1.

Ali je treba podatke, kot so podatki o lokaciji stalnih opazovalnih površin za statistični popis gozdov v postopku v glavni stvari, opredeliti kot informacije o okolju v smislu člena 2(1)(a) ali (b) Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju (1)?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje, da gre za informacije o okolju: Ali je treba v tem primeru člen 4(1)(d) Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju razlagati tako, da gradivo v pripravi ali nedokončani dokumenti in podatki zajemajo tudi podatke o lokaciji stalnih opazovalnih površin za statistični popis gozdov?

Ali je treba člen 4(2)(a) Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju razlagati tako, da je pogoj iz te določbe – da je ustrezna zaupnost zakonsko predvidena – izpolnjen, kadar zahteva po zaupnosti ni zakonsko predvidena za konkretno vrsto informacij, ampak na podlagi razlage izhaja iz določbe splošnega akta, kot je zakon o javnih informacijah ali zakon o državnih statistikah?

Ali mora biti, da se lahko uporablja člen 4(2)(b) Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju, ugotovljeno, da bi razkritje zahtevanih informacij dejansko negativno vplivalo na mednarodne odnose države, ali zadostuje ugotovitev, da bi obstajalo tveganje za take negativne vplive?

Ali razlog „varstvo (zadevnega) okolja“ iz člena 4(2)(h) Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju upravičuje omejitev dostopa do informacij o okolju zaradi zagotovitve zanesljivosti državne statistike?

3.

Če je odgovor na prvo vprašanje, da podatki, kot so podatki o lokaciji stalnih opazovalnih površin za statistični popis gozdov v postopku v glavni stvari, niso informacije o okolju, ali je treba v tem primeru zahtevo za informacije, ki se nanaša na take podatke, šteti za zahtevo za dostop do informacij na podlagi člena 2(1)(b) Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju, ki jo je treba obravnavati na podlagi člena 8(2)?

4.

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen: ali je treba podatke, kot so podatki o lokaciji stalnih opazovalnih površin za statistični popis gozdov v postopku v glavni stvari, šteti za informacije o metodah analize, vzorčenja in predpriprave vzorcev, ki se uporabljajo pri pripravi informacij, v smislu člena 8(2) Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju?

5.

Če je odgovor na četrto vprašanje pritrdilen: ali je mogoče dostop do takih informacij, ki izhaja iz člena 8(2) Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju, iz kakršnega koli pomembnega razloga, ki izhaja iz nacionalnega prava, omejiti?

Ali je mogoče zavrnitev razkritja informacij na podlagi člena 8(2) Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju omiliti z drugimi ukrepi, na primer ukrepi, s katerimi se dostop do zahtevanih informacij zagotovi raziskovalnim in razvojnim ustanovam ali računskemu sodišču zaradi revizije?

6.

Ali je mogoče zavrnitev razkritja podatkov, kot so podatki o lokaciji stalnih opazovalnih površin za statistični popis gozdov v postopku v glavni stvari, utemeljiti s ciljem zagotovitve kakovosti informacij o okolju v smislu člena 8(1) Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju?

7.

Ali pravna podlaga za razkritje podatkov o lokaciji stalnih opazovalnih površin za statistični popis gozdov izhaja iz uvodne izjave 21 Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju?