22.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 287/35

—

Ugotovi naj se, da sta ta tožba za razglasitev ničnosti na podlagi člena 263(4) PDEU in/ali ugovor nezakonitosti na podlagi člena 277 PDEU zoper Uredbo št. 367/2012, Uredbo št. 397/2012 Uredbo št. 356/2012, Uredbo št. 382/2012, Uredbo št. 444/2011 in Uredbo št. 485/2012 dopustna in utemeljena;

—

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 367/2012 z dne 27. aprila 2012 o posebnih ukrepih glede dajanja izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze na trg Unije z znižano dajatvijo na presežne zaloge v tržnem letu 2011/2012 (UL L 116, str. 12) naj se razglasi za nično;

—

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 397/2012 z dne 8. maja 2012 o določitvi dodelitvenega koeficienta, zavrnitvi nadaljnjih zahtevkov in zaključku obdobja za predložitev vlog za razpoložljive dodatne količine izvenkvotnega sladkorja za prodajo na trgu Unije po znižani presežni dajatvi v tržnem letu 2011/2012 (UL L 123, str. 35) naj se razglasi za nično;

—

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1239/2011 (UL L 318, str. 4), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 356/2012 glede obdobij za predložitev ponudb za drugi in poznejše delne javne razpise za tržno leto 2011/2012 za uvoz sladkorja po znižani carinski dajatvi (UL L 113, str. 4) naj se razglasi za nično;

—

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 382/2012 z dne 3. maja 2012 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev za sladkor kot odgovor na peti delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011 (UL L 119, str. 41) naj se razglasi za nično;

—

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 444/2012 z dne 24. maja 2012 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev za sladkor kot odgovor na šesti delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011 (UL L 135, str. 61) naj se razglasi za nično;

—

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 485/2012 z dne 7. junija 2012 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev za sladkor kot odgovor na sedmi delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011(UL L 148, str. 24) naj se razglasi za nično;

—

podredno, (i) ugotovi naj se, da je ugovor nezakonitosti členov 186(a) in 187 Uredbe št. 1234/2007 (1) dopusten in utemeljen in da sta ti določbi nezakoniti, izpodbijane uredbe, ki neposredno ali posredno temeljijo na teh določbah, pa naj se razglasijo za nične; (ii) ugotovi naj se, da je ugovor nezakonitosti Uredbe št. 367/2012 in Uredbe št. 1239/2011, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 356/2012, dopusten in utemeljen;

—

Uniji, ki jo zastopa Komisija, naj se naloži povračilo škode, ki sta jo tožeči stranki utrpeli, ker je Komisija kršila svoje pravne obveznosti, pri čemer naj se določi znesek 75 051 236 EUR odškodnine za škodo, ki sta jo tožeči stranki utrpeli v obdobju od 30. januarja 2012 do 24. junija 2012, povečan za vse tekoče izgube, ki sta jih tožeči stranki utrpeli po tem datumu, ali kateri koli drug znesek, ki odraža škodo, ki sta jo tožeči stranki utrpeli ali jo bosta utrpeli in jo bosta dokazali med postopkom, zlasti zaradi upoštevanja bodoče škode;

—

naloži naj se plačilo obresti po stopnji, ki jo določa Evropska centralna banka za glavne operacije refinanciranja, povečani za dve odstotni točki, ali po kateri koli drugi primerni stopnji, ki jo bo določilo Splošno sodišče, na znesek, ki ga je treba plačati, od dneva razglasitve sodbe Splošnega sodišča do dejanskega plačila;

—

Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov tega postopka.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela prepovedi diskriminacije, ker po eni strani Uredba št. 367/2012 določa fiksno in splošno veljavno presežno dajatev 211 EUR na tono – kar je manj kot polovica običajnih 500 EUR na tono – ki se nanaša na specifično količino (250 000 ton) sladkorja, ki se enako razdeli le med, predelovalce sladkorne pese, ki za to zaprosijo. Po drugi strani Uredba št. 1239/2011, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 356/2012, določa neznano, nepredvidljivo carinsko dajatev, ki se uporablja le za ponudnike, ki uspejo na javnem razpisu (to so lahko predelovalci sladkornega trsa, sladkorne pese ali katera koli tretja stranka), v nedoločenem skupnem znesku. Carinska dajatev je bila nazadnje določena na 312,60 EUR na tono, kar je skoraj 50 % več kot na presežne zaloge za predelovalce sladkorne pese. Razlika med tema ukrepoma ne bi mogla biti večja. Dejansko je vsak element ukrepov diskriminatoren do predelovalcev sladkornega trsa v korist predelovalcev sladkorne pese.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev Uredbe št. 1234/2007 in neobstoj ustrezne pravne podlage, saj naj Komisija ob upoštevanju Uredbe št. 367/2012 ne bi imela pristojnosti za zvišanje kvot in naj bi morala nasprotno naložiti visoke odvračalne dajatve za dajanje izvenkvotnega sladkorja na trg Unije. Komisija glede javnega razpisa za znižane dajatve nima nikakršne pristojnosti ali pooblastila za sprejem takšnega ukrepa, ki ni bil nikdar predviden v temeljni zakonodaji.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela pravne varnosti, saj je Komisija oblikovala sistem, v katerem carinske dajatve niso predvidljive in določene z uporabo doslednih, objektivnih meril, ampak so določene na podlagi subjektivne pripravljenosti plačati (poleg tega s strani udeležencev, ki so v tem pogledu izpostavljeni različnim pritiskom in spodbudam) brez dejanske povezave z uvozom proizvodov.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, saj naj bi Komisija lahko sprejela manj omejevalne ukrepe za odpravo primanjkljaja ponudbe, ki ne bi bili sprejeti izključno v škodo uvoznih rafinerij.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev legitimnih pričakovanj, saj sta tožeči stranki legitimno pričakovali, da bi Komisija uporabila načine, ki so določeni v Uredbi št. 1234/2007 za ponovno vzpostavitev dobave surovega sladkornega trsa za predelavo. Tožeči stranki sta prav tako legitimno pričakovali, da bo Komisija ohranila ravnovesje med uvoznimi rafinerijami in domačimi proizvajalci sladkorja.

6.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela skrbnega ravnanja in dobrega upravljanja, saj so bile dejavnosti Komisije glede odprave primanjkljaja očitno neprimerne. Komisija bi lahko omilila uvozne omejitve za predelovalce sladkornega trsa. Namesto tega je Komisija povečala domačo proizvodnjo in izpostavila dostop do dodatnega izvoza kaznovalnim in nepredvidljivim dajatvam.

7.

Sedmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 39 PDEU, ker Komisija ni dosegla dveh ciljev, ki sta določena v tem členu Pogodbe.

8.

Osmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev Uredbe Komisije št. 1006/2011 (2), ker so dajatve, ki se uporabljajo za beli sladkor dejansko le delno višje kot za surovi sladkor, razlika znaša približno 30 EUR na tono. To je v ostrem nasprotju z razliko 80 EUR med standardnima uvoznima dajatvama za rafinirani sladkor (419 EUR) in surovi sladkor za rafiniranje (339 EUR), ki sta določeni v Uredbi Sveta št. 1006/2011.