EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.3.2025

COM(2025) 122 final

2025/0122(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) s krepitvijo evropske obrambne industrije

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

•Ocena učinka

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

·strog in konservativen pristop k finančnemu upravljanju,

·oblikovanje posojilnega portfelja, ki omejuje tveganje koncentracije, letno izpostavljenost in čezmerno izpostavljenost do posameznih držav članic, hkrati pa zagotavlja, da se državam članicam, ki najbolj potrebujejo pomoč, lahko zagotovijo zadostna sredstva, ter

·možnosti obnovitve dolga.

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2025/0122 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) s krepitvijo evropske obrambne industrije

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 122 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Vojna agresija Rusije proti Ukrajini in njene posledice za evropsko in svetovno varnost pomenijo eksistencialni izziv za Evropsko unijo.

(2)Evropski svet je v odgovor na ta izziv v sklepih z dne 6. marca 2025 ob sklicevanju na Izjavo iz Versaillesa z dne 11. marca 2022 6 in strateški kompas za varnost in obrambo, sprejet 21. marca 2022 7 , poudaril, da mora Evropa postati bolj suverena, sprejeti večjo odgovornost za lastno obrambo ter biti bolje opremljena za samostojno ukrepanje in obvladovanje takojšnjih in prihodnjih izzivov in groženj. Na tem izrednem zasedanju Evropskega sveta so se vse države članice zavezale, da bodo okrepile svojo splošno obrambno pripravljenost, zmanjšale strateške odvisnosti, odpravile vrzeli v kritičnih zmogljivostih in ustrezno okrepile evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo (EDTIB) po vsej Uniji, da bi lahko bolje dobavljala opremo v potrebnih količinah in po hitrejšem postopku.

(3)Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta 18. maja 2022 predložila Skupno sporočilo o analizi vrzeli pri naložbah v obrambo in nadaljnjih korakih 8 , v katerem je bilo poudarjeno, da v Uniji obstajajo vrzeli v financiranju, industriji in zmogljivostih na področju obrambe.

(4)Evropski parlament in Svet sta 20. julija 2023 sprejela Uredbo (EU) 2023/1525 9 o podpori proizvodnji streliva (v nadaljnjem besedilu: ASAP), katere cilj je nemudoma podpreti okrepitev proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije Evropske unije, zavarovati dobavne verige, olajšati učinkovite postopke javnega naročanja, odpraviti pomanjkljivosti v proizvodnih zmogljivostih in spodbujati naložbe.

(5)Evropski parlament in Svet sta 18. oktobra 2023 sprejela Uredbo (EU) 2023/2418 o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA) 10 , katere namen je podpreti sodelovanje med državami članicami v fazi javnega naročanja, da bi skupaj odpravile najnujnejše in najbolj kritične vrzeli, zlasti tiste, ki so nastale zaradi odziva na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini.

(6)Evropski svet je 14. in 15. decembra 2023 po preučitvi dela, opravljenega za izvajanje Izjave iz Versaillesa in strateškega kompasa za varnost in obrambo, v sklepih poudaril, da je treba več storiti za izpolnitev ciljev Unije glede povečanja obrambne pripravljenosti. Močna obrambna industrija velja za predpogoj za doseganje takšne pripravljenosti in obrambo Unije: evropska obrambna industrija mora postati odpornejša, inovativnejša in konkurenčnejša.

(7)Evropska komisija je 5. marca 2024 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za evropsko obrambno industrijo ter okvira ukrepov za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti in dobave obrambnih proizvodov (EDIP), da bi izkoristila izkušnje, pridobljene v okviru EDIRPA in ASAP, ter njihova spoznanja uporabila pri dolgoročnejšem in strukturiranem vidiku.

(8)Vendar so se varnostne razmere v Uniji od začetka leta 2025 močno poslabšale, kar je povezano ne le z vztrajno grožnjo Rusije in njenim okrepljenim prehodom na vojno gospodarstvo in razvojem vojne v Ukrajini, temveč tudi z negotovostmi, ki izhajajo iz geopolitičnih razmer, zaradi katerih mora Unija znatno okrepiti svoja prizadevanja, da bi lahko samostojno zagotovila svojo obrambo. Zaradi tega nedavnega poslabšanja varnostnih razmer se je povečala stopnja ogroženosti Evropske unije, države članice pa morajo nujno zagotoviti obsežne javne odhodke za okrepitev EDTIB. Posledično se v duhu solidarnosti povečuje tudi potreba po pospešitvi razpoložljivosti podpore Unije tistim državam članicam, ki bi jim lahko zaradi pomanjkanja obsežnih javnih naložb grozile resne težave, ki bi lahko vplivale na njihov gospodarski položaj. Zaradi časa, ki je potreben za razvoj proizvodov in zagotovitev povečanja ustreznih zmogljivosti za industrijsko proizvodnjo, je nujno, da Unija začne podpirati te države članice čim prej, da bodo lahko zelo hitro oddajale naročila, ter poveča predvidljivost za sektor obrambne industrije in ga spodbudi k zelo kratkoročnim naložbam za krepitev proizvodnih zmogljivosti.

(9)Obseg in hitrost povečanja odhodkov za zmogljivosti obrambne industrije, ki sta potrebna od držav članic, bosta verjetno močno vplivala na njihove javne finance v času, ko so proračuni več držav članic še vedno obremenjeni.

(10)Te izjemne razmere, ki jih ne povzročajo države članice in niso pod njihovim nadzorom, upravičujejo, da Unija sprejme nujne ukrepe, da bi tistim državam članicam, ki želijo vlagati v sektor obrambne industrije, dala na voljo začasen instrument, ki bi jim zagotovil finančno pomoč v obliki instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (v nadaljnjem besedilu: instrument SAFE).

(11)Instrument SAFE bi moral omogočiti nujne in obsežne javne naložbe v evropsko obrambno industrijo, da bi se hitro povečale njene proizvodne zmogljivosti, izboljšala pravočasna razpoložljivost obrambnih proizvodov ter pospešilo njeno prilagajanje strukturnim spremembam. Ker je ta uredba izjemen in začasen odziv na nujen in eksistencialni izziv, bi morala biti finančna pomoč, zagotovljena v skladu z njo, na voljo le za reševanje negativnih gospodarskih posledic poslabšanja varnostnih razmer in kritje takojšnjih potreb držav članic na področju javnih naročil, ki prispevajo k večji pripravljenosti EDTIB za proizvodnjo obrambnih proizvodov. Ta instrument bi moral biti del splošnih prizadevanj na nacionalni ravni in ravni Unije, da se več sredstev nameni naložbam v obrambno industrijo za izboljšanje kriznih razmer, ki so posledica trenutnih varnostnih groženj. Druga sredstva ukrepanja bi bilo treba vzporedno uporabljati na ravni Unije in nacionalni ravni, da bi spremljali ta prizadevanja, kot je aktiviranje obstoječe prožnosti v okviru Pakta za stabilnost in rast.

(12)Države članice bi morale finančno pomoč v okviru instrumenta SAFE izvajati na način, ki je skladen s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), sodelovanjem držav članic v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, vzpostavljenega s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/2315 11 , pobudami in projekti Evropske obrambne agencije (EDA) ter civilno in vojaško pomočjo Unije Ukrajini. Države članice bi morale pri izvajanju te uredbe ustrezno upoštevati zadevne dejavnosti, ki jih izvajajo Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO) in drugi partnerji, kadar take dejavnosti služijo varnostnim in obrambnim interesom Unije.

(13)Države članice bi morale imeti možnost, da finančno pomoč v okviru instrumenta SAFE uporabijo v sinergiji z drugimi obstoječimi in prihodnjimi programi Unije, zlasti za sofinanciranje posebnih ukrepov. Obenem bi lahko programi Unije, ki podpirajo sodelovanje na področju javnih naročil za obrambo ali so splošneje namenjeni podpori konkurenčnosti EDTIB, izrecno zagotovili dodatno podporo Unije za skupna javna naročila, ki prejmejo finančno pomoč v okviru instrumenta SAFE, ali gospodarske subjekte, vključene v tako javno naročilo, da bi spodbudili ustrezno povečanje industrije in dodatno okrepili učinke instrumenta na EDTIB.

(14)Da bi zmanjšali upravno breme za države članice, bi morala imeti Komisija možnost, da v okviru ustreznih programov, zlasti tistih, ki podpirajo sodelovanje na področju skupnih javnih naročil, preuči informacije, zagotovljene v okviru te uredbe, zlasti za namene poročanja o izvajanju finančne pomoči, da se poenostavijo pogoji za vložitev vloge za finančno podporo.

(15)Pomanjkanje sodelovanja med državami članicami je privedlo do neučinkovitosti in številnih obrambnih sistemov iste vrste v Uniji, kar spodkopava cilj zaščite ozemlja Unije, ki je namen ustreznih nacionalnih naložb, povzroča pa tudi razdrobljenost in premajhen obseg delovanja pomembnih delov EDTIB. Da bi izboljšali te razmere, bi morale države članice upravičenke finančno pomoč, zagotovljeno na podlagi te uredbe, uporabiti za izvajanje skupnih javnih naročil. Upravičene dejavnosti, odhodki in ukrepi, ki se financirajo s skupnimi javnimi naročili za obrambo, bi se morali nanašati na naslednja prednostna področja, ki jih je opredelil Evropski svet, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med vojno v Ukrajini, v skladu z delom, ki je bilo že opravljeno v okviru EDA, in ob popolni skladnosti z Natom, tj. zračna in raketna obramba, artilerijski sistemi, vključno z zmogljivostmi za natančne globoke napade, rakete in strelivo, droni in protidronski sistemi, strateški spodbujevalci, tudi v zvezi z zaščito vesoljske in kritične infrastrukture, vojaško mobilnostjo, kibernetsko varnostjo, umetno inteligenco in elektronskim bojevanjem. Cilji teh skupnih javnih naročil bi morali biti pospešitev prilagajanja proizvodnih zmogljivosti obrambnih proizvodov strukturnim spremembam, spodbujanje sodelovanja v fazi javnega naročanja, podpora povečanju proizvodnih zmogljivosti ter razvoj in nakup s tem povezane infrastrukture, opreme in logističnih storitev.

(16)Da bi glede na nedavni razvoj geopolitičnih razmer ter izjemno grožnjo za varnost Unije in držav članic hitro, učinkovito in avtonomno okrepili industrijsko bazo Unije ter s tem povečali učinkovitost in dodano vrednost finančne pomoči, dodeljene v okviru instrumenta SAFE, bi bilo treba v tej uredbi določiti pogoje za upravičenost do uporabe finančne pomoči s strani držav članic. Izvajalci in podizvajalci, vključeni v skupna javna naročila v okviru tega instrumenta, bi zato morali imeti sedež in izvršno upravno strukturo v Uniji, državah Efte, ki so del EGP (v nadaljnjem besedilu: države Efte v EGP), ali Ukrajini ter za namene skupnih javnih naročil uporabljati infrastrukturo, objekte, sredstva ali vire na ozemlju države članice, države Efte v EGP ali Ukrajine. Za zagotovitev, da izvajalci in podizvajalci, vključeni v skupna javna naročila, ne delujejo v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, jih ne bi smeli nadzorovati tretje države ali subjekti iz tretjih držav. V zvezi s tem bi bilo treba nadzor razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov.

(17)V nekaterih okoliščinah bi moralo biti mogoče odstopati od načela, da morajo pravni subjekti, vključeni v skupna javna naročila, uporabljati infrastrukturo, objekte, sredstva ali vire na ozemlju države članice, države Efte v EGP ali Ukrajine in ne smejo biti pod nadzorom tretjih držav ali subjektov iz tretjih držav. V tem okviru lahko sodeluje pravni subjekt s sedežem v Uniji, državi Efte v EGP ali Ukrajini, ki uporablja infrastrukturo, objekte, sredstva ali vire zunaj ozemlja države članice, države Efte v EGP ali Ukrajine in/ali je pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države, če so izpolnjeni strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, kot so določeni v okviru SZVP na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

(18)Pravni subjekti s sedežem v Uniji, državah Efte v EGP ali Ukrajini, ki so pod nadzorom tretje države, ki ni niti Ukrajina niti država Efte v EGP (v nadaljnjem besedilu: druga tretja država), ali subjekta iz druge tretje države, kadar je to dovoljeno, bi morali biti upravičeni do sodelovanja v skupnih javnih naročilih, če so bili predmet pregleda v smislu Uredbe (EU) 2019/452 in po potrebi ustreznih blažilnih ukrepov ali če se Komisiji dajo na voljo jamstva, odobrena v skladu z nacionalnimi postopki države članice, države Efte v EGP ali Ukrajine, v kateri imajo sedež. Taka jamstva bi bilo treba izdati le, če so izpolnjeni strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, kot so določeni v okviru SZVP v skladu z naslovom V PEU.

(19)Da bi zagotovili pravočasno razpoložljivost in dobavo obrambnih proizvodov iz EDTIB ter pospešili prilagajanje baze strukturnim spremembam in s tem okrepili učinkovitost dodeljene finančne pomoči, je pomembno določiti minimalne pogoje v zvezi z vrednostjo, ustvarjeno v Uniji. Zato bi morale pogodbe o skupnih javnih naročilih vsebovati zahtevo, da stroški komponent s poreklom iz Unije, držav Efte v EGP ali Ukrajine niso nižji od 65 % ocenjenih stroškov končnega proizvoda.

(20)Za nekatere obrambne proizvode, katerih osnovne tehnologije v Uniji niso splošno dostopne in ki bi jih bilo v velikem obsegu morda težko nadomestiti, bi bilo treba zahtevati dodatne pogoje, da bi oboroženim silam držav članic zagotovili svobodo v zvezi s temi proizvodi brez omejitev, ki jih uvedejo tretje države. Kadar za take proizvode veljajo omejitve, bi morali imeti izvajalci pravno možnost, da komponente, ki povzročajo omejitve, brez omejitev tretje države ali subjekta iz tretje države nadomestijo s komponentami s poreklom iz EU, za katere navedene omejitve ne veljajo, ter določijo opredelitev in razvoj zadevnega proizvoda.

(21)Cilj pogojev za upravičenost do sredstev instrumenta je takoj povečati proizvodne zmogljivosti obrambne industrije Unije, hkrati pa omogočiti potrebno prožnost ob upoštevanju internacionalizacije dobavnih verig za zadevne proizvode in tehnologije. Poleg Ukrajine in držav Efte v EGP bi moral instrument SAFE državam pristopnicam, državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam ter tretjim državam, s katerimi je Unija sklenila partnerstvo na področju varnosti in obrambe (nezavezujoči instrument), omogočiti sodelovanje pri skupnih javnih naročilih v okviru instrumenta SAFE. Dvostranski ali večstranski sporazumi med Unijo in eno ali več navedenimi državami bi morali omogočati tudi morebitno sodelovanje izvajalcev in podizvajalcev s sedežem v zadevnih državah pri skupnih javnih naročilih v okviru instrumenta SAFE v skladu s pogoji, ki se opredelijo v navedenih sporazumih.

(22)Države članice, ki želijo pridobiti finančno pomoč v okviru instrumenta SAFE, bi morale Komisiji predložiti zahtevek skupaj z naložbenim načrtom za evropsko obrambno industrijo. Za lažjo pripravo načrtov bi morale Komisija in države članice sodelovati v izmenjavah, da bi opredelile okvirne dodelitve zneskov posojil. Komisija bi morala oceniti vse zahtevke, ki jih predložijo države članice. Pri ocenjevanju nacionalnih načrtov bi po potrebi morala uporabiti strokovno znanje EDA ali Vojaškega štaba Evropske unije. Zneske posojil bi morala dodeliti zadevnim državam članicam z uporabo načel enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti, zlasti če vsota zaprošenih zneskov posojil presega skupni najvišji znesek finančne pomoči, ki je na voljo v okviru instrumenta SAFE. Posojila bi bilo treba dodeliti državam članicam, ki zanje zaprosijo v skladu z načeli enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti. V naložbenih načrtih za evropsko obrambno industrijo bi bilo treba opisati ukrepe za krepitev odpornosti evropskega sektorja obrambne industrije, zlasti z olajšanjem dostopa do obrambnega trga za mala in srednja podjetja (MSP), podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in nove akterje na področju obrambe.

(23)Za lažje izvajanje naložbenega načrta za evropsko obrambno industrijo bi morali Komisija in vsaka zadevna država članica skleniti operativno ureditev s podrobnostmi o izplačilu finančne pomoči, vključno z okvirnim časovnim razporedom izplačila, in podpisati sporazum o posojilu s podrobnimi pogoji podpore v obliki posojila v okviru instrumenta SAFE. Zagotoviti je treba 15-odstotno predhodno financiranje, da se omogoči hiter začetek izvajanja dejavnosti, odhodkov in ukrepov v okviru instrumenta SAFE.

(24)Primerno je organizirati finančno pomoč v okviru diverzificirane strategije financiranja, ki je določena v členu 224 finančne uredbe (Uredba (EU, Euratom) 2024/2509) in tam določena kot enotna metoda financiranja, s čimer naj bi se povečale likvidnost obveznic Unije ter privlačnost in stroškovna učinkovitost izdaj Unije. Delež posojil, odobrenih trem državam članicam, ki predstavljajo največji delež odobrenih posojil, zaradi skrbnega in varnega poslovanja pri upravljanju posojilnega portfelja ne bi smel presegati 60 odstotkov najvišjega zneska finančne pomoči v okviru instrumenta.

(25)Skupna javna naročila bi morala vključevati vsaj dve sodelujoči državi, ki sta državi članici, državi Efte v EGP ali Ukrajina, od katerih bi morala biti vsaj ena država članica, ki prejme podporo v obliki posojila v okviru instrumenta SAFE. Poleg tega bi bilo treba državam pristopnicam, drugim državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam ter drugim tretjim državam, s katerimi je Unija sklenila partnerstvo na področju varnosti in obrambe (nezavezujoči instrument), omogočiti sodelovanje pri skupnih javnih naročilih, oddanih z državo članico, ki prejme finančno pomoč v okviru instrumenta SAFE. Vključitev držav Efte v EGP in Ukrajine med države, ki lahko predstavljajo minimalno zahtevano število za skupna javna naročila, je utemeljena s tesnim partnerstvom teh držav z Unijo na področju obrambne proizvodnje in dejstvom, da se Ukrajina neposredno sooča z vojno agresijo Rusije. Države članice se tudi spodbuja, naj Ukrajino še naprej podpirajo z opremo, nabavljeno s finančno pomočjo iz instrumenta SAFE. Sodelovanje teh tretjih držav pri skupnih javnih naročilih, dodeljenih EDTIB ali obrambni in tehnološki industrijski bazi Ukrajine ali držav Efte v EGP, bi moralo povečati raven združevanja povpraševanja, ki je potrebna za povečanje industrijskih zmogljivosti, ter zagotoviti podporo za interoperabilnost sistemov in proizvodov, ki jih uporabljajo najtesnejši partnerji Unije na tem področju, hkrati pa državam članicam, ki sodelujejo v teh javnih naročilih, omogočiti, da dosežejo boljše cene.

(26)Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa zakonodajni okvir za usklajevanje postopkov za oddajo javnih naročil na področju obrambe in varnosti ob upoštevanju varnostnih zahtev držav članic in obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe. Navedena direktiva določa posebna pravila za nujne primere, ki so posledica krize, npr. o krajših rokih za sprejemanje ponudb in možnosti uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu. Da bi izboljšali učinkovitost instrumenta SAFE in v duhu solidarnosti obravnavali izredne razmere, ki izhajajo iz razvoja geopolitičnih razmer, je treba čim prej začeti izvajati obsežne naložbe v EDTIB.

(27)V ta namen bi bilo treba olajšati oddajo naročil na podlagi skupnega naročanja, pri katerem sodeluje vsaj ena država članica, ki prejme finančno pomoč v okviru instrumenta SAFE. Zato bi bilo treba za države članice, ki izvajajo skupna javna naročila z uporabo pomoči, zagotovljene v okviru instrumenta SAFE, šteti, da so v izrednih razmerah zaradi krize, kar upravičuje uporabo postopka s pogajanji brez objave obvestila o naročilu, kot je določeno v Direktivi 2009/81/ES. Poleg tega je treba za zaščito varnostnih interesov držav članic, ki sodelujejo pri skupnih javnih naročilih ob podpori v okviru instrumenta SAFE, določiti tudi možnost, da je obstoječi okvirni sporazum ali pogodba odprt oz. odprta za naročnike iz držav članic, ki prvotno niso bili podpisniki tega sporazuma, čeprav taka možnost prvotno ni bila določena v tem sporazumu oz. pogodbi, pod pogojem, da se pridobi predhodno soglasje podjetja, ki je sklenilo okvirni sporazum.

(28)Namen tega instrumenta je prispevati k prevladujočemu interesu javne varnosti, kar vključuje spremljanje finančnih prizadevanj držav članic, da bi zagotovili pravočasno razpoložljivost in dobavo obrambnih proizvodov z okrepitvijo EDTIB, s čimer bodo države članice pripravljene na kakršno koli agresijo. Cilj instrumenta je z uporabo pogojev za upravičenost podpreti konkurenčnost in industrijsko pripravljenost EDTIB, ki sta potrebni za izboljšanje zmogljivosti držav članic za učinkovito in avtonomno obrambo ozemlja Unije in njenih držav članic. Instrument ima tudi pomožni cilj, tj. z uporabo skupnih javnih naročil povečati raven interoperabilnosti obrambnih proizvodov. V duhu solidarnosti in za zagotovitev finančne vzdržnosti prizadevanj, ki so potrebna za reševanje resnih težav pri razpoložljivosti obrambnih proizvodov, je primerno, da se poleg navedenih prizadevanj sprejmejo ukrepi, s katerimi bi se izognili vnaprejšnjemu financiranju davkov na te odhodke. Obrambne proizvode, pridobljene v okviru skupnih javnih naročil, ki vključujejo prispevek iz tega instrumenta, bi bilo zato treba oprostiti plačila davka na dodano vrednost (DDV) z uvedbo začasne oprostitve plačila DDV na podlagi Direktive 2006/122/EGS. Ta oprostitev bi morala biti časovno omejena in se uporabljati le za čas trajanja pogodb, ki izhajajo iz skupnih javnih naročil v okviru instrumenta SAFE.

(29)Unija ostaja v celoti zavezana mednarodni solidarnosti. Vsi ukrepi, ki se zdijo potrebni in se sprejmejo na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi za preprečevanje ali odpravo kritičnega pomanjkanja, bi se morali izvajati ciljno usmerjeno, pregledno, sorazmerno, začasno in v skladu z obveznostmi Svetovne trgovinske organizacije.

(30)Komisija in države članice bi morale imeti možnost sodelovanja v dejavnostih obveščanja, da bi zagotovile prepoznavnost financiranja Unije in, kadar je to primerno, da se podpora v okviru instrumenta SAFE sporoči in prizna z izjavo o financiranju.

(31)Ta uredba ne posega v izključno pristojnost vsake države članice za ohranjanje njene nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU, in ne v pravico vsake države članice do zaščite njenih bistvenih varnostnih interesov v skladu s členom 346 PDEU.

(32)Da bi omogočili čim prejšnji začetek izvajanja te uredbe, da bi dosegli njene cilje, bi morala začeti veljati čim prej –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba vzpostavlja instrument za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) s krepitvijo evropske obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: instrument SAFE), ki zagotavlja finančno pomoč državam članicam, kar jim omogoča izvajanje nujnih in obsežnih javnih naložb v podporo evropski obrambni industriji.

Ta uredba določa pogoje in postopke, v skladu s katerimi se finančna pomoč v okviru instrumenta SAFE zagotovi državam članicam in jo te izvajajo, ter pravila o poenostavljenih in pospešenih postopkih skupnega javnega naročanja za nakup obrambnih proizvodov in drugih proizvodov za obrambne namene, ki spadajo v naslednje kategorije:

·Prva kategorija: streliva in rakete; artilerijski sistemi; majhni droni (NATO razred 1) in z njimi povezani protidronski sistemi; zaščita kritične infrastrukture; kibernetska varnost in vojaška mobilnost.

·Druga kategorija: zračna in raketna obramba; droni, razen majhnih dronov (NATO razreda 2 in 3), in z njimi povezani protidronski sistemi; strateški spodbujevalci; zaščita vesoljskih sredstev; umetna inteligenca in elektronsko vojskovanje.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„obrambni proizvod“ pomeni blago, storitve in gradnje, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES, kot je določeno v členu 2 Direktive;

(2)„drugi proizvodi za obrambne namene“ pomenijo katero koli blago, storitve in dela, razen tistih, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES, kot je določeno v členu 2 Direktive, ki so potrebni ali namenjeni za obrambne namene;

(3)„skupna javna naročila“ pomenijo postopek javnega naročanja obrambnih proizvodov ali drugih proizvodov za obrambne namene in iz njega izhajajoče pogodbe, ki ga izvedeta vsaj ena država članica, ki prejema finančno pomoč v okviru tega instrumenta, in ena dodatna država članica ali ena članica Evropskega združenja za prosto trgovino, ki sta članici Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: države Efte v EGP) ali Ukrajina. Poleg tega lahko skupna javna naročila vključujejo pristopne države, države kandidatke in potencialne kandidatke ter druge tretje države, s katerimi je Unija sklenila partnerstvo na področju varnosti in obrambe (nezavezujoč instrument).

Člen 3
Dopolnilna narava instrumenta SAFE

Instrument SAFE dopolnjuje ukrepe, ki jih Unija in države članice sprejmejo za izvedbo nujnih in velikih javnih naložb v podporo evropski obrambni industriji.

Člen 4
Pogoji za uporabo instrumenta SAFE

1.Država članica lahko zaprosi za finančno pomoč v okviru instrumenta SAFE (v nadaljnjem besedilu: finančna pomoč) za dejavnosti, odhodke in ukrepe v zvezi z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene, ki se izvaja prek skupnih javnih naročil ob upoštevanju pravil o upravičenosti iz člena 16 in je namenjena zlasti:

(a)pospeševanju prilagajanja obrambne industrije strukturnim spremembam, tudi z vzpostavitvijo in povečanjem njenih proizvodnih zmogljivosti ter s tem povezanih podpornih dejavnosti;

(b)izboljšanju pravočasne razpoložljivosti obrambnih proizvodov, tudi s skrajšanjem časa dobave, rezervacijo proizvodnih mest ali ustvarjanjem zalog obrambnih proizvodov, vmesnih proizvodov ali surovin;

(c)zagotavljanju interoperabilnosti in zamenljivosti po vsej Uniji.

2.Država članica lahko uporabi finančno pomoč v okviru instrumenta SAFE v sinergiji z drugimi programi Unije v skladu s pravili navedenih programov. Finančna pomoč v okviru instrumenta SAFE se lahko uporabi tudi za financiranje dejavnosti, ki so prejele prispevek Unije v okviru drugega programa Unije.

3.Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko javna naročila, ki jih izvaja ena država članica, upravičena do podpore v okviru instrumenta SAFE 12 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe. Kadar država članica tako naročilo vključi v načrt iz člena 7(2), dejavno sprejme vse potrebne ukrepe za razširitev ugodnosti zadevnega naročila na vsaj eno dodatno državo članico ali eno državo Efte v EGP ali Ukrajino, poleg katere koli zainteresirane pristopne države, države kandidatke, potencialne kandidatke ali druge tretje države, s katero je Unija sklenila partnerstvo na področju varnosti in obrambe. Pogoji za upravičenost iz člena 16(2) do (12) se uporabljajo smiselno.

Člen 5
Oblika finančne pomoči

Finančna pomoč je v obliki posojila, ki ga Unija odobri zadevni državi članici.

Člen 6
Najvišji znesek finančne pomoči

Najvišji znesek finančne pomoči v obliki posojil, zagotovljenih v okviru instrumenta SAFE, je 150 000 000 000 EUR.

Člen 7
Prošnja za finančno pomoč in naložbeni načrt za evropsko obrambno industrijo

1.V šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe država članica, ki želi prejeti finančno pomoč, pošlje Komisiji prošnjo. Prošnji se priloži načrt (v nadaljnjem besedilu: naložbeni načrt za evropsko obrambno industrijo).

2.Naložbeni načrt za evropsko obrambno industrijo se ustrezno obrazloži in utemelji. Vključuje naslednje elemente:

(a)opis obrambnih proizvodov in drugih proizvodov za obrambne namene, povezanih z naslednjim:

(1)prva kategorija: streliva in rakete; artilerijski sistemi; majhni droni (NATO razred 1) in z njimi povezani protidronski sistemi; zaščita kritične infrastrukture; kibernetska varnost in vojaška mobilnost;

(2)druga kategorija: zračna in raketna obramba; droni, razen majhnih dronov (NATO razreda 2 in 3), in z njimi povezani protidronski sistemi; strateški spodbujevalci; zaščita vesoljskih sredstev; umetna inteligenca in elektronsko vojskovanje;

(b)opis načrtovanih dejavnosti, odhodkov in ukrepov v skladu s členom 4;

(c)kadar je ustrezno, opis predvidene vključenosti Ukrajine v načrtovane dejavnosti, odhodke in ukrepe ali predvidene dejavnosti v korist Ukrajine;

(d)opis načrtovanih ukrepov, namenjenih zagotavljanju skladnosti s členom 16 in pravili o javnem naročanju, vključno z opisom, kako je treba zagotoviti njihovo upoštevanje, ter

(e)vsi drugi ustrezni podatki.

3.Države članice po potrebi navedejo sinergije z naložbenimi načrti za evropsko obrambno industrijo drugih držav članic, in dejavnosti, ki se izvajajo na ravni Unije.

4.Države članice po potrebi vključijo opis dejavnosti za krepitev zanesljivosti oskrbe in odpornosti, zlasti z olajšanjem dostopa do obrambnega trga za MSP, podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in nove akterje na področju obrambe.

5.Pri pripravi svojih naložbenih načrtov za evropsko obrambno industrijo lahko države članice od Komisije zahtevajo, naj organizira izmenjavo dobrih praks, da bi se državam članicam, ki so to zahtevale, omogočilo, da izkoristijo izkušnje drugih držav članic.

6.Države članice lahko Komisiji predložijo spremenjeno prošnjo za finančno pomoč skupaj s spremenjenim naložbenim načrtom za evropsko obrambno industrijo, kadar je to ustrezno utemeljeno s spremembo načrtovanih odhodkov ali ukrepov in glede na razpoložljivost zneskov posojil.

Člen 8
Odločitev o prošnji za finančno pomoč

1.Komisija oceni naložbeni načrt za evropsko obrambno industrijo iz člena 7(1) in brez nepotrebnega odlašanja sprejme odločitev o navedeni prošnji.

2.Kadar Komisija ugotovi, da prošnja izpolnjuje pogoje iz te uredbe, zlasti iz člena 4, člena 7(2) in člena 16, da na voljo finančno pomoč z izvedbenim sklepom. Izvedbeni sklep Komisije zajema:

(a)oceno načrta iz člena 7(1), vključno z elementi načrta iz člena 7(2);

(b)znesek posojila in znesek podpore v obliki posojila, ki se izplača v obliki predhodnega financiranja v skladu s členom 11.

3.Komisija v vseh primerih zadevni državi članici sporoči svojo oceno prošnje in jo utemelji.

4.Komisija pri sprejemanju izvedbenega sklepa v skladu z odstavkom 2 upošteva obstoječe in pričakovane potrebe države članice prosilke po financiranju ter prošnje za finančno pomoč na podlagi te uredbe, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice, ter pri tem spoštuje načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti.

5.Kadar po sprejetju izvedbenega sklepa iz odstavka 2 zneski ostanejo na voljo za finančno pomoč v okviru instrumenta SAFE, lahko Komisija do 31. decembra 2026 objavi nov razpis za prijavo interesa. V takem primeru se smiselno uporablja postopek iz člena 7 in odstavkov 1 do 4.

6.Izvedbeni sklep na podlagi odstavka 2 se lahko sprejme do 30. junija 2027.

Člen 9
Najemanje in dajanje posojil

1.Za financiranje podpore v okviru instrumenta SAFE, ki je v obliki posojil, se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 224 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije izposodi potrebna sredstva.

2.Najemanja in dajanja posojil v okviru instrumenta SAFE se izvajajo v eurih.

Člen 10
Sporazum o posojilu in operativne ureditve

1.Po sprejetju izvedbenega sklepa Komisije iz člena 8(2) Komisija z državo članico sklene sporazum o posojilu in operativne ureditve.

2.Sporazum o posojilu določa obdobje razpoložljivosti in podrobne pogoje podpore v okviru instrumenta SAFE v obliki posojil. Trajanje sporazuma o posojilu ne sme biti daljše od 45 let. Sporazum o posojilu poleg elementov iz člena 223(4) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 vsebuje tudi znesek predhodnega financiranja in pravila o obračunavanju predhodnega financiranja.

3.V operativnih ureditvah se določi razmerje med izvajanjem naložbenega načrta za evropsko obrambno industrijo in ustrezno finančno pomočjo, vključno z okvirnim časovnim razporedom izplačila obrokov posojila, po potrebi z letno zgornjo mejo. Poleg tega se v teh operativnih ureditvah določijo vrste dokumentarnih dokazil in pravil o nadzoru v zvezi z izpolnjevanjem posebnih pravil o upravičenosti, ki jih uporabljajo države članice v skladu s členom 16, ter podrobnih elementov iz člena 14.

Člen 11
Predhodno financiranje

1.Države članice lahko v okviru svojega naložbenega načrta za evropsko obrambno industrijo zaprosijo za plačilo predhodnega financiranja v višini do 15 odstotkov podpore v obliki posojila.

2.Izplačilo predhodnega financiranja je pogojeno z začetkom veljavnosti sporazuma o posojilu iz člena 10(2). Sporazum o posojilu lahko določa, da je plačilo predhodnega financiranja pogojeno s sklenitvijo operativnih ureditev iz člena 10(3).

3.Plačila se izvršijo glede na razpoložljivost finančnih sredstev. Predhodno financiranje se lahko izplača v eni ali več tranšah.

Člen 12
Pravila o plačilih obrokov in začasni ustavitvi posojil

1.Obdobje razpoložljivosti posojila, ki ustreza obdobju, v katerem se lahko odobrijo plačila zadevni državi članici na podlagi tega člena, traja do 31. decembra 2030. Plačila se izvršijo v obrokih glede na razpoložljivost finančnih sredstev. Obrok se lahko izplača v eni ali več tranšah.

2.Po predložitvi poročila o napredku iz člena 14(2) lahko zadevna država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljeno prošnjo za plačilo. Države članice lahko take prošnje za plačilo Komisiji predložijo dvakrat na leto.

3.Komisija brez nepotrebnega odlašanja oceni popolnost, pravilnost in skladnost poročila o napredku iz člena 14(2). Kadar Komisija poda pozitivno oceno, brez nepotrebnega odlašanja sprejme sklep o odobritvi izplačila obroka posojila.

4.Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 3 ugotovi, da poročilo iz člena 14(2) ni zadovoljivo, se plačilo celotnega posojila ali njegovega dela začasno ustavi. Zadevna država članica lahko predloži svoje pripombe v enem mesecu po obvestilu o oceni Komisije.

Člen 13
Bonitetna pravila, ki se uporabljajo za portfelj posojil

Delež posojil, odobrenih trem državam članicam, ki predstavljajo največji delež odobrenih posojil, ne sme preseči 60 odstotkov najvišjega zneska iz člena 6(1).

Člen 14
Kontrola in revizija

1.Sporazum o posojilu vsebuje potrebne določbe o kontroli in revizijah, kot določa člen 223(4) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

2.Kadar se predloži ustrezno utemeljena prošnja za plačilo v skladu s členom 12, država članica upravičenka Komisiji predloži tudi šestmesečno poročilo o napredku, ki ustrezno utemeljuje nastale in prihodnje odhodke ter druge potrebne elemente.

Člen 15
Poročanje

1.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o uporabi finančne pomoči.

2.Po potrebi se poročilu priloži predlog o podaljšanju obdobja razpoložljivosti instrumenta SAFE.

Člen 16
Pravila o upravičenosti za skupna javna naročila v podporo naložbam v obrambno industrijo in s strani obrambne industrije

1.Skupna javna naročila so upravičena do podpore v okviru instrumenta SAFE le, če izpolnjujejo pogoje za upravičenost iz tega člena.

2.Postopki skupnega javnega naročanja in pogodbe za obrambne proizvode vključujejo zahteve glede sodelovanja za izvajalce in podizvajalce, vključene v skupna javna naročila, iz odstavkov 3 do 11 in odstavka 13, brez poseganja v pogoje, dogovorjene v sporazumih iz člena 17.

3.Izvajalci in podizvajalci, vključeni v skupna javna naročila, imajo sedež in svoje izvršne upravne strukture v Uniji, državi Efte v EGP ali Ukrajini. Niso pod nadzorom tretje države, ki ni Ukrajina ali država Efte v EGP, ali subjekta iz druge tretje države, ki nima sedeža v Uniji, Ukrajini ali državi Efte v EGP.

4.Z odstopanjem od odstavka 3 lahko pravni subjekt s sedežem v Uniji, ki je pod nadzorom druge tretje države ali subjekta iz druge tretje države, sodeluje pri skupnih javnih naročilih, če je bil predmet pregleda v smislu Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta in po potrebi ustreznih blažilnih ukrepov ali če zagotavlja jamstva, ki jih je preverila država članica, v kateri ima sedež izvajalec ali podizvajalec, vključen v skupno javno naročilo. Ta jamstva dajejo zagotovila, da vključitev izvajalca ali podizvajalca v skupna javna naročila ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in držav članic, določenimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V PEU.

5.Jamstva iz odstavka 4 lahko temeljijo na standardizirani predlogi, ki jo zagotovi Komisija, in so del razpisnih zahtev, da se zagotovi usklajena uporaba po vsej Uniji. Jamstva zlasti utemeljujejo, da je za namene skupnih javnih naročil vzpostavljeno vse potrebno za zagotovitev, da:

(a)se nadzor nad izvajalcem ali podizvajalcem, vključenim v skupna javna naročila, ne izvaja tako, da bi zmanjševal ali omejeval njegovo zmožnost za izvedbo naročila in dosego rezultatov, ter

(b)je tretji državi ali subjektu iz tretje države onemogočen dostop do tajnih podatkov v zvezi s skupnimi javnimi naročili in da bodo zaposleni ali druge osebe, vključene v skupna javna naročila, imeli nacionalno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga izda država članica, v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi.

6.Javni naročnik, ki izvaja skupno javno naročanje, Komisiji predloži uradno obvestilo o ukrepih za zmanjšanje tveganj, ki se uporabljajo v smislu Uredbe (EU) 2019/452, ali jamstvih iz odstavka 4. Dodatne informacije o uporabljenih ukrepih za zmanjšanje tveganj ali jamstvih se na zahtevo dajo na voljo Komisiji.

7.Infrastruktura, objekti, sredstva in viri izvajalcev in podizvajalcev, vključenih v skupna javna naročila, ki se uporabljajo za namene skupnega javnega naročila, se nahajajo na ozemlju države članice, države Efta v EGP ali Ukrajine. Kadar izvajalci ali podizvajalci, vključeni v skupna javna naročila, nimajo takoj na voljo nadomestnih možnosti ali ustrezne infrastrukture, objektov, sredstev in virov na ozemlju države članice, države Efta v EGP ali Ukrajine, lahko izvajalci in podizvajalci, vključeni v skupna javna naročila, uporabljajo svojo infrastrukturo, objekte, sredstva in vire, ki so zunaj navedenih ozemelj, pod pogojem, da takšna uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic.

8.Stroški komponent s poreklom iz Unije, držav Efta v EGP ali Ukrajine ne smejo biti nižji od 65 % predvidenih stroškov končnega proizvoda. Nobena komponenta ne sme izvirati iz druge tretje države, ki je v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije ali njenih držav članic.

9.Za obrambne proizvode, povezane z drugo kategorijo iz točke (a)(2) člena 7(2), imajo izvajalci možnost, da brez omejitev, ki jih naložijo tretje države ali subjekti iz tretjih držav, odločajo o opredelitvi, prilagoditvi in razvoju zasnove naročenega obrambnega proizvoda, vključno s pravno pristojnostjo za nadomestitev ali razstavljanje sestavnih delov, ki so predmet omejitev, ki jih uvedejo tretje države ali subjekti iz tretjih držav.

10.V tem členu „podizvajalci, vključeni v skupna javna naročila“ pomeni vse pravne subjekte, ki zagotavljajo kritične vire z edinstvenimi lastnostmi, bistvenimi za delovanje proizvoda, in jim je dodeljeno vsaj 15 % vrednosti naročila.

11.Države članice zagotovijo, da postopki javnega naročanja in pogodbe za druge proizvode za obrambne namene, ki izhajajo iz skupnih javnih naročil, ki prejemajo podporo v okviru tega instrumenta, vključujejo ustrezne pogoje za upravičenost za zaščito varnostnih in obrambnih interesov Unije in držav članic.

12.Države članice v načrtu iz člena 7 podrobno navedejo pogoje za upravičenost v skladu z odstavki 3 do 11 in odstavkom 13, brez poseganja v pogoje, dogovorjene v sporazumih iz člena 17. Finančna pomoč je pogojena s predložitvijo poročila o napredku z informacijami, navedenimi v operativnih ureditvah iz člena 10.

13.Države članice lahko finančno pomoč, zagotovljeno v okviru instrumenta SAFE, uporabijo za financiranje svojega sodelovanja v postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo v skladu s členom 168(2) ali (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. V tem primeru lahko z odstopanjem od člena 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 tudi tretje države, ki sodelujejo v skupnih javnih naročilih, sodelujejo v katerem koli mehanizmu javnega naročanja iz člena 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in imajo od njega koristi.

Člen 17
Pogoji za sodelovanje drugih subjektov in proizvodov iz tretjih držav

1.Unija lahko sklene dvostranske ali večstranske sporazume s podobno mislečimi državami, in sicer z državami pristopnicami, državami kandidatkami, ki niso Ukrajina, in potencialnimi kandidatkami, ter z drugimi tretjimi državami, s katerimi je Unija sklenila partnerstvo na področju varnosti in obrambe, da bi se pogoji za upravičenost iz člena 16 odprli za možnost izpolnjevanja merila lokacije, porekla ali kraja sedeža za navedene države in njihova ozemlja v skladu z odstavkoma 2 in 3, kadar te države sodelujejo pri skupnih javnih naročilih v okviru instrumenta SAFE.

2.Dvostranski ali večstranski sporazum iz odstavka 1 določa, kateri od pogojev za upravičenost iz člena 16 se lahko izpolnijo v zvezi z lokacijo, poreklom ali krajem sedeža v tretji državi ali tretjih državah, ki so podpisnice sporazuma, in na njihovih ozemljih ter pod katerimi pogoji. Zlasti in po potrebi določa:

(a)pogoje in načine sodelovanja izvajalcev in podizvajalcev s sedežem v tretji državi pri skupnih javnih naročilih v okviru instrumenta SAFE;

(b)pravila v zvezi z lokacijo infrastrukture, objektov, sredstev in virov izvajalcev ali podizvajalcev, vključenih v skupna javna naročila, ki se uporabljajo za proizvodnjo obrambnih proizvodov ali drugih proizvodov za obrambne namene, dobavljenih na podlagi pogodb, ki izhajajo iz skupnih javnih naročil v okviru instrumenta SAFE;

(c)pravila v zvezi s stroški komponent s poreklom iz tretje države;

(d)pravila v zvezi z omejitvami, ki jih uvedejo tretje države ali subjekti iz tretjih držav, v zvezi z opredelitvijo, prilagoditvijo in razvojem zasnove obrambnega proizvoda, nabavljenega s podporo instrumenta SAFE.

3.Dvostranski ali večstranski sporazum:

(a)zagotavlja pravično ravnovesje med prispevki in koristmi tretje države;

(b)določa pogoje za kakršen koli finančni prispevek, ki ga mora tretja država zagotoviti Uniji;

(c)določa vse druge ustrezne ukrepe, ki urejajo zanesljivost oskrbe z naročenim proizvodom;

(d)prispeva k boljši standardizaciji obrambnih sistemov in večji interoperabilnosti med zmogljivostmi držav članic in teh tretjih držav.

4.Prispevki iz točke (b) odstavka 3 so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe in se uporabijo za programe, ki podpirajo obrambno industrijo Unije, ukrajinsko obrambno industrijo in Ukrajino v skladu s pravili navedenih programov.

Člen 18
Sprememba okvirnih sporazumov ali pogodb

1.Kadar skupno javno naročilo podpira instrument SAFE, se pravila iz odstavkov 2 do 4 uporabljajo za obstoječi okvirni sporazum ali pogodbo, katerega oziroma katere predmet je nakup obrambnih proizvodov, ki ga v celoti ali delno financira vsaj ena od sodelujočih držav članic s posojilom, dodeljenim v okviru instrumenta SAFE, in ne vključuje pravil, ki urejajo možnost njegove/njene bistvene spremembe. Pri uporabi odstavkov 2 in 3 javni naročnik, ki je sklenil okvirni sporazum ali pogodbo, pridobi predhodno soglasje podjetja, s katerim je sklenil okvirni sporazum ali pogodbo.

2.Javni naročnik države članice lahko spremeni obstoječi okvirni sporazum ali pogodbo za obrambne proizvode, kadar je bil ta okvirni sporazum sklenjen s podjetjem, ki izpolnjuje merila, enakovredna tistim iz člena 16(3) do (11), da se dodajo novi javni naročniki iz držav, ki sodelujejo pri skupnih javnih naročilih kot podpisniki navedenega okvirnega sporazuma ali pogodbe. Člen 29(2), prvi pododstavek, Direktive 2009/81/ES se ne uporablja za javne naročnike, ki prvotno niso podpisniki okvirnega sporazuma.

3.Z odstopanjem od člena 29(2), tretji pododstavek, Direktive 2009/81/ES lahko javni naročnik države članice bistveno spremeni količine, določene v okvirnem sporazumu ali pogodbi, katerih ocenjena vrednost presega vrednostne prage iz člena 8 Direktive 2009/81/ES, kadar je bil okvirni sporazum ali je bila pogodba sklenjen oziroma sklenjena s podjetjem, ki izpolnjuje merila, enakovredna tistim iz člena 16(3) do (11) te uredbe, in če je sprememba nujno potrebna za uporabo odstavka 2.

4.Za namene izračuna vrednosti iz odstavka 3 tega člena je posodobljena vrednost referenčna točka, če pogodba vključuje določbo o indeksaciji.

5.Javni naročnik, ki je spremenil okvirni sporazum ali pogodbo v primerih iz odstavka 2 ali 3, o tem objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 32 Direktive 2009/81/ES.

6.V primerih iz odstavkov 2 in 3 se med javnimi naročniki, ki so podpisniki okvirnega sporazuma ali pogodbe, uporablja načelo enakih pravic in obveznosti, zlasti glede stroškov dodatnih naročenih količin.

Člen 19
Primeri, ki upravičujejo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu v okviru skupnega javnega naročila, podprtega z instrumentom SAFE

Za skupna javna naročila, ki vključujejo vsaj eno državo članico, ki prejema finančno pomoč v okviru instrumenta SAFE, se šteje, da izpolnjujejo pogoj nujnosti zaradi krize za namene člena 28(1), točka (c), Direktive 2009/81/ES.

Člen 20
Začasna oprostitev plačila DDV za uvoz in dobavo obrambnih proizvodov

Za namene te uredbe so dobave obrambnih proizvodov ali drugih proizvodov za obrambne namene, ki se izvedejo na podlagi pogodb, ki izhajajo iz skupnih javnih naročil v okviru instrumenta SAFE, vključno z uvozom in dobavo znotraj Unije, začasno oproščene davka na dodano vrednost z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 2006/112/ES.

Člen 21
Uporaba predpisov o tajnih podatkih in občutljivih podatkih

1.Komisija uporablja varen sistem izmenjave za lažjo izmenjavo tajnih podatkov in občutljivih podatkov med Komisijo ter državami članicami ter po potrebi z izvajalci ali drugimi končnimi prejemniki.

2.Komisija ima dostop do informacij, vključno s tajnimi podatki, ki so nujno potrebni za preverjanje pogojev za izplačilo plačil in izvajanje preverjanj, pregledov, revizij in preiskav, ter dostop do kontrol, revizij in poročil iz člena 14.

Člen 22
Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1.Komisija in države članice lahko sodelujejo pri dejavnostih komuniciranja, da zagotovijo prepoznavnost Unije za finančno pomoč, predvideno v ustreznih evropskih načrtih za naložbe v obrambo, tudi prek skupnih komunikacijskih dejavnosti z zadevnimi nacionalnimi organi, pri čemer ustrezno upoštevajo varnostne zahteve. Komisija lahko po potrebi zagotovi, da se podpora v okviru tega instrumenta sporoči in potrdi z izjavo o financiranju.

2.Države članice, ki prejemajo finančno pomoč v okviru instrumenta SAFE, zagotovijo prepoznavnost finančne pomoči Unije, pri čemer ustrezno upoštevajo varnostne zahteve, po potrebi tudi tako, da prikažejo emblem Unije in ustrezno izjavo o financiranju, ki se glasi „s podporo Evropske unije – SAFE“, zlasti pri promoviranju skupnih javnih naročil in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnim ciljnim skupinam, vključno z mediji in javnostjo.

3.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z Instrumentom, ukrepi, izvedenimi na podlagi instrumenta, in doseženimi rezultati. Komisija o svojih ukrepih po potrebi obvesti predstavništva Evropskega parlamenta in jih vključi v navedene ukrepe.

Člen 23
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 12  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

–    od [DD. MM.] 2025 do [31. 12.] 2030,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 13   

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Komentarji

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

3.2.3.3Odobritve skupaj

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih 

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 20

Zgoraj navedeno število EPDČ izraža potrebne dodatne vire za upravljanje dejavnosti v GD DEFIS in GD BUDG.

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

Opis nalog, ki jih opravljajo:

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 7 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov 1–6 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3    Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva

–    za druge prihodke

–    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

4.2Podatki

4.3Digitalne rešitve

4.4Ocena interoperabilnosti

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

(1)     Uredba (EU) 2023/2418 – SL – EUR-Lex .

(2)     Uredba (EU) 2023/1525 – SL – EUR-Lex .

(3)    Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Nova strategija za evropsko obrambno industrijo: doseganje pripravljenosti EU z odzivno in odporno evropsko obrambno industrijo.

(4)    The future of European competitiveness, poročilo Maria Draghija, september 2024.

(5)    Uredba Sveta (EU) 2020/672 z dne 19. maja 2020 o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19.

(6)    https://www.consilium.europa.eu/media/54783/20220311-versailles-declaration-sl.pdf.

(7)    https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7371-2022-INIT/sl/pdf.

(8)    Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o analizi vrzeli pri naložbah v obrambo in nadaljnjih korakih, JOIN(2022) 24 final, 18. maj 2022.

(9)    Uredba (EU) 2023/1525 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 2023 o podpori proizvodnji streliva (ASAP) (UL L 185, 24.7.2023, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1525/oj).

(10)    Uredba (EU) 2023/2418 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA) (UL L, 2023/2418, 26.10.2023).

(11)    Sklep Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic (UL L 331, 14.12.2017, str. 57, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2017/2315/oj).

(12)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(13)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(14)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(15)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(16)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(17)    Potrebne odobritve je treba določiti na podlagi zneskov letnih povprečnih stroškov na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.

(18)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(19)    Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(20)    Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.