(a)

možnost predčasne zapadlosti kredita v dolgoročnih pogodbah – v tem primeru 33 let – zaradi neizpolnjevanja obveznosti v zelo omejenem in konkretnem obdobju;

(b)

določitev višine zamudnih obresti – v tem primeru obresti presegajo 18 % – ki ne ustreza merilom za določitev višine zamudnih obresti v drugih potrošniških pogodbah (potrošniški krediti) in bi se na drugih področjih sklepanja potrošniških pogodb lahko štela za nedovoljeno in ki, kljub temu, pri nepremičninskih pogodbah ni jasno pravno opredeljena celo v primerih, v katerih se uporablja ne samo za zapadle obroke, ampak tudi za ves znesek neplačanih obrokov zaradi predčasne zapadlosti;

(c)

določitev mehanizmov za izračun in določitev višine spremenljivih obresti, rednih in zamudnih, ki jih posojilodajalec določi enostransko, v povezavi z možnostjo sodne izvršbe na podlagi hipoteke, ki dolžniku preprečujejo, da bi ugovarjal izračunu višine dolga v samem izvršilnem postopku, pri čemer je prisiljen sprožiti ugotovitveni postopek, s tem da bo ob razglasitvi sodbe izvršba že končana ali pa bo dolžnik zagotovo izgubil stvar, ki je predmet hipoteke ali jamstva, kar je bistvenega pomena v primerih, kadar je kredit namenjen nakupu stanovanja, medtem ko se z izvršbo na podlagi hipoteke zahteva izpraznitev nepremičnine.