(a)

Ali je treba dati prednost pravici ostati v državi članici do konca obravnave prošnje iz člena 7(1) Direktive o azilnem postopku ali pa je treba odstavek 2 tega člena razlagati tako, da je izvršitev naloga za prijetje razlog, ki ima prednost pred pravico iz odstavka 1? Ali je mogoče predajo v smislu Okvirnega sklepa zavrniti zaradi azilnega postopka, ki poteka, čeprav v členih 3 in 4 Okvirnega sklepa ni razloga za zavrnitev, ki bi se nanašal na ta primer?

(b)

Ali je treba člen 7(2) Direktive o azilnem postopku razlagati tako, da imajo države članice diskrecijsko pravico pri urejanju vprašanja iz točke (a) v njihovem nacionalnem pravu na način, ki jim ustreza?

(c)

Kako je treba razlagati člen 7 Direktive o azilnem postopku glede na zgoraj navedena vprašanja v posebnem primeru, v katerem je oseba, katere predaja se z nalogom za prijetje zahteva, zaprosila za azil v bistvu z isto utemeljitvijo, s katero je nasprotovala predaji?

(d)

Če se prizna azil, ali to pomeni, da mora izvršitvena država članica zavrniti predajo? V tem primeru je pomembno četrto vprašanje za predhodno odločanje (točke od (a) do (c)).

(a)

Če je treba Okvirni sklep razlagati v navedenem smislu, na katere razloge se lahko opre ali mora opreti izvršitvena država članica? Ali se lahko opre na načela razlage, uveljavljena v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z izročitvijo v okviru Konvencije o človekovih pravicah? Ali se lahko država članica opre tudi na razloge, ki razširjajo razloge za zavrnitev v primerjavi s tistimi, ki so uveljavljeni v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice?

(b)

Če je treba Okvirni sklep razlagati tako, da je mogoče izvršitev naloga za prijetje zavrniti tudi iz drugih razlogov, in ne le tistih iz členov 3 in 4, ali to pomeni, da Okvirni sklep državi članici dovoljuje, da izvršitev naloga za prijetje, izdanega zaradi izvršitve kazni, zavrne tudi iz razlogov, ki se nanašajo na vsebino ali obrazložitev sodbe, izdane v odreditveni državi članici, ali na pravilnost sodnega postopka, v katerem je bila izdana sodba, in ki so odvisni od preučitve ugovorov v zvezi s tem v izvršitveni državi članici? Pod katerimi pogoji ali iz katerih razlogov je mogoča taka preučitev („révision au fond“)?

(c)

Ali je treba Okvirni sklep razlagati tako, da državi članici med drugim dovoljuje, da zavrne predajo na podlagi naloga za prijetje, izdanega zaradi izvršitve kazni, če obstajajo resni razlogi za domnevo, da sodni postopek, v katerem je bila naložena kazen, ni bil pošten, ker so organi države sodišča preganjali obsojenca, kar se je pokazalo v diskriminatorni obtožnici?

(a)

Ali je treba v tem primeru uporabiti določbe člena 4(6) Okvirnega sklepa po analogiji? Ali je z drugimi besedami mogoče izvršitev naloga za prijetje zavrniti le, če je oseba, katere predaja se zahteva, državljan izvršitvene države članice ali ima tam stalno prebivališče in se ta država zaveže, da bo izvršila kazen ali ukrep v skladu s svojim notranjim pravom?

(b)

Ali se za zavrnitev zahteva vsaj, da se država, od katere se predaja zahteva, zaveže, da bo izvršila kazen ali ukrep v skladu s svojim notranjim pravom?

(c)

Če je treba Okvirni sklep razlagati tako, da v nekaterih primerih dovoljuje, da se izvršitev naloga za prijetje, izdanega zaradi izvršitve kazni, zavrne iz razlogov, ki se nanašajo na vsebino ali obrazložitev sodbe, izdane v odreditveni državi članici, ali na pravilnost sodnega postopka, v katerem je bila izdana sodba, ali je zavrnitev dovoljena tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b)?

(a)

Kakšen pomen ima tak razlog za zavrnitev ob upoštevanju določb Okvirnega sklepa in obveznosti, ki jih ima odreditvena država članica v razmerju do državljanov tretjih držav na podlagi prava Unije, med drugim direktiv Sveta 2004/83/ES (3) in 2005/85/ES?

(b)

Ali je v tem okviru upošteven člen 28(4) Okvirnega sklepa, v skladu s katerim se oseba, ki je bila predana na podlagi evropskega naloga za prijetje, ne izroči tretji državi brez soglasja pristojnega pravosodnega organa države članice, ki je to osebo predala? Ali lahko ta prepoved poleg izročitve zaradi kaznivega dejanja zajema tudi druge ukrepe odstranitve iz države, kot je izgon, in pod katerimi pogoji?