Pritožba, ki jo je Internationalen Hilfsfonds e.V. vložila 9. januarja 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 3. marca 2015 v zadevi T-482/12, Internationaler Hilfsfonds/Komisija

(Zadeva C-103/15 P)

(2015/C 302/16)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Internationaler Hilfsfonds e.V. (zastopnik: H.-H. Heyland, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba je na podlagi člena 56 Statuta Sodišča vložena zoper sklep Splošnega sodišča z dne 9. januarja 2015 v zadevi T-482/12. S tem sklepom je Splošno sodišče kot nedopustno zavrglo tožbo družbe Internationalen Hilfsfonds e.V. zoper Evropsko komisijo zaradi nepopolne preložitve dokumentov in nepopolne navedbe tožbenih razlogov. Vendar pa naj bi bila Komisija na podlagi sodbe z dne 22. maja 2012 v zadevi T-300/10, razen v primeru izjem, dolžna tožeči stranki predložiti vse dokumente iz spisa, ki zadeva LIEN-Pogodbo 97-2011. Ta zahteva pa naj ne bi bila izpolnjena: Komisija je namreč predložila številne dokumente z manjkajočimi polji ali prikritimi deli, veliko pa jih sploh ni preložila. V tožbi z dne 27. oktobra 2012 naj bi družba Internationale Hilfsfonds e.V. izčrpno opisala svoje tožbene razloge v katerih se je opirala in sklicevala na svoje pisanje z dne 27. julija 2012, ki ga je naslovila na Komisijo in s katerim je od Komisije zahtevala, naj v skladu s členom 266 PDEU v zvezi s členom 254(6) PDEU sprejme ustrezne zahtevane ukrepe. Splošnemu sodišču je predložila s tem povezano korespondenco, poleg tega pa jo je vložila kot priloge k tožbi.

Splošno sodišče je v svojem sklepu, ki se izpodbija s pritožbo, navedlo, da tožba ne izpolnjuje formalnih zahtev iz člena 44(1)(c) Poslovnika in da tožbeni razlogi niso zadostno predstavljeni. Pritožnica to prereka in navaja, da ni le zgolj na kratko temveč podrobno navedla podlago za tožbo, tožbene razloge in vse informacije, ki naj bi Splošnemu sodišču brez dvoma omogočile, da obravnava spor. Pritožnica zlasti poudarja, da je Splošno sodišče ugotovilo nedopustnost njenega podrednega zahtevka, naj se sklep Komisije z dne 28. avgusta 2012 (s katerim so bili posredovani ti nepopolni dokumenti) razglasi za delno ničnega, čeprav je s tem v zvezi priznalo tožbeni razlog.

Dalje pritožnica navaja, da je Splošno sodišče pisanja, ki jih je predložila kot priloge, označilo za pavšalna sklicevanja in jih štelo za nedopustne, čeprav vsebujejo pojasnitve za tožbene razloge in dokumente, ki so navedeni v tožbi, in so torej sestavni del tožbe. Pritožnica tudi nasprotuje presoji Splošnega sodišča, da je s strani tožeče stranke predložen odgovor brez učinka, čeprav je ta to storila ob upoštevanju Poslovnika kot dopolnitev tožbe s pojasnitvijo argumentov iz tožbe in s predložitvijo vseh spornih dokumentov. Pritožnica meni, da je pri izpodbijani odločbi podana napačna uporaba prava, saj temelji hudih postopkovnih kršitvah, s čimer je bila prikrajšana za sodno varstvo.