveljavitve protidampinških in/ali izravnalnih ukrepov povpraševanje po indijskih GES na trgu Unije povečalo in da bo to družbo HEG spodbudilo, da poveča svoje zmogljivosti, da bi zadostila povpraševanju.

(164)

Kar zadeva trditev družbe HEG v zvezi z razlikami v cenah med trgom Unije in trgi drugih tretjih držav, je treba poudariti, da primerjava, ki jo je izvedla Komisija v uvodnih izjavah 149 in 150, temelji na povprečnih cenah indijskih proizvajalcev izvoznikov na drugih tretjih trgih in povprečnih cenah proizvajalcev Unije na trgu Unije in ne na povprečnih cenah indijskih proizvajalcev na trgu Unije. Treba je opozoriti, da je povprečna cena družbe HEG na trgu Unije znatno dampinška in da nelojalno niža povprečno ceno proizvajalcev Unije ter da zato ni primerna za zadevno primerjavo.

(165)

Glede na navedeno se trditve družbe HEG zavrnejo.

(166)

Sklep Komisije, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja subvencioniranja, se zato potrdi.

D.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE ŠKODE

1.   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(167)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izdelovalo osem proizvajalcev (dve posamezni družbi in dve skupini). Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

2.   Uvodne opombe

(168)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 141, je stanje industrije GES tesno povezano s stanjem v elektro-jeklarskem sektorju, kjer se GES uporabljajo v električnih martinovkah za taljenje jeklenih odpadkov. V tem okviru so med obravnavanim obdobjem v elektro-jeklarski industriji prevladovali negativni tržni pogoji, saj se je potrošnja zmanjšala, kar se je odražalo tudi v potrošnji GES.

(169)

Ker sta v Indiji le dva proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka, podatki o uvozu GES s poreklom iz Indije in drugih tretjih držav v Evropsko unijo niso natančni, da bi se ohranila zaupnost v skladu s členom 29 osnovne uredbe.

3.   Potrošnja Unije

(170)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela:

(i)

podatke o prodaji vzorčenih proizvajalcev Unije, pridobljene po preverjanju izpolnjenih vprašalnikov;

(ii)

podatke o prodaji nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev Unije, pridobljene iz zahtevka za pregled;

(iii)

podatke o prodaji nevzorčenega nesodelujočega proizvajalca Unije, pridobljene iz njegovih letnih poročil;

(iv)

podatke o uvozu iz Indije, ki so temeljili na zbirki podatkov iz člena 14(6), in

(v)

podatke o uvozu iz vseh drugih tretjih držav, ki so temeljili na Eurostatu (na ravni TARIC).

(171)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Potrošnja Unije (v tonah)

151 508

140 244

146 637

139 974

Indeks (2012 = 100)

100

93

97

92

Vir: Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije, letna poročila nesodelujočega proizvajalca Unije, zahtevek za pregled, Eurostat (na ravni TARIC), zbirka podatkov iz člena 14(6).

(172)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %. Podrobneje, potrošnja Unije se je leta 2013 zmanjšala za 7 %, med letoma 2013 in 2014 si je opomogla za 4 % in se nato od leta 2014 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom spet zmanjšala za 5 %.

(173)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 141 in 168, je bilo splošno zmanjšanje povpraševanja posledica negativnih tržnih pogojev, ki so prevladovali v elektro-jeklarskem sektorju, saj obseg prodaje grafitnih elektrod sledi razvoju obsega proizvodnje jekla v električnih pečeh.

(174)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da bi bilo treba pri tržnem deležu in analizi potrošnje upoštevati uvoz proizvajalcev Unije iz njihovih povezanih družb v ZDA, Mehiki, na Japonskem in v Maleziji, ki se je v zadnjih treh letih znatno povečal.

(175)

Uvoz iz vseh drugih tretjih držav je bil ustrezno upoštevan pri izračunu potrošnje Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 170, zato je ustrezno izražen v celotni potrošnji. Trditev je bila zato zavrnjena.

4.   Uvoz iz zadevne države

4.1   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

Država

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Indija

obseg uvoza (v tonah)

9 000 –10 000

5 000 –6 000

7 000 –8 000

6 500 –7 500

 

indeksiran obseg uvoza (2012 = 100)

100

57

80

74

tržni delež (v %)

6–7

3–4

5–6

4–5

indeksiran tržni delež

100

62

83

80

Vir: Zbirka podatkov iz člena 14(6).

(176)

Obsegi uvoza so se v obravnavanem obdobju zmanjševali. Znatno so se zmanjšali leta 2013 (za 43 %), leta 2014 so si opomogli in se potem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znova zmanjšali. Skupno so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 26 %.

(177)

Komisija je določila tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 170.

(178)

Tržni delež se je gibal podobno kot obseg uvoza, tj. med letoma 2012 in 2013 se je zmanjšal, med letoma 2013 in 2014 povečal in potem med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom spet zmanjšal. Skupni tržni delež se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za 1,2 odstotne točke.

(179)

Tržni delež uvoza iz Indije je na začetku obravnavanega obdobja znašal med 6 % in 7 %. Do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom se je zmanjšal na od 4 % do 5 %.

4.2   Cene uvoza iz zadevne države

(180)

Komisija je cenovne trende indijskega uvoza določila na podlagi podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6). V veliki meri so bile skladne s cenami, ki jih je sporočil sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(181)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozna cena  (*1)

Država

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Indija

uvozne cene (v EUR/tono)

2 500 –3 500

3 000 –4 000

2 500 –3 500

2 200 –3 200

 

indeks (2012 = 100)

100

105

89

86

(182)

V obravnavanem obdobju so se povprečne uvozne cene skupno znižale za 14 %. Med letoma 2012 in 2013 so se uvozne cene zvišale za 5 %, leta 2014 so se znižale za 16 %, v OPP pa so se znižale za nadaljnje 3 %.

4.3   Nelojalno nižanje prodajnih cen

(183)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala (i) tehtane povprečne prodajne cene na vrsto izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter (ii) ustrezne tehtane povprečne cene na vrsto izdelka za uvoz od sodelujočih indijskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za protidampinške/izravnalne dajatve in stroške po uvozu.

(184)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(185)

Primerjava je za sodelujočega proizvajalca izvoznika pokazala 3-odstotno tehtano povprečje stopnje nelojalnega nižanja cen na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar, če bi se izračunom odštele protidampinške in izravnalne dajatve, bi bila stopnja nelojalnega nižanja cen 9-odstotna. Kar zadeva nesodelujočega proizvajalca izvoznika, so bile v OPP uvožene le zelo majhne količine. Vendar je Komisija kljub temu izvedla oceno nelojalnega nižanja prodajnih cen. Ugotovila je, da če bi se izračunom odštele veljavne protidampinške in izravnalne dajatve, bi bila stopnja nelojalnega nižanja cen 12-odstotna. Vendar ocena temelji na zelo majhnem obsegu uvoza in zaradi pomanjkljivega sodelovanja ne upošteva vrst izdelka. Zato je njena zanesljivost omejena.

4.4   Uvoz iz drugih tretjih držav

Preglednica 5

Obseg uvoza in tržni delež

Država

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Skupaj druge tretje države

uvoz (v tonah)

33 000 –35 000

30 000 –32 000

34 000 –36 000

30 000 –32 000

indeks

100

90

103

90

tržni delež (v %)

22–23

22–23

24–25

22–23

cena (v EUR/tono)

2 500 –3 500

2 400 –3 400

2 400 –3 400

2 300 –3 300

indeks

100

98

89

92

Kitajska

uvoz (v tonah)

14 000 –15 000

11 000 –12 000

16 000 –17 000

14 000 –15 000

 

indeks

100

80

117

103

tržni delež (v %)

9–10

8–9

11–12

10–11

cena (v EUR/tono)

2 000 –3 000

1 500 –2 500

1 400 –2 400

1 600 –2 600

indeks

100

94

90

99

ZDA

uvoz (v tonah)

3 000 –4 000

4 000 –5 000

4 200 –5 200

4 200 –5 200

 

indeks

100

118

129

128

tržni delež (v %)

2–3

3–4

3–4

3–4

cena (v EUR/tono)

3 300 –4 300

3 200 –4 200

3 000 –4 000

2 800 –3 800

indeks

100

96

84

81

Mehika

uvoz (v tonah)

3 000 –4 000

4 000 –5 000

5 500 –6 500

4 000 –5 000

 

indeks

100

127

165

119

tržni delež (v %)

2–3

3–4

4–5

3–4

cena (v EUR/tono)

3 800 –4 800

3 900 –4 900

3 900 –4 900

4 000 –5 000

indeks

100

103

103

115

Rusija

uvoz (v tonah)

3 000 –4 000

2 500 –3 500

3 500 –4 500

3 700 –4 700

 

indeks

100

70

101

103

tržni delež (v %)

2–3

1–2

2–3

2–3

cena (v EUR/tono)

3 000 –4 000

2 800 –3 800

2 500 –3 500

2 100 –3 100

indeks

100

91

79

75

Japonska

uvoz (v tonah)

4 500 –5 500

3 000 –4 000

3 000 –4 000

2 000 –3 000

 

indeks

100

74

62

50

tržni delež (v %)

3–4

2–3

2–3

1–2

cena (v EUR/tono)

3 400 –4 400

3 300 –4 300

2 800 –3 800

2 900 –3 900

indeks

100

99

82

83

Druge tretje države

uvoz (v tonah)

4 000 –5 000

4 000 –5 000

1 000 –2 000

700–1 700

 

indeks

100

104

25

19

tržni delež (v %)

2–3

3–4

0,5–1,5

0,5–1,5

cena (v EUR/tono)

2 600 –3 600

2 000 –3 000

1 900 –2 900

1 600 –2 600

indeks

100

83

78

72

Vir: Eurostat (na ravni TARIC).

(186)

Skladno z upadajočo potrošnjo se je obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav med letom 2012 in OPP zmanjšal za 10 %. Tržni delež uvoza iz vseh drugih tretjih držav je v obravnavanem obdobju znašal od 22 % do 23 %. Večina uvoza je bila iz Kitajske, ZDA, Mehike, Rusije in Japonske, ki so bile v OPP edine države z več kot 1-odstotnim posameznim tržnim deležem.

(187)

Uvozne cene iz ZDA, Japonske in Mehike so bile višje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije. Tržni delež uvoza iz ZDA in Mehike se je v obravnavanem obdobju povečal za manj kot 1 odstotno točko. Tržni delež uvoza iz Japonske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 1,5 odstotne točke.

(188)

Uvozne cene iz Kitajske in Rusije so bile nižje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije (razen leta 2012 za Rusijo). Glede na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled predložila industrija Unije, se del uvoza iz Kitajske nanaša na GES z majhnim premerom (premer z manj kot 400 milimetri), medtem ko gre pri večini indijskega uvoza in proizvodnji industrije Unije za GES z velikim premerom (25) (premer z več kot 400 milimetri), ki so dražje.

(189)

Tržni delež kitajskega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 1 odstotno točko in je v OPP znašal od 10 % do 11 %, tržni delež uvoza iz Rusije v OPP pa je znašal le od 2 % do 3 %. V obravnavanem obdobju se je povečal za 0,3 odstotne točke. Vendar to povečanje ni bilo na škodo tržnega deleža industrije Unije, ki se je, kot je pojasnjeno v naslednji uvodni izjavi 202, v obravnavanem obdobju povečal za 1,9 odstotne točke.

(190)

Ker podatki, ki so na voljo iz uvoznih statistik, ne razlikujejo med različnimi vrstami izdelka in ker zato ni bilo mogoče opraviti smiselne primerjave cen po vrsti izdelka, kakršna je bila mogoča za Indijo na podlagi podrobnih informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, vpliva uvoza iz Kitajske in Rusije ni mogoče jasno določiti.

5.   Gospodarski položaj industrije Unije

5.1   Splošne opombe

(191)

V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe je proučitev vpliva subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(192)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(193)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled, letnih poročil nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(194)

Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja.

(195)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(196)

Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

5.2   Makroekonomski kazalniki

(a)   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(197)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tonah)

235 915

235 502

241 623

221 971

Indeks (2012 = 100)

100

100

102

94

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

297 620

297 245

299 120

290 245

Indeks (2012 = 100)

100

100

101

98

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

79

79

81

76

Vir: Zahtevek za pregled, poslovna poročila nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(198)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %. Natančneje, najprej se je leta 2014 povečal za 2 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 8 % v primerjavi z letom 2014.

(199)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %.

(200)

Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 odstotne točke.

(b)   Obseg prodaje in tržni delež

(201)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg prodaje v Uniji (v tonah)

107 655

103 779

103 704

102 123

Indeks (2012 = 100)

100

96

96

95

Tržni delež (v %)

71,1

74,0

70,7

73,0

Vir: Zahtevek za pregled, poslovna poročila nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(202)

Celotna prodaja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na trgu Unije zmanjšala za približno 5 %. Tržni delež industrije Unije je v obravnavanem obdobju nihal. Leta 2013 se je povečal za 2,9 odstotne točke. Potem se je leta 2014 zmanjšal za 3,3 odstotne točke in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom spet povečal za 2,3 odstotne točke. Na splošno se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 1,9 odstotne točke.

(203)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da bi bilo treba pri določanju tržnega deleža industrije Unije upoštevati uvoz proizvajalcev Unije iz njihovih povezanih družb v ZDA, Mehiki, na Japonskem in v Maleziji. Vendar je tržni delež industrije Unije izračunan na podlagi prodaje lastne proizvodnje na trgu Unije. Uvoz industrije Unije ni upoštevan, ker bi to izkrivljalo celotno sliko glede na to, da bi se uvoz štel dvakrat: kot uvoz na eni strani in kot prodaja industrije Unije na drugi strani. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(c)   Rast

(204)

Potrošnja Unije se je med letom 2012 in OPP zmanjšala za 8 %. Obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal za 5 %, kar pa se je kljub vsemu pretvorilo v pridobitev tržnega deleža v višini 1,9 odstotne točke.

(d)   Zaposlenost in produktivnost

(205)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih

1 526

1 539

1 475

1 523

Indeks (2012 = 100)

100

101

97

100

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

155

153

164

146

Indeks (2012 = 100)

100

99

106

94

Vir: Zahtevek za pregled, poslovna poročila nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(206)

Zaposlenost v industriji Unije je v obravnavanem obdobju ostala na približno enaki ravni. Zaradi zmanjšanja proizvodnje (6-odstotno zmanjšanje v obravnavanem obdobju) se je v enakem obdobju za 6 % zmanjšala tudi produktivnost.

(e)   Višina subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja

(207)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz GES iz Indije na trg Unije nadaljeval po subvencioniranih cenah. Subvencijska stopnja, ugotovljena za Indijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila precej nad stopnjo de minimis, kot je opisano v uvodni izjavi 130. To je sovpadalo z znižanjem uvoznih cen v primerjavi z letom 2012. Industrija Unije pa je kljub temu imela koristi od veljavnih izravnalnih ukrepov, saj je ohranila in rahlo povečala svoj tržni delež.

5.3   Mikroekonomski kazalniki

(f)   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(208)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečne prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji (v EUR/tono)

3 784

3 468

2 997

2 825

Indeks (2012 = 100)

100

92

79

75

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

3 357

3 116

2 776

2 745

Indeks (2012 = 100)

100

93

83

82

Vir: Preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(209)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji se je stalno zniževala in se skupaj znižala za 25 % ter v OPP dosegla 2 825 EUR/tono. Industrija Unije je morala cene prilagoditi navzdol, da so izražale splošno znižanje prodajnih cen na trgu GES zaradi vse manjšega povpraševanja v elektro-jeklarskem sektorju.

(210)

Povprečni stroški proizvodnje industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za manj, in sicer za 18 %. Glavni dejavnik, ki je vplival na znižanje stroškov proizvodnje na enoto, je bilo znižanje cen surovin.

(211)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da so se svetovne cene surovin znižale bolj kot stroški surovin, ki jih je imela industrija Unije v zadevnem obdobju. Zato je bila industrija Unije neučinkovita, kar zadeva pridobivanje surovin, in uspešnost njenega poslovanja je bila zato vprašljiva.

(212)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije pridobivala surovine po vsem svetu od svojih povezanih in nepovezanih strank po podobnih cenah in da ni bilo znakov neučinkovitosti, kar zadeva pridobivanje surovin. Ker trditev ni bila podrobneje utemeljena, je bila zavrnjena.

(g)   Stroški dela

(213)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR/zaposlenega)

66 111

66 842

67 113

67 253

Indeks (2012 = 100)

100

101

102

102

Vir: Preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(214)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju rahlo zvišali za 2 %.

(h)   Zaloge

(215)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge

8 952

8 821

13 770

18 465

Indeks (2012 = 100)

100

99

154

206

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

6

5

7

11

Vir: Preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(216)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu več kot podvojila. Raven zalog je v OPP pomenila približno 11 % njihove proizvodnje.

(i)   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(217)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2012

2013

2014

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

11,3

10,2

7,4

2,8

Denarni tok (v EUR)

47 981 432

46 443 978

30 426 147

31 283 121

Indeks (2012 = 100)

100

97

63

65

Naložbe (v EUR)

25 293 559

23 133 505

21 672 869

12 313 975

Indeks (2012 = 100)

100

91

86

49

Donosnost naložb (v %)

16,5

13,9

10,1

3,9

Vir: Preverjeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(218)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost industrije Unije se je postopno zmanjševala z 11,3 % v letu 2012 na 2,8 % v OPP, kar je zmanjšanje za 8,5 odstotne točke.

(219)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da je bilo zmanjšanje dobičkonosnosti proizvajalcev Unije posledica njihovih visokih splošnih upravnih in prodajnih stroškov.

(220)

Preiskava je pokazala, da so se stroški proizvodnje na enoto v obravnavanem obdobju znižali, kot je navedeno v uvodni izjavi 210. To znižanje stroškov proizvodnje na enoto se je nanašalo na upravne in prodajne stroške, četudi je bila večina stroškov pripisana surovinam. Trditev je bila zato zavrnjena.

(221)

Neto denarni tok je sposobnost proizvajalca Unije, da sam financira svoje dejavnosti. V zadevnem obdobju se je neto denarni tok zmanjšal za 35 %. Znatno zmanjšanje denarnega toka je predvsem posledica znatnega zmanjšanja dobičkonosnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 218.

(222)

Letni naložbeni tok za zadevni izdelek, ki ga je ustvarila industrija Unije, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za več kot polovico, in sicer s 25 milijonov EUR v letu 2012 na 12 milijonov EUR v OPP.

(223)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da je bilo zmanjšanje naložb v celoti mogoče pripisati skrčenju povpraševanja in presežnim zmogljivostim GES, ki se proizvajajo po vsem svetu.

(224)

Preiskava je dejansko potrdila, da se je potrošnja GES v obravnavanem obdobju zmanjšala, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 172. Vendar je treba opozoriti, da so bile naložbe v zadevni izdelek, ki jih je industrija Unije izvedla v OPP zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, ko se je spopadala tudi z zmanjševanjem potrošnje, trikrat večje od ravni naložb, dosežene v OPP sedanje preiskave.

(225)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb iz proizvodnje in prodaje podobnega izdelka se je postopno zmanjšala s 16,5 % v letu 2012 na 3,9 % v OPP.

5.4   Sklepi o položaju industrije Unije

(226)

Preiskava je pokazala, da so se kljub veljavnim ukrepom številni kazalniki škode razvijali negativno, gospodarski in finančni položaj industrije Unije pa se je v obravnavanem obdobju poslabšal. Industrija Unije je kljub temu ohranila in nekoliko povečala tržni delež, kar je bilo mogoče le na račun nižjih doseženih stopenj dobička.

(227)

Čeprav je ta negativni razvoj dogodkov mogoče pojasniti z zmanjšanjem potrošnje, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %, so bili izdelki, uvoženi iz Indije, še vedno stalno prisotni na trgu Unije. Ti uvoženi izdelki so se prodajali po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije in so v OPP nelojalno znižale cene industrije Unije za 3 %. Poleg tega je ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen znašala 9 %. Tako je indijski dampinški in subvencionirani uvoz še vedno izvajal cenovni pritisk. Cenovni pritisk se je v sedanjem OPP dejansko povečal v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa, ko je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znašala manj kot 2 %.

(228)

Zaradi manjše potrošnje in cenovnega pritiska zaradi dampinškega in subvencioniranega uvoza je bila industrija Unije prisiljena znižati svoje prodajne cene. Zato je bil njen dobiček manjši od 8-odstotnega ciljnega dobička, ugotovljenega v prvotni preiskavi, čeprav je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno pozitiven (2,8 %).

(229)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da je 2-odstotno povečanje tržnega deleža industrije Unije proizvajalcem Unije zagotovilo znatne ugodnosti zaradi zmanjšanja uvoza iz Indije. Tržni delež industrije Unije naj bi bil po trditvah celo večji, če bi se upošteval tudi uvoz industrije Unije iz drugih tretjih držav. Hkrati se industrija Unije spopada z ostro cenovno konkurenco iz drugih virov (uvoz po nizkih cenah zlasti iz Kitajske in Rusije). Zato se je trdilo, da na podlagi domnevnega manjšega tržnega deleža proizvajalcev Unije škode ni mogoče pripisati uvozu iz Indije.

(230)

Preiskava je dejansko pokazala, da so se obseg uvoza in tržni deleži uvoza iz Indije zmanjšali, vendar je dampinški in subvencionirani uvoz iz Indije še vedno izvajal cenovni pritisk, ki se je v sedanjem OPP še povečal v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 227. Trditev je bila zato zavrnjena.

(231)

Ista zainteresirana stran je tudi trdila, da Komisija ni upoštevala dejstva, da je uvoz po nizkih cenah iz Kitajske in Rusije eden od glavnih vzrokov cenovnega pritiska na trgu Unije, in pozvala k izvedbi celovite analize uvoza obravnavanega izdelka po nizkih cenah iz Kitajske in Rusije pred ugotovitvijo verjetnosti ponovitve škode za industrijo Unije. Ta stran je tudi trdila, da so nekateri kitajski proizvajalci povečali uvoz GES velikega premera na trg Unije.

(232)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 188 in 190, bi bilo treba v zvezi z uvoznimi cenami GES iz Kitajske in Rusije opozoriti, da: (i) za uvoz iz teh držav ni bilo mogoče izvesti smiselne primerjave cen po vrsti izdelka, kakršna je bila mogoča za Indijo na podlagi podrobnih informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, (ii) da statistični podatki o uvozu iz teh držav, ki so na voljo Komisiji, ne omogočajo razlikovanja med različnimi vrstami izdelka in (iii) da se v skladu z informacijami, ki jih je v zahtevku za pregled predložila industrija Unije in so jih potrdili uporabniki, večina uvoza iz teh držav nanaša na GES manjšega premera, ki so cenejše. Poleg tega sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije ni utemeljil svoje trditve v zvezi z povečanim uvozom GES večjega premera iz Kitajske v Unijo.

(233)

Kar zadeva obseg uvoza GES iz Kitajske in Rusije in njegov tržni delež, se je v obravnavanem obdobju tržni delež uvoza iz Kitajske povečal za 1 odstotno točko, tržni delež uvoza iz Rusije pa za 0,3 odstotne točke, kot je pojasnjeno v naslednji uvodni izjavi 189. To povečanje ni bilo na škodo tržnega deleža industrije Unije, ki se je, kot je pojasnjeno v naslednji uvodni izjavi 189, v obravnavanem obdobju povečal za 1,9 odstotne točke. Trditev je bila zato zavrnjena.

(234)

Ista zainteresirana stran je trdila, da industrija Unije ni bila učinkovita pri proizvodnji GES manjšega premera, saj je prodaja takih izdelkov predstavljala le del njenega celotnega obsega prodaje.

(235)

Tržni pogoji običajno zagotavljajo, da ponudba, tj. vrste prodajanega izdelka, temelji na povpraševanju. Ker trditev v zvezi z neučinkovitostjo industrije Unije za proizvodnjo GES manjšega premera ni bila podrobneje utemeljena, je bila trditev zavrnjena.

(236)

Ta zainteresirana stran je trdila, da ni dovolj analiz vpliva večjih količin uvoza po dampinških cenah iz drugih držav, vključno z uvozom iz povezanih družb v ZDA, Mehiki, Maleziji in na Japonskem.

(237)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 187, so bile uvozne cene iz ZDA, Japonske in Mehike višje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije. Tržni delež uvoza iz teh držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 0,1 odstotne točke in je ob koncu OPP znašal manj kot 10 %. Poleg tega Komisija ni imela dokazov, da so bile cene iz teh držav dampinške. Trditev je bila zato zavrnjena.

(238)

Ista zainteresirana stran je trdila, da je Komisija pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen glede na vrsto uporabila številčno oznako izdelka (PCN), pri kateri se niso upoštevale uporabljene surovine, kar pa znatno vpliva na stroške in cene. Če bi se primerjale vrste izdelka, izdelane iz enakih surovin, bi se stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen zmanjšala z 9 % na 8 %.

(239)

Razlike v surovinah dejansko niso bile izražene v strukturi PCN, zato take razlike niso bile upoštevane pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen. Vendar pa se je stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen, navedena v uvodni izjavi 227, po razdelitvi vrst izdelka ob upoštevanju uporabljenih surovin za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, ki ga je zainteresirana stran predložila po razkritju, zmanjšala le za 1 odstotno točko, tj. na 8 %. Zato to zmanjšanje ni bistveno vplivalo na ugotovitve Komisije glede stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(240)

Ta zainteresirana stran je izrazila dvome glede 8-odstotnega ciljnega dobička, ugotovljenega v prvotni preiskavi, in trdila, da so se proizvajalci GES spopadali z izgubami zaradi manjšega povpraševanja po jeklu, zato 8-odstotni ciljni dobiček ni bil več utemeljen.

(241)

Opozoriti je treba, da bi morala biti ciljna stopnja dobička tista, ki bi jo taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega/subvencioniranega uvoza. V zvezi s tem je bila ustrezna preiskava o stopnjah dobička industrije Unije izvedena, ko je bil subvencionirani uvoz na najnižji ravni (tj. leta 1999), kot je navedeno v uvodni izjavi 34 Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2004. Zato je bilo dokončno sklenjeno, da bi bilo treba za izračun stopnje škode stopnjo dobička, za katero bi se lahko razumno štelo, da predstavlja finančni položaj industrije Unije brez škodljivega subvencioniranja iz Indije, določiti na 8 %. Trditev je bila zato zavrnjena.

(242)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je bila industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v izjemno ranljivem položaju, kar je mogoče pripisati predvsem negativnim tržnim pogojem in posledičnemu zmanjšanju potrošnje. Zato je bila ocena Komisije osredotočena na verjetnost ponovitve škode zaradi subvencioniranega uvoza iz Indije.

6.   Verjetnost ponovitve škode

(243)

Za ugotovitev verjetnosti ponovitve škode v primeru razveljavitve ukrepov proti Indiji so bili proučeni naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Indiji, izvoz iz Indije v druge tretje države in privlačnost trga Unije.

(244)

V uvodni izjavi 155 je bila ugotovljena verjetnost, da bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru izteka veljavnosti ukrepov še naprej izvažala znatne količine v Unijo in celo povečala sedanji obseg izvoza ter da bo ta izvoz verjetno potekal po subvencioniranih cenah.

(245)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 139 in 140, je bila indijska zmogljivost v OPP ocenjena na 160 000 ton, prosta zmogljivost pa na od 40 000 do 50 000 ton, kar je znašalo od 29 % do 36 % potrošnje Unije v istem obdobju. Poleg tega bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru večjega povpraševanja verjetno še povečevala svojo zmogljivost, kot je navedeno v uvodni izjavi 139. Kot je navedeno v uvodni izjavi 142, so indijski organi konec novembra 2014 uvedli protidampinške ukrepe na uvoz GES iz Kitajske. Zato se pričakuje, da bodo indijski proizvajalci povečali svoj tržni delež na domačem trgu.

(246)

V primeru razveljavitve ukrepov bo zaradi privlačnosti trga Unije, opisane v uvodnih izjavah od 152 do 155, vsaj del navedene proste zmogljivosti najverjetneje preusmerjen na trg Unije. Kot je opisano v uvodni izjavi 143, so indijski proizvajalci tudi zelo izvozno usmerjeni. Kar zadeva cene GES, kot je opisano v uvodni izjavi 149, so bile v nekaterih namembnih državah indijskega izvoza ugotovljene višje ravni cen kot v Uniji. Vendar glede na drugačen prodajni program te informacije ne vplivajo na splošno oceno, da bo nova zmogljivost usmerjena na trg Unije, saj je zanesljivost te primerjave cen omejena.

(247)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 146, so bili v Rusiji uvedeni protidampinški ukrepi proti uvozu GES iz Indije in izvoz iz Indije v Rusijo se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal. To pomeni, da je dostop do tretjega največjega izvoznega trga za indijska proizvajalca izvoznika omejen in da glede na sedanjo ali verjetno celo večjo prosto zmogljivost, navedeno v uvodni izjavi 245, obstaja velika verjetnost, da bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru izteka ukrepov znatno povečala uvoz zadevnega izdelka na trg Unije.

(248)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 185, bi indijske uvozne cene brez protidampinških in izravnalnih dajatev nelojalno znižale prodajne cene Unije za 9 %. Kar zadeva nesodelujočega proizvajalca izvoznika, je bilo izračunano, da bi bila ocenjena stopnja nelojalnega nižanja cen brez veljavnih protidampinških in izravnalnih dajatev 12-odstotna. To kaže, kakšna bi lahko bila raven cen uvoza iz Indije, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Zato je verjetno, da se bo cenovni pritisk na trgu Unije v primeru razveljavitve ukrepov znatno povečal, s čimer bi se nadalje poslabšal gospodarski položaj industrije Unije.

(249)

V smislu obsega bi razveljavitev ukrepov indijskima proizvajalcema izvoznika zelo verjetno omogočila, da pridobita tržne deleže na trgu Unije. Zlasti nesodelujoči proizvajalec izvoznik, ki ima trenutno višjo stopnjo dajatve, ki znaša 15,7 %, bi bil močno spodbujen k temu, da začne na trg Unije znova izvažati v znatnih količinah. V tem primeru bi se industrija Unije soočila s takojšnjim upadom obsega prodaje in tržnih deležev.

(250)

Na podlagi navedenega bosta indijska proizvajalca izvoznika ob odsotnosti ukrepov verjetno okrepila svojo prisotnost na trgu Unije v smislu obsega uvoza in tržnih deležev po dampinških in subvencioniranih cenah, ki znatno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije. To bo na trgu Unije povzročilo večji pritisk na cene, kar bo negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije in njen finančni položaj. Poleg tega bo dodatno poslabšalo gospodarski položaj industrije Unije.

(251)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve škode.

E.   INTERES UNIJE

(252)

Komisija je v skladu s členom 31 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih izravnalnih ukrepov proti Indiji v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi zelo raznovrstnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(253)

Opozoriti je treba, da v prvotni preiskavi sprejetje ukrepov ni bilo obravnavano kot v nasprotju z interesi Unije.

(254)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 31(2) osnovne uredbe.

(255)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub ugotovitvam o verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja in ponovitve škode obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi se sklenilo, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

1.   Interes industrije Unije

(256)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 226, so ukrepi industriji Unije omogočili, da je ohranila tržne deleže. Hkrati je bilo v uvodni izjavi 250 ugotovljeno tudi, da bi se položaj industrije Unije verjetno poslabšal, če bi izravnalni ukrepi proti Indiji prenehali veljati. Zato je mogoče sklepati, da bi nadaljevanje ukrepov proti Indiji koristilo industriji Unije.

2.   Interes uvoznikov/trgovcev

(257)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, v sedanji preiskavi ni sodeloval ali se javil noben uvoznik. Zato ni nič kazalo, da bi imela ohranitev ukrepov negativen učinek na uvoznike, ki bi presegel pozitiven učinek ukrepov.

3.   Interes uporabnikov

(258)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je izpolnjen vprašalnik predložilo osem od 53 uporabnikov, s katerimi je Komisija vzpostavila stik. Štirje od njih so uporabljali GES, uvožene iz Indije. Njihov uvoz je obsegal približno 20 % vsega uvoza zadevnega izdelka iz Indije.

(259)

Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da bo vpliv ukrepov na uporabnike neznaten. Čeprav ukrepi veljajo že deset let, so uporabniki v Uniji kljub temu blago še naprej dobavljali med drugim tudi iz Indije. Uporabniki niso predložili nobenih informacij, iz katerih bi bile razvidne težave pri iskanju drugih virov in tudi preiskava ni razkrila takih informacij.

(260)

Opozoriti je treba tudi, da je bilo glede učinka uvedbe ukrepov na uporabnike v prvotni preiskavi ugotovljeno, da kakršno koli povečanje stroškov GES zaradi zanemarljivega pomena teh stroškov ne bi smelo imeti znatnih posledic za industrijo uporabnikov. Te ugotovitve so bile potrjene v sedanji preiskavi, saj po uvedbi ukrepov ni bilo ugotovljenih znakov, ki bi kazali nasprotno. Poleg tega nihče od štirih uporabnikov ni predložil nobenega argumenta proti ohranitvi ukrepov.

(261)

Eno združenje proizvajalcev jekla, in sicer nemška zveza jeklarske industrije (Wirtschaftsvereinigung Stahl), je nasprotovalo nadaljevanju ukrepov in trdilo, da so ukrepi poslabšali konkurenčni položaj proizvajalcev jekla v Uniji v primerjavi s proizvajalci jekla v drugih regijah, v katerih ni naloženih ukrepov v zvezi z GES. Združenje je trdilo, da bi nadaljevanje ukrepov omogočalo, da bi imela industrija Unije še naprej dominanten položaj. Vendar je iz razvoja uvoza iz Indije po sprejetju ukrepov razvidno, da se je uvoz iz Indije v obravnavanem obdobju nadaljeval. Poleg tega je preiskava pokazala, da GES čedalje bolj vstopajo na trg Unije iz številnih drugih tretjih držav.

(262)

Na podlagi tega in v skladu s sklepi prvotne preiskave se pričakuje, da nadaljevanje ukrepov ne bo imelo znatnega negativnega učinka na uporabnike in da zato ni prepričljivih razlogov za sklep, da podaljšanje veljavnih ukrepov ni v interesu Unije.

4.   Sklep o interesu Unije

(263)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali podaljšanju sedanjih izravnalnih ukrepov proti uvozu iz Indije.

F.   IZRAVNALNI UKREPI

(264)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se ohranijo veljavni izravnalni ukrepi. Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko po tem razkritju predložile pripombe. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(265)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 18 osnovne uredbe ohraniti izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije, in so bili uvedeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1185/2010.

(266)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije zaprosil Komisijo, naj razmisli o omejitvi nadaljevanja ukrepov na dveletno obdobje. Vendar je preiskava pokazala, da ni posebnih okoliščin, ki bi upravičile omejitev trajanja ukrepov na dve leti.

(267)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(268)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj predložiti Komisiji (26) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(269)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 (27)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz grafitnih elektrod, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μ.Ω.m ali manj, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010), in šob, ki se uporabljajo za te elektrode in se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010), ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije.

2.   Stopnja dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve, za izdelke, opisane v odstavku 1, proizvedene v spodaj navedenih družbah, znaša:

Družba

Stopnja dajatve (v %)

Dodatna oznaka TARIC

Graphite India Limited (GIL), 31 Chowringhee Road, Kolkatta – 700016, West Bengal

6,3

A530

HEG Limited, Bhilwara Towers, åA-12, Sector-1, Noida – 201301, Uttar Pradesh

7,0

A531

Vse druge družbe

7,2

A999

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. marca 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1628/2004 z dne 13. septembra 2004 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 295, 18.9.2004, str. 4).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1629/2004 z dne 13. septembra 2004 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 295, 18.9.2004, str. 10).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 1354/2008 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1628/2004 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije in Uredbe (ES) št. 1629/2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 350, 30.12.2008, str. 24).

(5)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1185/2010 z dne 13. decembra 2010 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 597/2009 (UL L 332, 16.12.2010, str. 1).

(6)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1186/2010 z dne 13. decembra 2010 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 332, 16.12.2010, str. 17).

(7)  UL C 82, 10.3.2015, str. 4.

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, 18.7.2009, str. 93). Ta uredba je bila kodificirana z osnovno uredbo.

(9)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL C 415, 15.12.2015, str. 25).

(10)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL C 415, 15.12.2015, str. 33).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

(12)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 461/2013 z dne 21. maja 2013 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 597/2009 (UL L 137, 23.5.2013, str. 1).

(13)  http://dgft.gov.in/exim/2000/highlight2015.pdf.

(14)  UL C 394, 17.12.1998, str. 6.

(15)  Uredba Komisije (ES) št. 1008/2004 z dne 19. maja 2004 o uvedbi začasne protisubvencijske dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 183, 20.5.2004, str. 35).

(16)  http://www.google.be/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwiqt6H2u9_QAhWEzRoKHYUwBVEQFggfMAA&url=http%3A%2F%2Fhegltd.com%2Fwebmaster%2FDownloadFile.aspx%3Fd%3D..%2Fuploads%2FFinance%2F70Results_Release.pdf&usg=AFQjCNGMpUymLm4BNOjIMmolLDgwSGgcDw.

(17)  http://content.icicidirect.com/mailimages/IDirect_GraphiteIndia_Q1FY16.pdf.

(18)  http://hegltd.com/ in http://www.graphiteindia.com/.

(19)  http://hegltd.com/WEBMASTER/DownloadFile.aspx?D=../Uploads/Newsletter/News9.pdf.

(20)  https://www.worldsteel.org/statistics/statistics-archive/yearbook-archive.html.

(21)  http://www.dgtr.gov.in/sites/default/files/adfin_Graphite_Electrodes_diameters_ChinaPR.pdf.

(22)  http://hegltd.com/pdf/HEGLtd_Q1_FY_16_Investors_Presentation.pdf.

(23)  http://www.graphiteindia.com/View/investor_relation.aspx (glej GIL Q3 FY2015 Earnings Presentation.pdf, str. 14).

(24)  http://www.eurasiancommission.org/_layouts/Lanit.EEC.Desicions/Download.aspx?IsDlg=0&ID=3805&print=1.

(*1)  Povprečna cena ne vključuje veljavnih protidampinških/izravnalnih dajatev.

Vir: Zbirka podatkov iz člena 14(6).

(25)  Obe vrsti grafitnih elektrod, z majhnim in velikim premerom, sta vključeni pod isti oznaki TARIC.

(26)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat H, 1049 Bruselj, Belgija.

(27)  Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21).


Top