1.

Ali je treba člen 3(5) in (7) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (1), ki določa, da mora uveljavljanje pravic odjemalca energije (malega podjetja) v primeru zamenjave dobavitelja energije potekati ob spoštovanju načela, da mora imeti upravičeni odjemalec dejansko možnost enostavne zamenjave dobavitelja in da mora biti zamenjava izvedena brez diskriminacije glede na stroške, vloženi trud ali čas, razlagati tako, da nasprotuje možnosti, da se odjemalcu energije naloži pogodbena kazen za odpoved pogodbe o dobavi energije, sklenjene za določeno obdobje, če želi zamenjati dobavitelja energije, ne glede na višino nastale škode (člen 483(1) ter člen 484(1) in (2) ustawa z dnia 23 kwietnia 1964 r. kodeks cywilny (zakon z dne 23. aprila 1964 o civilnem zakoniku)) in ne da bi bila v energetskem zakonu (člen 4j(3a) ustawa z dnia 10 kwietnia 1997 r. prawo energetyczne (zakon z dne 10. aprila 1997 o sprejetju energetskega zakona)) določena merila za zaračunavanje teh nadomestil in za njihovo odmero?

2.

Ali je treba člen 3(5) in (7) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES, ki določa, da mora biti uveljavljanje pravic odjemalca energije (malega podjetja) v primeru zamenjave dobavitelja energije izvedeno brez diskriminacije glede na stroške, vloženi trud ali čas in v skladu z načelom, da mora biti upravičenemu odjemalcu dana dejanska možnost enostavne zamenjave dobavitelja, razlagati tako, da nasprotuje taki razlagi pogodbenih določb, ki v primeru predčasne odpovedi pogodbe o dobavi energije za določeno obdobje, sklenjene z dobaviteljem, omogoča, da se odjemalcem (malim podjetjem) po načelu vzemi ali plačaj zaračunajo pristojbine, ki dejansko ustrezajo ceni energije, ki ni bila porabljena do konca veljavnosti pogodbe?