EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62010CN0268

Zadeva C-268/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal de première instance de Namur (Belgija) 28. maja 2010 – Marc Collard proti državi Belgiji – SPF Finances

UL C 221, 14.8.2010, p. 23–24 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

14.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 221/23


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal de première instance de Namur (Belgija) 28. maja 2010 – Marc Collard proti državi Belgiji – SPF Finances

(Zadeva C-268/10)

()

2010/C 221/37

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de première instance de Namur

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Marc Collard

Tožena stranka: država Belgija - SPF Finances

Intervenient: država Belgija – SPF Défense

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali ti določbi prava Evropske unije:

1.

člen 6 Lizbonske pogodbe z dne 13. decembra 2007, ki velja od 1. decembra 2009 in s katero je bila spremenjena Pogodba o Evropski uniji, podpisana 7. februarja 1992 v Maastrichtu, v skladu s katerim: „Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000, prilagojene 22. decembra 2007 v Strasbourgu, ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi […]“;

2.

člen 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (1) (UL C 364, 18. december 2000), ki določa: „Vsakdo ima pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe […]. Pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi.“;

če se razlagata v skladu z glavnimi načeli, na katerih temelji Evropska unija in ki so navedena v preambuli Lizbonske pogodbe,

nasprotujeta temu, da država članica, v tem primeru Belgija, na svojem ozemlju še naprej dovoli proizvodnjo, uvoz, oglaševanje in prodajo tobačnih izdelkov za kajenje, medtem ko uradno priznava, da so ti izdelki zelo škodljivi za zdravje uporabnikov ter opredeljeni kot povzročitelji številnih hudih bolezni in pogosto predčasne smrti, kar bi po logiki moralo utemeljevati prepoved teh izdelkov?

2.

Ali ti določbi prava Evropske unije:

1.

člen 6 Lizbonske pogodbe z dne 13. decembra 2007, ki velja od 1. decembra 2009 in s katero je bila spremenjena Pogodba o Evropski uniji, podpisana 7. februarja 1992 v Maastrichtu, v skladu s katerim: „Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000, prilagojene 22. decembra 2007 v Strasbourgu, ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi […]“;

2.

člen 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 364, 18.12.2000), ki določa: „Vsakdo ima pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe […]. Pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi.“;

če se razlagata v skladu z glavnimi načeli, na katerih temelji Evropska unija in ki so navedena v preambuli Lizbonske pogodbe,

nasprotujeta temu, da lahko država Belgija na podlagi teh določb belgijskega prava:

 

splošni zakon o carinah in trošarinah, urejen s kraljevim odlokom z dne 18. julija 1977 (Moniteur belge z dne 21. septembra 1977) in potrjen z zakonom z dne 6. julija 1978, člen 1 (Moniteur belge z dne 12. avgusta 1978);

 

zakon z dne 10. junija 1997 o splošni ureditvi, posesti, pretoku in nadzoru trošarinskih izdelkov (Moniteur belge z dne 1. avgusta 1997);

 

zakon z dne 3. aprila 1997 o davčni ureditvi tobačnih izdelkov (Moniteur belge z dne 1. avgusta 1997), spremenjen z zakonom z dne 26. novembra 2006 (Moniteur belge z dne 8. decembra 2006);

obravnava tobačne izdelke za kajenje kot osnovo za obdavčenje na podlagi trošarin, medtem ko:

 

po eni strani uradno priznava, da so ti izdelki zelo škodljivi za zdravje uporabnikov ter opredeljeni kot povzročitelji številnih hudih bolezni in pogosto predčasne smrti, kar bi po logiki moralo utemeljevati odpravo teh izdelkov;

 

po drugi strani s svojim ravnanjem ovira sprejetje ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče učinkovito doseči to odpravo, saj daje prednost davčnemu donosu pred vsakim dejansko odvračalnim učinkom?


(1)  UL C 2000, 364, str. 1.


Top