–

za Baltic Cable AB M. Wärnsby, L. Hallberg in S. Andersson, advokater,

–

za Energimarknadsinspektionen G. Morén, C. Vendel Nylander, R. Thuresson in E. Vidlund, agenti,

–

za špansko vlado sprva A. Rubio González, nato L. Aguilera Ruiz, agenta,

–

za finsko vlado S. Hartikainen, agent,

–

za Evropski parlament I. McDowell in A. Neergaard, agenta,

–

za Svet Evropske unije A. Lo Monaco, J. Kneale in A. Norberg, agenti,

–

za Evropsko komisijo O. Beynet in K. Simonsson, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago in veljavnost člena 16(6) Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL 2009, L 211, str. 15).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Baltic Cable AB in Energimarknadsinspektionen (švedski inšpektorat za energetski trg, Švedska) (v nadaljevanju: Ei) v zvezi z uporabo prihodkov, ki jih je družba Baltic Cable prejela od dodeljevanja zmogljivosti čezmejnega visokonapetostnega daljnovoda, ki zagotavlja medsebojno povezavo švedskega in nemškega prenosnega sistema.

3

V uvodnih izjavah 44 in 59 Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL 2009, L 211, str. 55) je navedeno:

[…]

4

V skladu s členom 1 Direktive 2009/72 ta „določa skupna pravila za proizvodnjo, prenos, distribucijo in dobavo električne energije, ki vključujejo določbe za varstvo potrošnikov, namenjena pa so izboljšanju in integraciji konkurenčnih trgov z električno energijo v [Uniji]“.

5

Člen 2 Direktive 2009/72 določa:

„Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…]

[…]“

6

Člen 12(a) in (h) te uredbe določa:

„Operater prenosnega sistema je dogovoren za to, da:

[…]

7

Člen 13(4) Direktive 2009/72 določa:

„Vsak samostojni operater sistema je odgovoren za odobritev in upravljanje dostopa tretjih strani, vključno s pobiranjem plačil za dostop, dohodek od prezasedenosti in plačil v okviru mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov v skladu s členom 13 Uredbe […] št. 714/2009, ter za obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega sistema, z načrtovanjem naložb pa tudi zagotavlja, da je sistem dolgoročno sposoben zadostiti razumnemu povpraševanju. […]“

8

Člen 37(3) in (9) te direktive določa:

„3.   Ko je imenovan samostojni operater sistema v skladu s členom 13, regulativni organ poleg nalog, ki jih ima v skladu z odstavkom 1, opravlja tudi naslednje naloge:

[…]

[…]

9.   Regulativni organi spremljajo upravljanje prezasedenosti v nacionalnih sistemih električne energije, vključno s povezovalnimi daljnovodi, in izvajanje pravil upravljanja prezasedenosti. V ta namen operaterji prenosnih sistemov ali operaterji na trgu svoje postopke upravljanja prezasedenosti, vključno z dodeljevanjem zmogljivosti, predložijo v odobritev nacionalnim regulativnim organom. Nacionalni regulativni organi lahko zahtevajo spremembe omenjenih pravil.“

9

V uvodnih izjavah 21 in 24 Uredbe št. 714/2009 je navedeno:

[…]

10

Člen 1(a) te uredbe določa:

„Namen te uredbe je:

11

Člen 2(1) navedene uredbe določa:

„Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve iz člena 2 [Direktive 2009/72] z izjemo opredelitve pojma „povezovalni daljnovod“, ki se nadomesti z naslednjim:

12

V členu 2(2)(c) Uredbe št. 714/2009 je „prezasedenost“ opredeljena kot „stanje, ko povezava med nacionalnimi prenosnimi omrežji zaradi premajhne zmogljivosti povezovalnih daljnovodov in/ali zadevnih nacionalnih prenosnih sistemov ne more sprejeti vsega fizičnega pretoka, nastalega zaradi mednarodnega trgovanja na zahtevo udeležencev na trgu“.

13

V členu 2(2)(g) te uredbe je „novi povezovalni daljnovod“ opredeljen kot povezovalni daljnovod, ki ni zgrajen do 4. avgusta 2003.

14

Člen 14(1) in (4) Uredbe št. 714/2009 določa:

„1.   Cene, ki jih operaterji omrežij zaračunavajo za dostop do omrežja, so pregledne, upoštevajo potrebo po zanesljivosti omrežja in odražajo dejanske dosedanje stroške, primerljive s stroški učinkovitega in strukturno primerljivega operaterja omrežja, in se uporabljajo na nediskriminatoren način. Cene ne smejo biti odvisne od razdalje.

[…]

4.   Določanje cen za dostop do omrežja v skladu s tem členom ne posega v cene za napovedani izvoz in napovedani uvoz kot posledico upravljanja prezasedenosti, kot navaja člen 16.“

15

Člen 16 te uredbe, naslovljen „Splošna načela upravljanja prezasedenosti“, določa:

„1.   Pri odpravljanju težav s prezasedenostjo omrežja se uporabljajo nediskriminatorne tržne rešitve, ki dajejo učinkovite ekonomske signale vključenim udeležencem na trgu in operaterjem prenosnih sistemov. Če je mogoče, se pri odpravljanju težav s prezasedenostjo omrežja uporabijo netransakcijske metode, to je metode, ki ne zajemajo izbire med pogodbami posameznih udeležencev na trgu.

2.   Postopki za omejitev transakcij se uporabijo le v izrednih situacijah, ko mora operater prenosnega sistema ukrepati zelo hitro in ponovno razporejanje in kompenzacija nista mogoča. Vsak tak postopek se uporabi na nediskriminatoren način.

Z izjemo primerov višje sile je treba udeležencem na trgu, ki jim je bila dodeljena zmogljivost, nadomestiti vsako omejitev prenosa.

3.   Najvišja možna zmogljivost povezovalnih daljnovodov in/ali prenosnih omrežij za čezmejni pretok se da na voljo udeležencem na trgu, ob upoštevanju varnostnih standardov za zanesljivo delovanje omrežja.

4.   Udeleženci na trgu zadevne operaterje prenosnih sistemov pravočasno pred ustreznim obratovalnim obdobjem obvestijo, ali nameravajo dodeljeno zmogljivost uporabiti. Vsaka dodeljena zmogljivost, ki ne bo uporabljena, se ponovno da na trg in sicer na pošten, pregleden in nediskriminatoren način.

5.   Operaterji prenosnih sistemov, kolikor je to tehnično možno, združijo vse zahteve po prenosni zmogljivosti v nasprotni smeri po prezasedeni povezavi, da bi ta daljnovod uporabili do najvišje možne zmogljivosti. Ob polnem upoštevanju zanesljivosti omrežja se transakcije, ki sprostijo prezasedenost omrežja, nikoli ne zavrnejo.

6.   Vsak prihodek, ki nastane zaradi dodeljevanja povezav, se uporabi za naslednje namene:

Če prihodkov ni mogoče učinkovito porabiti za namene iz točk (a) in/ali (b) prvega pododstavka, se lahko ob upoštevanju odobritve regulativnih organov zadevnih držav članic uporabijo v najvišji vrednosti, ki jo določijo ti regulativni organi, kot dohodek, ki ga regulativni organi upoštevajo pri odobritvi metodologije za obračunavanje omrežnih tarif in/ali določanju tarif.

Preostali prihodki se prenesejo na ločen interni račun, dokler jih ni mogoče porabiti za namene iz točk (a) in/ali (b) prvega pododstavka. Regulativni organ obvesti Agencijo o odobritvi iz drugega pododstavka.“

16

Člen 17(1) in (3) Uredbe št. 714/2009 določa:

„1.   Regulativni organi lahko na zahtevo za nove povezovalne daljnovode za enosmerni tok za omejeno obdobje odobrijo izvzetje iz določb člena 16(6) te uredbe in členov 9, 32 in člena 37(6) in (10) Direktive [2009/72] pod naslednjimi pogoji:

[…]

3.   Odstavek 1 se uporablja tudi za pomembna povečanja zmogljivosti na obstoječih povezovalnih daljnovodih.“

17

Priloga I k Uredbi št. 714/2009, naslovljena „Smernice za upravljanje in dodeljevanje razpoložljive prenosne zmogljivosti povezav med nacionalnimi omrežji“, med drugim določa:

„1.7. […] Operaterji prenosnih sistemov […] ne smejo omejiti povezovalne zmogljivosti z namenom reševanja prezasedenosti na njihovem nadzornem območju, razen iz zgoraj navedenih vzrokov in vzrokov obratovalne zanesljivosti. […]

[…]

2.1. Metode razreševanja prezasedenosti so tržno zasnovane in omogočajo učinkovito čezmejno trgovanje. Zato se zmogljivost dodeli samo z eksplicitnimi (zmogljivost) ali implicitnimi (zmogljivost in energija) dražbami. Za isto povezavo lahko obstajata obe metodi hkrati. Pri trgovanju večkrat na dan se lahko uporablja neprekinjeno trgovanje.

[…]

2.6. Operaterji prenosnih sistemov opredelijo ustrezno strukturo za dodeljevanje zmogljivosti v različnih časovnih obdobjih. […]

[…]

3.1. Operaterji prenosnih sistemov usklajujejo in izvajajo dodeljevanje zmogljivosti na povezavi v skupnem postopku dodeljevanja. […]

[…]

5.2. Operaterji prenosnih sistemov objavijo splošen opis metode upravljanja prezasedenosti, ki se uporablja v različnih okoliščinah za čim večje povečanje zmogljivosti, ki je na voljo na trgu, in splošno shemo za izračun povezovalne zmogljivosti v različnih časovnih obdobjih, ki temelji na električnih in fizikalnih lastnostih omrežja. Tako shemo pregledajo regulativni organi zadevnih držav članic.“

18

V točki 6 te priloge, naslovljeni „Uporaba prihodka od prezasedenosti“, je določeno:

„[…]

6.3. Prihodek od prezasedenosti si razdelijo zadevni operaterji prenosnih sistemov v skladu z merili, o katerih so se sporazumeli zadevni operaterji prenosnih sistemov in ki so jih pregledali ustrezni regulativni organi.

6.4. Operaterji prenosnih sistemov vnaprej jasno določijo, kako bodo uporabili nastale prihodke od prezasedenosti, in poročajo o dejanski uporabi tega prihodka. Regulativni organi preverijo in potrdijo, da je ta uporaba v skladu s to direktivo in smernicami in da je skupni znesek prihodka od prezasedenosti, ki izhaja iz dodeljevanja povezovalne zmogljivosti, namenjen najmanj enemu od treh namenov iz člena 16(6) te uredbe.

[…]

6.6. Uporaba prihodka od prezasedenosti za naložbe za vzdrževanje ali povečanje povezovalne zmogljivosti se dodeli zlasti posebnim, vnaprej opredeljenim projektom, ki prispevajo k razbremenitvi obstoječe povezane prezasedenosti in ki se lahko izvedejo v razumnem času, zlasti kar zadeva postopek odobritve.“

19

Družba Baltic Cable je švedska družba, ki ima od leta 1994 v lasti in upravlja visokonapetostni električni daljnovod, ki zagotavlja povezavo med švedskim in nemškim elektroenergetskim sistemom.

20

Ei je z odločbo z dne 9. junija 2016 na podlagi člena 16(6), prvi pododstavek, Uredbe št. 714/2009 od družbe Baltic Cable zahteval, naj prihodke od prezasedenosti – torej prihodke, ki jih je ta družba imela od dodelitve zmogljivosti navedene povezave – za obdobji od 1. julija 2013 do 30. junija 2014 in od 1. julija 2014 do 30. junija 2015 prenese na ločen interni račun, dokler jih ne bo mogoče uporabiti za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivost in/ali za vzdrževanje ali povečanje povezovalne zmogljivosti prek naložb v omrežje, zlasti z novimi povezovalnimi daljnovodi.

21

Ei je z odločbo z dne 2. novembra 2017 zavrnil zahtevo družbe Baltic Cable, vloženo na podlagi člena 16(6), drugi pododstavek, Uredbe št. 714/2009, da bi svoje prihodke od prezasedenosti lahko uporabila kot dohodek, ki ga regulativni organi upoštevajo pri odobritvi metodologije za obračunavanje omrežnih tarif in/ali določanju tarif.

22

Družba Baltic Cable je zoper ti odločbi vložila tožbo pri Förvaltningsrätten i Linköping (upravno sodišče v Linköpingu, Švedska). Primarno trdi, da se člen 16 Uredbe št. 714/2009 nanaša izključno na operaterje prenosnih sistemov v smislu člena 2(4) Direktive 2009/72, in ne na podjetja, ki tako kot družba Baltic Cable upravljajo le povezovalni daljnovod.

23

Družba Baltic Cable podredno trdi, da je treba člen 16(6) Uredbe št. 714/2009 razlagati tako, da lahko podjetja, ki upravljajo le povezovalni daljnovod, prosto razpolagajo z vsemi prihodki od prezasedenosti, ki izhajajo iz povezave, v katero so vložila sredstva.

24

V vsakem primeru naj bi moralo biti tem podjetjem dovoljeno, da svoje prihodke od prezasedenosti uporabijo v skladu s členom 16(6), drugi pododstavek, Uredbe št. 714/2009.

25

Nazadnje, družba Baltic Cable trdi, da ker njeni prihodki od prezasedenosti predstavljajo približno 70 % njenih dohodkov, sta odločbi Ei, navedeni v točkah 20 in 21 te sodbe, v nasprotju z lastninsko pravico. Navedeni odločbi naj bi tudi kršili načelo sorazmernosti, ker naj bi nesorazmerno posegali v zmožnost družbe Baltic Cable, da opravlja svojo dejavnost, in škodovali ciljem učinkovitega ohranjanja povezovalnih zmogljivosti, ki jim sledi Uredba št. 714/2009, čeprav naj bi bilo navedene cilje mogoče doseči z manj omejujočimi ukrepi, in sicer z uporabo možnosti, ki jih daje člen 16(6), drugi pododstavek, te uredbe. Nazadnje, ti odločbi naj bi kršili načelo varstva legitimnih pričakovanj, ker naj bi Ei s tem, da je predhodno odločil o zgornji meji prihodkov družbe Baltic Cable, sprejel način, na katerega je družba Baltic Cable nameravala uporabiti svoje prihodke od prezasedenosti.

26

Ei trdi, da se člen 16(6) Uredbe št. 714/2009 nanaša na vsako osebo, ki ima prihodke od prezasedenosti, in da zato ta določba velja za družbo Baltic Cable glede uporabe njenih prihodkov od prezasedenosti.

27

Ei podredno trdi, da če se člen 16(6) Uredbe št. 714/2009 uporablja izključno za operaterje prenosnih sistemov, je treba družbo Baltic Cable šteti za operaterja prenosnih sistemov.

28

Poleg tega trdi, da ker družba Baltic Cable nima strank, ki plačujejo omrežnino, zanjo ne morejo veljati izjeme iz člena 16(6), drugi pododstavek, Uredbe št. 714/2009, ki dejansko pomenijo znižanje navedenih pristojbin.

29

Ei priznava, da bi uporaba člena 16(6) Uredbe št. 714/2009 za družbo Baltic Cable zanjo imela posledice, ki bi jih bilo mogoče šteti za nesorazmerne, vendar meni, da mu ta ugotovitev ne omogoča, da bi navedene določbe uporabil contra legem.

30

Predložitveno sodišče meni, da glede na besedilo člena 16(6) Uredbe št. 714/2009 njegovo področje uporabe ni omejeno le na operaterje prenosnih sistemov, čeprav nasprotne razlage ni mogoče kar izključiti.

31

Po mnenju tega sodišča iz člena 16(6), prvi pododstavek, točki (a) in (b), Uredbe št. 714/2009 sicer jasno izhaja, da podjetje, ki upravlja povezovalni daljnovod, svojih prihodkov od prezasedenosti ne more uporabiti za ustvarjanje dobička. Široka razlaga te določbe pa bi lahko dopuščala, da se ti prihodki uporabijo za upravljanje in vzdrževanje tega povezovalnega daljnovoda.

32

Vendar predložitveno sodišče dvomi, da člen 16(6), drugi pododstavek, Uredbe št. 714/2009 nacionalnemu organu omogoča, da podjetju, kot je družba Baltic Cable, ki nima odjemalcev, ki bi plačevali omrežne pristojbine, ki jih je mogoče zmanjšati, dovoli uporabo njegovih prihodkov od prezasedenosti za druge namene, kot so tisti iz člena 16(6), prvi pododstavek, te uredbe.

33

Nazadnje, če se člen 16(6) Uredbe št. 714/2009 uporablja za podjetje, kot je družba Baltic Cable, se navedeno sodišče sprašuje o veljavnosti te določbe glede na načelo sorazmernosti.

34

Ker je Förvaltningsrätten i Linköping (upravno sodišče v Linköpingu, Švedska) menilo, da se v sporu, o katerem odloča, postavljajo vprašanja glede razlage in veljavnosti prava Unije, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

35

Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 16(6) Uredbe št. 714/2009 razlagati tako, da se uporablja za podjetje, ki upravlja le čezmejni povezovalni daljnovod.

36

Člen 16(6), prvi pododstavek, Uredbe št. 714/2009 določa, da se prihodki od prezasedenosti uporabijo za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti in/ali za vzdrževanje ali povečanje povezovalne zmogljivosti prek naložb v omrežje, zlasti z novimi povezovalnimi daljnovodi.

37

Ker v tej določbi ni pojasnjeno, za katere osebe taka obveznost velja, je pri razlagi navedene določbe treba upoštevati njeno sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del je (glej v tem smislu sodbo z dne 7. junija 2005, VEMW in drugi, C‑17/03, EU:C:2005:362, točka 41 in navedena sodna praksa).

38

Glede sobesedila člena 16(6) Uredbe št. 714/2009 je treba opozoriti, da se skoraj vse določbe člena 16 te uredbe – vključno z odstavkom 1 tega člena, ki s svojo splošno vsebino predstavlja uvod v vse določbe tega člena 16 – izrecno sklicujejo na operaterje prenosnih sistemov s tem, da poudarjajo različne odgovornosti, ki jih morajo ti prevzeti v okviru upravljanja prezasedenosti, pri čemer se zadnjenavedeni pojem, kot izhaja iz člena 2(2)(c) Uredbe št. 714/2009, nanaša le na položaje, povezane s povezovalnim daljnovodom, kot je opredeljen v odstavku 1 člena 2 te uredbe.

39

V členu 16(6) Uredbe št. 714/2009 pa nikakor ni navedeno, da bi bilo treba to določbo izvzeti iz splošne sistematike navedenega člena 16. Iz tega izhaja, da je treba ugotoviti, da se navedena določba nanaša le na operaterje prenosnih sistemov.

40

To razlago potrjuje Priloga I k Uredbi št. 714/2009, naslovljena „Smernice za upravljanje in dodeljevanje razpoložljive prenosne zmogljivosti povezav med nacionalnimi omrežji“, katere določbe se sistematično sklicujejo na operaterje prenosnih sistemov. Natančneje, v točki 1.7 te priloge je tako določeno, da operaterji prenosnih sistemov ne smejo omejiti povezovalne zmogljivosti z namenom reševanja prezasedenosti na svojem nadzornem območju, medtem ko je v točki 5.2 navedene priloge navedeno, da operaterji prenosnih sistemov objavijo splošen opis metode upravljanja prezasedenosti, ki se uporablja v različnih okoliščinah za čim večje povečanje zmogljivosti, ki je na voljo na trgu, in splošno shemo za izračun povezovalne zmogljivosti v različnih časovnih obdobjih. Iz točk 1.7, 2.6 in 3.1 iste priloge je razvidno tudi, da so operaterji prenosnih sistemov odgovorni za dodeljevanje zmogljivosti na povezavah.

41

Iz tega sledi, kot potrjujejo tudi člen 12(h), člen 13(4) in člen 37(3)(f) Direktive 2009/72, da prihodke od prezasedenosti zbirajo operaterji prenosnih sistemov, ki jih morajo uporabiti v skladu s členom 16(6) Uredbe št. 714/2009.

42

V teh okoliščinah je treba preučiti, ali pojem operater prenosnega sistema v smislu Uredbe št. 714/2009 zajema podjetja, ki upravljajo le povezovalni daljnovod.

43

V zvezi s tem, kar zadeva, najprej, pojem povezovalni daljnovod, člen 2(1) Uredbe št. 714/2009 ta pojem med drugim opredeljuje kot „prenosni daljnovod“, ki spaja „nacionalna prenosna omrežja držav članic“. Iz tega sledi, da ta uredba v zvezi s prenosom električne energije razlikuje med povezovalnim daljnovodom in omrežjem, pri čemer prvi ni „omrežje“, ampak prenosni „daljnovod“.

44

Dalje, v skladu s členom 2(4) Direktive 2009/72, ki se v skladu s členom 2(1) Uredbe št. 714/2009 uporablja za namene te uredbe, je operater prenosnega sistema pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za obratovanje prenosnega sistema, zagotavljanje njegovega vzdrževanja in po potrebi za razvoj tega sistema na danem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kjer to ustreza, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po transportu električne energije.

45

Iz tega izhaja, da je s pojmom operaterja prenosnega sistema zajeta oseba, ki je med drugim odgovorna za obratovanje in vzdrževanje ne le prenosnega omrežja, ampak tudi, kjer to ustreza, enega ali več povezovalnih daljnovodov.

46

Nazadnje, glede na besedilo člena 2(4) Direktive 2009/72 je očitno, da zakonodajalec Unije ni izrecno predvidel primera, v katerem bi operater prenosnega sistema upravljal izključno „prenosni daljnovod“, torej zlasti povezovalni daljnovod. Vendar na podlagi ničesar ni mogoče sklepati, da je bil namen zakonodajalca Unije iz pojma operaterja prenosnih sistemov v smislu te določbe in Uredbe št. 714/2009 izključiti operaterja, ki upravlja in vzdržuje izključno enega ali več povezovalnih daljnovodov.

47

Namreč, najprej je treba poudariti, da je v opredelitvi operaterja prenosnega sistema, ki je bila navedena v točki 44 te sodbe, poudarjena odgovornost zadevne osebe za obratovanje, za vzdrževanje in, kjer to ustreza, za razvoj infrastrukture, ki omogoča prenos električne energije, pri čemer ni pomembno, ali gre za „omrežje“ ali „daljnovod“.

48

Dalje, člen 17 Uredbe št. 714/2009, ki določa izvzetje iz določb člena 16(6) te uredbe za nove povezovalne daljnovode, v odstavku 1(c) določa, da mora biti zadevni povezovalni daljnovod, da bi bil upravičen do tega izvzetja, v lasti fizične ali pravne osebe, ki je ločena od operaterjev sistemov, v katerih se bo ta povezovalni daljnovod gradil. Iz pripravljalnih dokumentov za Uredbo (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 12, zvezek 2, str. 175), ki je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo št. 714/2009, in zlasti iz obrazložitvenega memoranduma k spremenjenemu predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (COM(2002) 304 final) je razvidno, da se ta določba nanaša na povezovalne daljnovode, pri katerih vlagatelji ne morejo računati na pristojbine, določene za uporabo omrežij, povezanih s povezovalnim daljnovodom.

49

Iz tega sledi, da je zakonodajalec Unije nujno izhajal iz premise, da na področje uporabe člena 16(6) Uredbe št. 714/2009 spadajo podjetja, ki upravljajo le povezovalni daljnovod.

50

Nazadnje, dejavnost, ki vključuje le upravljanje in vzdrževanje povezovalnega daljnovoda, je del čezmejne izmenjave električne energije in zato lahko izboljša konkurenco na notranjem trgu z električno energijo. Zato bi bila izključitev take dejavnosti iz pojma operaterja prenosnega sistema v nasprotju s ciljem Uredbe št. 714/2009, kot je opredeljen v njenem členu 1(a).

51

Iz tega izhaja, da pojem operater prenosnega sistema v smislu Uredbe št. 714/2009 zajema podjetja, ki upravljajo le čezmejni povezovalni daljnovod.

52

Glede na vse navedeno je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 16(6) Uredbe št. 714/2009 razlagati tako, da se uporablja za podjetje, ki upravlja le čezmejni povezovalni daljnovod.

53

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 16(6) Uredbe št. 714/2009 razlagati tako, da če operater prenosnega sistema upravlja le čezmejni povezovalni daljnovod, je stroške upravljanja in vzdrževanja tega povezovalnega daljnovoda mogoče šteti za naložbe v omrežje za vzdrževanje ali povečanje povezovalne zmogljivosti v smislu točke (b) prvega pododstavka člena 16(6) te uredbe.

54

Najprej je treba opozoriti, da določbe tega člena – kot izhaja iz naslova člena 16 Uredbe št. 714/2009 – določajo skupek pravil, povezanih z upravljanjem prezasedenosti.

55

Pojem prezasedenosti je v členu 2(2)(c) Uredbe št. 714/2009 opredeljen kot stanje, nastalo zaradi premajhne zmogljivosti povezovalnih daljnovodov in/ali zadevnih prenosnih sistemov.

56

V tem okviru člen 16(6) Uredbe št. 714/2009 ureja „prihodke, ki nastanejo zaradi dodeljevanja povezav“.

57

Kot je razvidno iz člena 1(a) Uredbe št. 714/2009, je navedeno dodeljevanje povezovalnih zmogljivosti predmet usklajenih načel, ki morajo omogočati določitev poštenih pravil za čezmejno izmenjavo električne energije in tako pospešiti konkurenco na notranjem trgu z električno energijo. V skladu s točko 2.1 Priloge I k tej uredbi se dodeljevanje izvede prek dražb.

58

Iz povezane razlage vseh določb, navedenih v točkah od 54 do 57 te sodbe, izhaja, da manj ko je razpoložljiva zmogljivost zadevnega povezovalnega daljnovoda zadostna glede na povpraševanje, bolj se prihodki iz člena 16(6) Uredbe št. 714/2009 lahko izkažejo za pomembne za zadevnega operaterja prenosnega sistema. Zato in kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 43 sklepnih predlogov, operaterji prenosnih sistemov načeloma nimajo ekonomske spodbude za zmanjšanje prezasedenosti.

59

Da bi se prezasedenost zmanjšala ali vsaj zajezila, člen 16(6), prvi pododstavek, Uredbe št. 714/2009 nalaga, da se ti prihodki uporabijo – v skladu s točko (a) tega člena – za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti in/ali – v skladu s točko (b) tega člena – za vzdrževanje ali povečanje povezovalne zmogljivosti prek naložb v omrežje, zlasti z novimi povezovalnimi daljnovodi.

60

V obravnavanem primeru se predložitveno sodišče sprašuje predvsem o obsegu člena 16(6), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe št. 714/2009.

61

Kot izhaja iz besedila te določbe, je zakonodajalec Unije poudaril potrebo po tem, da so prihodki iz te določbe, vključno s prihodki, namenjenimi vzdrževanju obstoječih povezovalnih daljnovodov, „naložba“, ne glede na to, ali gre za naložbo, ki omogoča povečanje povezovalne zmogljivosti, ali za naložbo, ki omogoča njeno vzdrževanje. V zvezi s tem je v točki 6.6. Priloge I k Uredbi št. 714/2009 določeno, da se uporaba prihodka od prezasedenosti za naložbe dodeli zlasti posebnim, vnaprej opredeljenim projektom, ki prispevajo k razbremenitvi obstoječe povezane prezasedenosti in ki se lahko izvedejo v razumnem času, zlasti kar zadeva postopek odobritve.

62

Zato stroški upravljanja in vzdrževanja povezovalnega daljnovoda – ker niso take naložbe – ne morejo spadati na področje uporabe člena 16(6), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe št. 714/2009.

63

Glede na vse navedeno je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 16(6), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe št. 714/2009 razlagati tako, da kadar operater prenosnega sistema upravlja le čezmejni povezovalni daljnovod, stroškov upravljanja in vzdrževanja tega povezovalnega daljnovoda ni mogoče šteti za naložbe v omrežje, namenjene vzdrževanju ali povečanju povezovalnih zmogljivosti v smislu te določbe.

64

Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 16(6), drugi pododstavek, Uredbe št. 714/2009 razlagati tako, da lahko nacionalni regulativni organ, kadar uporabi to določbo za operaterja prenosnega sistema, ki upravlja le čezmejni povezovalni daljnovod, takemu operaterju odobri, da svoje prihodke od prezasedenosti uporabi za ustvarjanje donosa ali za upravljanje in vzdrževanje navedenega povezovalnega daljnovoda.

65

V skladu s členom 16(6), drugi pododstavek, Uredbe št. 714/2009 se lahko prihodki od prezasedenosti, ki jih ni mogoče učinkovito uporabiti za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti in/ali za vzdrževanje ali povečanje povezovalne zmogljivosti prek naložb v omrežje, zlasti z novimi povezovalnimi daljnovodi, ob upoštevanju odobritve regulativnih organov zadevnih držav članic uporabijo v najvišji vrednosti, ki jo določijo ti organi, kot dohodek, ki ga regulativni organi upoštevajo pri odobritvi metodologije za obračunavanje omrežnih tarif in/ali določanju tarif.

66

V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da imajo operaterji prenosnih sistemov, ki hkrati upravljajo povezovalni daljnovod in prenosno omrežje – v nasprotju z operaterji prenosnih sistemov, ki so odgovorni le za povezovalni daljnovod – kot je razvidno iz samega besedila člena 16(6), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe št. 714/2009, možnost vlagati ne le v ta povezovalni daljnovod in/ali nove povezovalne daljnovode, ampak tudi v samo prenosno omrežje, ker, kot implicira pojem prezasedenosti, opredeljen v členu 2(2)(c) Uredbe št. 714/2009, je lahko to omrežje zaradi premajhne zmogljivosti vzrok za težave s prezasedenostjo.

67

Dalje, za razliko od operaterjev prenosnih sistemov, ki upravljajo le povezovalni daljnovod, operater prenosnega sistema, ki upravlja tudi prenosno omrežje, v skladu s členom 14 Uredbe št. 714/2009 pobira cene za dostop do navedenega omrežja, ki mu, kot je razvidno iz člena 17(1)(e) Uredbe št. 714/2009, omogočajo kritje stroškov, ki mu nastanejo zaradi upravljanja in vzdrževanja povezovalnega daljnovoda. Poleg tega lahko te pristojbine operaterjem prenosnih sistemov, ki jih prejmejo, omogočijo, da svojo dejavnost opravljajo za ustvarjanje dobička.

68

Nazadnje, člen 16(6), drugi pododstavek, Uredbe št. 714/2009 operaterjem prenosnih sistemov pod nekaterimi pogoji dovoljuje, da svoje prihodke od prezasedenosti uporabijo za znižanje cene za dostop do omrežja. Ker pa operaterji prenosnih sistemov, ki upravljajo le povezovalni daljnovod, ne upravljajo nobenega prenosnega omrežja in zato ne pobirajo takih pristojbin, svojih prihodkov od prezasedenosti ne morejo uporabiti za namene iz člena 16(6), drugi pododstavek, Uredbe št. 714/2009.

69

Za opredelitev posledic razlik, navedenih v točkah od 66 do 68 te sodbe, je na prvem mestu treba upoštevati odstavek 1 člena 16 Uredbe št. 714/2009, v skladu s katerim je pri odpravljanju težav s prezasedenostjo omrežja treba uporabiti „nediskriminatorne rešitve“. Ta določba odraža splošno načelo prepovedi diskriminacije, ki je zdaj določeno v členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

70

Zato je treba odstavek 6 člena 16 Uredbe št. 714/2009 razlagati glede na odstavek 1 tega člena in navedeno načelo, tako da se zagotovi, da v okviru uporabe navedenega odstavka 6 operaterji prenosnih sistemov, ki upravljajo le povezovalni daljnovod, niso obravnavani diskriminatorno v primerjavi z operaterji, ki upravljajo tudi prenosno omrežje.

71

Na drugem mestu je treba ugotoviti, da je treba člen 16(6) Uredbe št. 714/2009 razlagati ob upoštevanju uvodne izjave 21 te uredbe, v skladu s katero je dovoljeno odstopiti od pravil o uporabi prihodkov od prezasedenosti, če to upravičuje posebna narava zadevnega povezovalnega daljnovoda.

72

V zvezi s tem člen 17 Uredbe št. 714/2009 omogoča, da se za nove povezovalne daljnovode odobri izvzetje iz določb člena 16(6) te uredbe, obenem pa zahteva, da je v ta namen izpolnjenih več posebnih pogojev, med katerimi je pogoj iz člena 17(1)(c) navedene uredbe, ki se nanaša na to, da je zadevni povezovalni daljnovod v lasti fizične ali pravne osebe, ki je ločena od operaterjev sistemov, v katerih se bo ta povezovalni daljnovod gradil.

73

S tem je v zvezi z novimi povezovalnimi daljnovodi zakonodajalec Unije želel omiliti obseg obveznosti iz člena 16(6), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe št. 714/2009, zlasti če povezovalni daljnovod upravlja operater prenosnega sistema, ki se razlikuje od tistih, ki upravljajo omrežja, ki so povezana s tem povezovalnim daljnovodom.

74

Poleg tega člen 17(3) Uredbe št. 714/2009, v skladu s katerim se odstavek 1 tega člena uporablja za pomembna povečanja zmogljivosti na obstoječih povezovalnih daljnovodih, implicira, da je okoliščina, da je zadevni povezovalni daljnovod v lasti operaterja prenosnega sistema, ki se razlikuje od operaterjev, katerih omrežja povezuje ta povezovalni daljnovod, upoštevna tudi za izvzetje iz pravil iz člena 16(6) te uredbe o uporabi prihodkov od prezasedenosti od obstoječih povezovalnih daljnovodov.

75

Na tretjem mestu, člen 16(1) Uredbe št. 714/2009 zahteva, da se pri odpravljanju težav s prezasedenostjo uporabljajo „tržne“ rešitve.

76

Člen 12(a) Direktive 2009/72 med drugim določa, da mora vsak operater prenosnega sistema imeti možnost, da svojo dejavnost opravlja „v ekonomsko sprejemljivih pogojih“.

77

Razlike, navedene v točkah od 66 do 68 te sodbe, ki obstajajo med operaterji prenosnih sistemov, ki hkrati upravljajo prenosno omrežje in povezovalni daljnovod, in tistimi, ki upravljajo le povezovalni daljnovod, pa so natanko take, da operaterje, ki spadajo v to drugo kategorijo, postavljajo v položaj, v katerem prihodkov od prezasedenosti, ki jih prejemajo, ne morejo – kot je predvideno v členu 16(6), drugi pododstavek, Uredbe št. 714/2009 – učinkovito uporabiti za namene iz točk (a) in/ali (b) prvega pododstavka tega odstavka 6, saj bi dodelitev vseh omenjenih prihodkov v te namene omenjenim operaterjem onemogočila, da svojo dejavnostjo opravljajo v ekonomsko sprejemljivih pogojih, ker ne bi mogli poravnati stroškov upravljanja in vzdrževanja povezovalnega daljnovoda in ustvariti ustreznega dobička.

78

Ob upoštevanju ugotovitev, navedenih v točkah od 69 do 77 te sodbe, morajo nacionalni regulativni organi, ki – kot je razvidno iz uvodne izjave 24 Uredbe št. 714/2009 – pomembno prispevajo k pravilnemu delovanju notranjega trga z električno energijo, kadar člen 16(6), drugi pododstavek, te uredbe uporabijo za operaterja prenosnega sistema, ki upravlja samo povezovalni daljnovod, temu omogočiti, da svojo dejavnost izvaja v ekonomsko sprejemljivih pogojih, ki ustrezajo tržnim pogojem za prenos električne energije, vključno z ustvarjanjem primernega dobička, zlasti zato, da ne bi bil diskriminiran v primerjavi z drugimi zadevnimi operaterji prenosnih sistemov. Če je za te namene to potrebno, mora navedeni organ z izvzetjem iz tega, kar določa člen 16(6), prvi pododstavek, Uredbe št. 714/2009, navedenemu operaterju prenosnega sistema odobriti, da del prejetih prihodkov od prezasedenosti uporabi za kritje stroškov, povezanih z upravljanjem in vzdrževanjem povezovalnega daljnovoda, in da iz svoje dejavnosti ustvari ustrezen dobiček.

79

Glede na vse navedeno je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 16(6), drugi pododstavek, Uredbe št. 714/2009 razlagati tako, da mora nacionalni regulativni organ, kadar to določbo uporabi za operaterja prenosnega sistema, ki upravlja le čezmejni povezovalni daljnovod, temu operaterju odobriti, da del svojih prihodkov od prezasedenosti uporabi za ustvarjanje donosa ter za upravljanje in vzdrževanje povezovalnega daljnovoda, zato da ne bi bil diskriminiran v primerjavi z drugimi zadevnimi operaterji prenosnih sistemov in da se mu zagotovi, da lahko svojo dejavnost izvaja v ekonomsko sprejemljivih pogojih, vključno z ustvarjanjem primernega dobička.

80

Predložitveno sodišče s petim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba v okoliščinah, navedenih v tem vprašanju, in v primeru, da se člen 16(6) Uredbe št. 714/2009 uporablja za operaterja prenosnega sistema, ki upravlja le čezmejni povezovalni transformator, šteti, da je ta določba v nasprotju z načelom sorazmernosti ali katerim koli drugim splošnim načelom prava Unije.

81

Iz besedila tega vprašanja je razvidno, da ga je predložitveno sodišče postavilo le za primer, če bi odgovori na prejšnja vprašanja pomenili, da tak operater prenosnega sistema nima pravice, da svoje prihodke od prezasedenosti uporabi za kritje stroškov upravljanja in vzdrževanja ter/ali za ustvarjanje donosa.

82

Glede na odgovore, ki jih je Sodišče podalo na prva štiri vprašanja, pa na peto vprašanje ni treba odgovoriti.

83

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: