Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62011TN0004

Zadeva T-4/11: Tožba, vložena 7. januarja 2011 – Export Development Bank of Iran proti Svetu

UL C 72, 5.3.2011, p. 22–23 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

5.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/22


Tožba, vložena 7. januarja 2011 – Export Development Bank of Iran proti Svetu

(Zadeva T-4/11)

2011/C 72/38

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Export Development Bank of Iran (zastopnik: J. M. Thouvenin, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

Uredbo Sveta (EU) 961/2010 razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

razglasi, da se Sklep 2010/413/SZVP ne uporablja za tožečo stranko;

člen 16(2)(a) in (b) Uredbe Sveta (EU) 961/2010 razglasi za ničnega v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

odločitev Sveta, da se tožečo stranko vključi na seznam iz priloge VIII k Uredbi Sveta (EU) 961/2010, razglasi za nično;

Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja sedem tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na neobstoj pravne podlage Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (1) in/ali člena 16(2)(a) in (b)

V okviru prvega dela tega tožbenega razloga tožeča stranka trdi, da člen 215 PDEU ne more biti pravna podlaga Uredbe št. 961/2010, saj Sklep 2010/413/SZVP tega ne predvideva;

V okviru drugega dela tega tožbenega razloga tožeča stranka trdi, da člen 215 PDEU ne more biti pravna podlaga Uredbe št. 961/2010, saj sklep 2010/413/SZVP ni bil sprejet v skladu s poglavjem 2, naslova V PEU. Za ta sklep je zato treba šteti, da se ne uporablja v obravnavanem primeru.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev mednarodnega prava s členom 16(2)(a) in (b) Uredbe št. 961/2010, ker te določbe ne pomenijo izvajanje sklepa Varnostnega sveta in kršijo načelo nevmešavanja iz mednarodnega prava.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 215 PDEU, saj je postopek za vključitev na seznam iz priloge VIII v nasprotju s postopkom, ki ga predpisuje člen 215 PDEU.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do obrambe, pravice do dobrega upravljanja, in pravice do učinkovitega sodnega varstva, ker Svet ni spoštoval pravice tožeče stranke, da se izjavi, ker ni zadostno obrazložil svojih odločitev in tožeči stranki ni omogočil dostopa do spisa.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti

Tožeča stranka najprej trdi, da sporne odločitve niso primerne, ker se zaradi zamrznitve sredstev in drugih virov, ki jih upravlja tožeča stranka, zamrznejo tudi sredstva in viri, s katerimi tožeča stranka ne razpolaga prosto in so v lasti njenih strank.

Tožeča stranka nato trdi, da je naložena sankcija nesorazmerna glede na dejstva, ki so ji očitana, in temelji na starih in nepodrtih dejstvih.

6.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do spoštovanja lastnine, ker je omejitev njene lastninske pravice nesorazmerna, saj njena pravica do obrambe v postopku ni bila spoštovana.

7.

Sedmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela prepovedi diskriminacije, ker je bila tožeča stranka sankcionirana, čeprav ni bilo dokazano, da je zavestno in namerno sodelovala v dejavnostih, katerih cilj ali učinek je izognitev omejevalnim ukrepom.


(1)  UL L 281, str. 1.


Top