(1)

Nadzorni organ je 3. maja 2017 začel formalno preiskavo morebitne državne pomoči, dodeljene družbi Landsvirkjun prek državnih poroštev za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku postopka) (2).

(2)

Z dopisom z dne 15. septembra 2017 (3) je družba Landsvirkjun predložila svoje pripombe (4). Nadzorni organ je nato pripombe predložil Islandiji (5).Nadzorni organ ni prejel pripomb drugih zainteresiranih strani.

(3)

Islandski organi so predložili pripombe z dopisom z dne 25. septembra 2017 (6).

(4)

Nadzorni organ se je 23. marca 2018 sestal s predstavniki družbe Landsvirkjun in islandskih organov. Po sestanku in vprašanjih, ki jih je družba Landsvirkjun prejela od Nadzornega organa 27. marca 2018 (7), je ta družba 11. aprila 2018 (8) predložila dodatne informacije. Islandski organi so 12. aprila 2018 obvestili Nadzorni organ, da se strinjajo z argumenti družbe Landsvirkjun, in so menili, da predložitev dodatnih pripomb ni potrebna (9).

(5)

Nadzorni organ je 6. junija 2018 dodatno obravnaval zadevo na sestanku z islandskimi organi in družbo Landsvirkjun. Družba Landsvirkjun je 7. junija 2018 Nadzornemu organu poslala dodatne informacije (10). Po sestanku in dodatnih informacijah, ki jih je družba Landsvirkjun posredovala Nadzornemu organu, je slednji od islandskih organov zahteval dodatna pojasnila (11). Islandski organi so z dopisom z dne 29. junija 2018 poslali zahtevane informacije (12).

(6)

Družba Landsvirkjun je javna partnerska družba, ki jo ureja Zakon o družbi Landsvirkjun (13). Državna zakladnica je 1. januarja 2007 prevzela popolno lastništvo družbe Landsvirkjun. Družba Landsvirkjun je v lasti države, tj. v neposredni lasti državne zakladnice (99,9 %), posredno pa je v lasti družbe Eignarhlutir ehf. (0,1 %), ki je družba z omejeno odgovornostjo in je v celoti v lasti državne zakladnice.

(7)

Po navedbah islandskih organov (14) je družba Landsvirkjun izpostavljena valutnemu tveganju ter obrestnemu tveganju pri svojem dolžniškem portfelju. Družba Landsvirkjun uporablja različne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih za nadzor in upravljanje teh tveganj.

(8)

Kot je pojasnjeno v odločbi o začetku postopka, je Nadzorni organ proučil naslednje vrste pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih je sklenila družba Landsvirkjun: valutne zamenjave, valutne opcije in obrestne zamenjave (15). V odločbi o začetku postopka je Nadzorni organ predložil opis teh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na podlagi pojasnil islandskih organov (16).

(9)

Z dopisom z dne 26. septembra 2006 (17) je Nadzorni organ začel postopek v zvezi z obstoječimi ukrepi pomoči iz člena 17(2) dela II Protokola 3 v zvezi z nekaterimi ukrepi v korist družbam za električno energijo na Islandiji, vključno z neomejenimi državnimi poroštvi za družbo Landsvirkjun. V navedenem dopisu je Nadzorni organ obvestil islandske organe o svojem predhodnem stališču, da so ti ukrepi vključevali obstoječo državno pomoč, ki ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

(10)

Nadzorni organ je v Odločbi št. 302/09/COL (18) ugotovil, da je neomejeno državno poroštvo za družbo Landsvirkjun pomenilo obstoječo državno pomoč. Nadzorni organ je v navedeni odločbi predlagal, da islandski organi sprejmejo zakonodajne, upravne in druge ukrepe, potrebne za odpravo morebitne nezdružljive pomoči, ki izhaja iz neomejenega državnega poroštva, dodeljenega družbi Landsvirkjun.

(11)

Z dopisom z dne 8. avgusta 2009 (19) so islandski organi sprejeli predlagane ukrepe in se zavezali, da bodo Nadzorni organ obvestili o ukrepih, ki jih bodo sprejeli za izvajanje Odločbe št. 302/09/COL. Po nadaljnji izmenjavi z islandskimi organi je Nadzorni organ v Odločbi št. 159/13/COL (20) ugotovil, da je Islandija sprejela ustrezne ukrepe v zvezi z obstoječo shemo pomoči, ter zadevo zaključil.

(12)

V odločbi o začetku postopka je Nadzorni organ predstavil svoje predhodno stališče o obstoju pomoči v zvezi z zadevnimi poroštvi in njihovo morebitno nezdružljivost z delovanjem Sporazuma EGP.

(13)

V skladu s predhodnim mnenjem Nadzornega organa so bila zadevna državna poroštva dodeljena družbi Landsvirkjun za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih vsaj od leta 2013. Nadzorni organ je v odločbi o začetku postopka pojasnil, da je več vidikov, potrebnih za oceno državne pomoči za poroštva družbi Landsvirkjun za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, še vedno nejasnih (21).

(14)

Nadzorni organ ni mogel izključiti obstoja državne pomoči v zvezi s poroštvi. Kar zadeva gospodarsko prednost, je Nadzorni organ predhodno menil, da zadevna poroštva niso izpolnjevala pogojev (b), (c) in (d) točke 3.2 smernic državne pomoči o državnih poroštvih (v nadaljnjem besedilu: smernice o poroštvih) (22) in so pomenila prednost v smislu pravil o državni pomoči. Nadzorni organ je dvomil, da bi bilo mogoče poroštva razglasiti za združljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

(15)

Islandija in družba Landsvirkjun sta predložili pripombe v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih je sklenila družba Landsvirkjun, in državnimi poroštvi. Deli pripomb, ki so pomembne za odločitev, so povzeti v oddelkih 4 in 5.

(16)

V zvezi z odstavkom 20 odločbe o začetku postopka (23) Islandija trdi, da je družba Landsvirkjun v nasprotju s tem, kar je bilo navedeno v dodatnem dopisu Nadzornega organa z dne 27. junija 2016, lahko sklepala pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih za varovanje pred tveganjem brez državnih poroštev. Izjava v dodatnem dopisu, ki to zanika, je napaka, ki jo je Islandija takrat spregledala. Poleg tega zadevni pravni okvir od družbe Landsvirkjun ni zahteval, da pridobi državno poroštvo za sklenitev pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih. Družba Landsvirkjun lahko vsako leto zaprosi za poroštvo za izvedene finančne instrumente za zavarovanje pred tveganjem do določene kumulativne nominalne vrednosti.

(17)

Islandija je v zvezi z odstavki 20, 24, 33 in 39 odločbe o začetku postopka (24) pojasnila, da je poroštva dodelil minister za finance in gospodarske zadeve, ne pa upravljavec javnega dolga (v nadaljnjem besedilu: GDM), ki je oddelek centralne banke v okviru državne zakladnice in operacij trga. GDM je pooblaščen za opravljanje nekaterih nalog v zvezi z državnimi poroštvi, vendar to ne pomeni, da je pooblaščen za njihovo dodeljevanje (25).

(18)

Islandija ne zanika, da se zadevna državna poroštva lahko pripišejo državi, ali da bi ta poroštva lahko izkrivljala konkurenco in vplivala na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP, če bi bila ugotovljena selektivna prednost.

(19)

Vendar Islandija izpodbija predhodno ugotovitev Nadzornega organa (26), da bi zadevna poroštva lahko dodelila prednost družbi Landsvirkjun.

(20)

Po mnenju Islandije gre pri zadevnih poroštvih za poroštva za izterjavo, ki nimajo posebne vrednosti za družbo Landsvirkjun. Izterjava od države je zgolj teoretična možnost. Islandija trdi, da družba Landsvirkjun sklepa pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih zgolj za namene varovanja pred tveganjem, tj. za zmanjšanje finančnega tveganja družbe Landsvirkjun, ki izhaja iz osnovnih finančnih transakcij. To zahteva država kot lastnica, isto pa zahteva politika obvladovanja tveganja družbe Landsvirkjun, ki jo določi upravni odbor družbe Landsvirkjun. Poleg tega Islandija trdi, da družba Landsvirkjun sklepa pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih brez državnega poroštva pod pogoji, ki so enaki pogodbam s poroštvom.

(21)

S sklicevanjem na odstavek 65 odločbe o začetku postopka (27) Islandija trdi, da zadevna poroštva spadajo v zakonodajni okvir, ki je bil predmet Odločbe Nadzornega organa št. 302/09/COL, in sicer pred spremembami, ki so sledile omenjeni odločbi, in po njih. Islandija se sklicuje na korespondenco med islandskimi organi in Nadzornim organom, ki to razlago potrjuje.

(22)

Zakonodajni okvir, v skladu s katerim se državna poroštva dodelijo družbi Landsvirkjun, temelji na Zakonu o državni pomoči (29) in Zakonu o družbi Landsvirkjun. Družba Landsvirkjun je bila ustanovljena kot partnerstvo na podlagi predhodno veljavnega Zakona o družbi Landsvirkjun (30).

(23)

V skladu s členom 1 Zakona o državnih poroštvih država nikoli ne more izdati poroštva brez pravne podlage (31). V primeru družbe Landsvirkjun je pravna podlaga za državna poroštva Zakon o družbi Landsvirkjun. V skladu z Zakonom o družbi Landsvirkjun je poroštvo lastnikov pred obstoječim postopkom pomoči in po njem poroštvo za izterjavo. Poleg tega pa poroštva dodeli minister za finance in gospodarske zadeve, ne pa GDM.

(24)

Poroštvo za izterjavo se razlikuje od običajno veljavnih pravil o odgovornosti, ki veljajo za lastnike partnerskih družb. Na podlagi Zakona o partnerskih gospodarskih družbah št. 50/2007 so lastniki odgovorni za obveznosti partnerske družbe na podlagi neposrednega, neomejenega in brezpogojnega poroštva, torej brez omejitev in za vse obveznosti družbe.

(25)

V skladu s poroštvom za izterjavo mora upnik uporabiti vsa pravna sredstva zoper družbo Landsvirkjun, preden začne postopek proti državi. V praksi to pomeni, da mora upnik dokazati insolventnost dolžnika v skladu s splošnimi načeli islandskega prava. Zato bi moral biti upnik neuspešen pri zaplembi ali uradno začeti (sam ali z drugimi) postopke, določene v Zakonu o stečaju, preden bi se obrnil na izdajatelja poroštva (32). Zaradi zelo obremenjujočega in dolgotrajnega postopka ter zahteve, da se izčrpajo vsa sredstva glede družbe preden se lahko upnik obrne na izdajatelja poroštva, ima poroštvo za izterjavo precej manjšo vrednost za upnike. Družba Landsvirkjun se sklicuje tudi na prejšnjo prakso Nadzornega organa v zvezi s tem (33).

(26)

Zadevne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki so bile krite z državnim poroštvom, so se nanašale na osnovne finančne obveznosti (posojila ali obveznice), ki so bile sklenjene pred izvedbo ustreznega ukrepa v okviru obstoječega postopka pomoči (34).

(27)

Družba Landsvirkjun navaja, da je njeno financiranje dosledno strukturirano v skladu s standardno prakso v državah OECD za velika podjetja, pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih pa so sestavni del obvladovanja tveganja. Družba Landsvirkjun sklepa okvirne pogodbe ISDA (35) z nasprotnimi strankami, ki določajo standardne pogoje, ki se uporabljajo za vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjene med temi strankami (36).

(28)

Družba Landsvirkjun ima finančne obveznosti v USD in drugih valutah z variabilnimi in fiksnimi obrestnimi merami (37). Zato je izpostavljena valutnemu in obrestnemu tveganju. Za varovanje pred temi tveganji uporablja pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih ter tako pretvori finančne obveznosti, izražene v valuti, ki ni USD (ki je funkcijska valuta družbe od leta 2008), v USD, finančne obveznosti z variabilno obrestno mero pa v fiksno obrestno mero.

(29)

Družba Landsvirkjun uporablja pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih samo za varovanje pred tveganji (38). Pogodb o izvedenih finančnih instrumentih ne sklepa za špekulativne namene ali za namene arbitraže (39). Omejitev uporabe pogodb o izvedenih finančnih instrumentih le za varovanje pred tveganji je družbi Landsvirkjun naložila tudi država, ki je njena lastnica. Družba Landsvirkjun je kot dokaz teh trditev predložila notranje dokumente in dopise svoje lastnice (40).

(30)

Družba Landsvirkjun pojasnjuje tudi, da v skladu s svojo politiko pri svojih transakcijah ne uporabljala nobenega poroštva, niti zasebnega niti javnega. Po spremembah državnega poroštvenega sistema se je družba Landsvirkjun začela pogajati o obnovitvi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih s poroštvom, zadnje državno poroštvo pa je bilo odpravljeno julija 2017 (41). Družba Landsvirkjun lahko sklepa pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih brez državnih poroštev in to dejansko tudi počne. Predložila je tudi dokaze, da odprava državnih poroštev ni povzročila sprememb v gospodarskih pogojih za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih (42).

(31)

Družba Landsvirkjun meni, da državna poroštva niso zagotovila nobene prednosti za zadevne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.

(32)

Izvedeni finančni instrument za varovanje pred tveganjem po definiciji zmanjša izpostavljenost tveganjem, kar bi moralo privesti do znižanja premije, ki se plača za poroštvo, povezano z osnovno transakcijo. Družba Landsvirkjun ponovno poudarja, da sprememba neporavnanih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, tj. odprava državnega poroštva, ni povzročila nobenih dodatnih stroškov za družbo. Pogoji in zahteve v zvezi s financiranjem družbe Landsvirkjun z državnim poroštvom ali brez njega se niso spremenili (43).

(33)

Družba Landsvirkjun je predložila dve poročili o učinku državnih poroštev na pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih (44). Poročili ugotavljata, da državna poroštva za portfelj izvedenih finančnih instrumentov niso pomenila nobene gospodarske prednosti.

(34)

Družba Landsvirkjun pojasnjuje tudi, da je bil denar v blagajni v letih od 2010 do 2017 v višini od 142 milijonov USD do 287 milijonov USD. Ta visoka vsota denarja v blagajni je bila namenjena obvladovanju likvidnostnega tveganja, tj. kot rezerva za nepredvideno tveganje. Močna likvidnost pomeni oportunitetne stroške, neposredno povezane s premijami, ki se trenutno plačujejo državi. Namesto da bi držala denar v blagajni, bi družba lahko na trgu odkupila obveznice in/ali vnaprej plačala/odplačala posojila svojih posojilodajalcev. To bi pomenilo prihranek obresti pa tudi provizije za poroštvo v višini [0,1–2] %, ki jo družba Landsvirkjun trenutno plačuje za obveznice in posojila s poroštvom.

(35)

Člen 61(1) Sporazuma EGP se glasi:

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

(36)

Za opredelitev ukrepa kot državne pomoči v smislu navedene določbe morajo biti torej izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: ukrep (i) dodeli država ali je dodeljen iz državnih sredstev; (ii) zagotavlja prednost podjetju; (iii) daje prednost posameznim podjetjem; ter (iv) bi lahko izkrivljal konkurenco in vplival na trgovino (45). Nadzorni organ meni, da je primerno začeti z oceno, ali so poroštva za zadevne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih zagotavljala prednost družbi Landsvirkjun.

(37)

Nadzorni organ se strinja z islandskimi organi in družbo Landsvirkjun, da zadevna poroštva spadajo v islandsko zakonodajo o državnih poroštvih, vključno z Zakonom o družbi Landsvirkjun, ki je bila predmet obstoječega postopka pomoči (46).

(38)

Sedanja formalna preiskava, ki se je začela z odločbo o začetku postopka, ima ožji pristop kot obstoječ postopek pomoči, saj zajema le uporabo Zakona o družbi Landsvirkjun glede državnih poroštev za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.

(39)

V odločbi o začetku postopka je Nadzorni organ dvomil, da poroštva izpolnjujejo pogoje (b), (c) in (d) v točki 3.2 (47) smernic o poroštvih, ki bi omogočili izključitev prisotnosti pomoči (48).

(40)

Brez poseganja v vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji iz smernic o poroštvih za izključitev državne pomoči, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, in na podlagi informacij, ki sta jih predložili Islandija in družba Landsvirkjun med formalno preiskavo, Nadzorni organ ugotavlja, da zadevna državna poroštva niso prinesla prednosti družbi Landsvirkjun (49).

(41)

Prednost v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP je vsaka gospodarska korist, ki je podjetje ne bi moglo pridobiti pod običajnimi tržnimi pogoji, tj. brez posredovanja države (50). Nadzorni organ je večkrat trdil, da lahko poroštvo pomeni prednost v skladu s členom 61(1) Sporazuma EGP (51).

(42)

Ugodnost poroštva je, da tveganje, povezano z poroštvom, nosi država. Tovrstni državni prevzem tveganja se navadno plača z ustrezno premijo (52). Vendar smernice o poroštvih določajo naslednje: „če posamezno poroštvo ali poroštvena shema, ki jo sklene država, podjetju ne daje nikakršne prednosti, ne gre za državno pomoč“ (53). V točkah od 3.2 do 3.5 smernic o poroštvih so določeni pogoji za izključitev pomoči v posameznih poroštvih in poroštvenih shemah. V skladu s točko 3.6 smernic o poroštvih „neizpolnjevanje katerega koli od pogojev iz točk 3.2 do 3.5 ne pomeni, da se poroštvo ali poroštvena shema samodejno šteje za državno pomoč.“

(43)

Po 1. januarju 2010 je družbi Landsvirkjun s pogajanji z nasprotnimi strankami v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih uspelo odpraviti državna poroštva, zadnje tako poroštvo pa je bilo odpravljeno julija 2017 (54). Kot je razvidno iz dokazov, predloženih med formalno preiskavo, odprava državnih poroštev ni spremenila gospodarskih pogojev v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih (55).

(44)

Nadzorni organ meni, da so bile nasprotne stranke pripravljene odpraviti državna poroštva, ne da bi zahtevale boljše gospodarske pogoje, kar je znak, da poroštva niso prinašala prednosti družbi Landsvirkjun.

(45)

Poleg tega družba Landsvirkjun ni uporabila zasebnih poroštev, na podlagi informacij, predloženih med formalno preiskavo, pa ni mogoče določiti tržne cene poroštev za izvedene finančne instrumente za varovanje pred tveganjem.

(46)

Da bi količinsko opredelili potencialno prednost, ki jo zagotavlja poroštvo (če tržne cene ni mogoče določiti), je v smernicah o poroštvih predvidena primerjava gospodarskih pogojev transakcije s poroštvom in brez njega (56).

(47)

Odprava zadevnih državnih poroštev ni spremenila gospodarskih pogojev za zadevne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih. Zato poroštev ni mogoče razumeti kot prednost za družbo Landsvirkjun. Poleg tega Nadzorni organ nima na voljo nobenih navedb ali informacij, ki bi kazale, da bi bili gospodarski pogoji zadevnih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih drugačni brez državnih poroštev v času, ko so bila državna poroštva dejansko dodeljena. Zato mora Nadzorni organ predpostavljati, da odprava (ali neobstoj) državnih poroštev v nobenem trenutku ni spremenila gospodarskih pogojev za zadevne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih med trajanjem teh poroštev.

(48)

Ugotovitev, da poroštva za zadevne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih niso prinesla prednosti družbi Landsvirkjun, prav tako podpirajo poročila iz uvodne izjave 33. Tako je agencija Zanders (svetovalna agencija, specializirana za finančne storitve) v imenu družbe Landsvirkjun zlasti preučila vzorec izvedenih finančnih instrumentov v lasti družbe Landsvirkjun in izračunala ustrezne marže za te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih (57). Poročilo je pokazalo, da so bile te marže v razponu od [(–) 2–2] in [10–15] bazičnih točk v skladu z maržami za podobne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih imajo družbe s primerljivo bonitetno oceno, ki pa za razliko od družbe Landsvirkjun niso koristile poroštva za izterjavo. Na tej podlagi poročilo agencije Zanders ugotavlja, da v povprečju ni nobene cenovne prednosti družbe Landsvirkjun pred drugimi družbami zaradi poroštva za izterjavo. Zato poročilo ugotavlja, da družba Landsvirkjun ni imela gospodarske koristi od takšnega poroštva.

(49)

Poročilo druge svetovalne agencije, Summa Consulting slf, je glede oblikovanja cen izvedenih finančnih instrumentov za varovanje pred teganjem ugotovilo, da „ob upoštevanju močne bilance stanja, dobrega likvidnostnega položaja in kreditne kakovosti družbe Landsvirkjun državno poroštvo ali neobstoj tega poroštva verjetno ne bi imelo pomembnega učinka na oblikovanje cen pogodb o izvedenih finančnih instrumentov, ki jih sklepa družba Landsvirkjun“ (58).

(50)

Poleg tega je družba Landsvirkjun uporabljala pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki so bile sklenjene izključno za namene varovanja pred tveganjem, tj. da bi svoje finančne obveznosti, izražene v valuti, ki ni USD (ki je funkcijska valuta družbe od leta 2008), pretvorila v USD, finančne obveznosti z variabilno obrestno mero pa v fiksno obrestno mero (59). Glede na informacije, predložene med formalno preiskavo, je izvajanje ustreznih ukrepov v okviru obstoječega postopka pomoči privedlo do omejitve državnih poroštev na 80 % vrednosti zadevnih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, poroštva za izvedene finančne instrumente za varovanje pa so bila omejena na specifično kumulativno nominalno vrednost (60). Zato niti družba Landsvirkjun niti država kot izdajateljica poroštva ne moreta trditi, da sta bili izpostavljeni neomejeni odgovornosti iz naslova teh poroštev.

(51)

Poleg tega gre pri zadevnih poroštvih, ki so v skladu s členom 1 Zakona o družbi Landsvirkjun, za poroštva za izterjavo. V skladu s poroštvom za izterjavo mora upnik uporabiti vsa pravna sredstva zoper družbo Landsvirkjun, preden začne postopek proti državi (61). Nadzorni organ je pred tem ugotovil, da ta vrsta poroštva sicer ne izključuje prednosti, vendar pomeni nižjo stopnjo tveganja (62). Kot je navedla družba Landsvirkjun, so denarna sredstva in denarni ustrezniki družbe Landsvirkjun v letih od 2010 do 2017 presegli izgube iz naslova izvedenih finančnih instrumentov s poroštvom (63). Zato se je za izdajatelja poroštva zmanjšalo vsakršno tveganje.

(52)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36, ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, če so kumulativno izpolnjeni vsi štirje pogoji. Ker zadevna poroštva ne zagotavljajo prednosti družbi Landsvirkjun, ni treba izvesti ocene v zvezi z drugimi pogoji.

(53)

Na podlagi navedene ocene Nadzorni organ ugotavlja, da državna poroštva družbi Landsvirkjun za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih za varovanje pred valutnim in obrestnim tveganjem družbe Landsvirkjun niso pomenila državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, zadnje državno poroštvo pa je bilo odpravljeno julija 2017 –