This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52024DC0128
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL on the delegation of power to adopt delegated acts conferred on the Commission pursuant to Regulation (EC) No 810/2009 of the European Parliament and of the Council of 13 July 2009 establishing a Community Code on Visas (Visa Code)
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o pooblastilu za sprejemanje delegiranih aktov, ki se prenese na Komisijo v skladu z Uredbo (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o pooblastilu za sprejemanje delegiranih aktov, ki se prenese na Komisijo v skladu z Uredbo (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)
COM/2024/128 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.3.2024
COM(2024) 128 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o pooblastilu za sprejemanje delegiranih aktov, ki se prenese na Komisijo v skladu z Uredbo (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)
1.Pravni okvir
Člen 51a vizumskega zakonika 1 na Komisijo prenaša pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za pregled zneska vizumskih taks za obdobje petih let od 1. avgusta 2019. Devet mesecev pred koncem petletnega obdobja mora Komisija pripraviti poročilo o prenosu pooblastila.
Ocena potrebe po pregledu zneska vizumskih taks
V skladu s členom 16(9) vizumskega zakonika mora Komisija oceniti potrebo po pregledu zneska vizumskih taks, pri čemer upošteva objektivna merila, kot sta inflacija na ravni Unije in plače javnih uslužbencev držav članic. Poročilo vsebuje tudi to oceno. Po potrebi se oceni priloži delegirani akt o prilagoditvi vizumskih taks v skladu s členom 51a vizumskega zakonika.
Ker je naloga Komisije, da to oceno izvede vsaka tri leta, določba pa se je prvič začela uporabljati 2. februarja 2020, je bila ocena prvič izvedena na podlagi podatkov za leto 2023.
Sedanje takse in sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov
Taksa za vlogo za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje trenutno znaša 80 EUR 2 za odrasle (starejše od 12 let) in 40 EUR za prosilce, stare od 6 do 12 let. Prosilci, mlajši od 6 let, so vizumske takse oproščeni. Poleg tega se lahko vlaganje vlog za izdajo vizuma odda v zunanje izvajanje zunanjim ponudnikom storitev, ki lahko zaračunajo pristojbino za storitve v višini največ polovice standardne vizumske takse (trenutno 40 EUR).
Če Svet sprejme izvedbeni sklep na podlagi točke (b) člena 25a(5) zaradi nezadostnega sodelovanja tretje države na področju ponovnega sprejema, se prosilcem, starim 12 let in več, zaračuna vizumska taksa v višini 120 EUR ali 160 EUR.
Poleg tega je EU podpisala sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov z več tretjimi državami, od katerih so štirje še vedno v veljavi:
–Armenija 3 : vizumska taksa se zniža na 35 EUR za odrasle prosilce in oprosti za prosilce, mlajše od 12 let,
–Azerbajdžan 4 : vizumska taksa se zniža na 35 EUR za odrasle prosilce in oprosti za prosilce, mlajše od 12 let,
–Belorusija 5 : vizumska taksa se zniža na 35 EUR za odrasle prosilce in oprosti za prosilce, mlajše od 12 let (Izvajanje je začasno prekinjeno za člane beloruske vlade ali uradnih delegacij.) 6 ,
–Zelenortski otoki 7 : vizumska taksa se zniža na 75 % standardne takse za državljane, ki niso zajeti s sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov, (trenutno torej znaša 60 EUR), za prosilce, mlajše od 12 let, pa se oprosti.
Morebitno zvišanje vizumske takse z delegiranim aktom se ne bo uporabljalo za prosilce iz Armenije, Azerbajdžana ali Belorusije, saj sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov s temi državami določajo vizumske takse, na katere delegirani akt ne vpliva. Ker pa sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov z Zelenortskimi otoki namesto fiksnega zneska določa odstotek standardne vizumske takse, bi se za državljane Zelenortskih otokov ta znesek spremenil.
Sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov so bili podpisani še z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Gruzijo, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Srbijo in Ukrajino. Ker pa so bile te države prestavljene v Prilogo II k uredbi o vizumih (Uredba (EU) 2018/1806) 8 , njihovim državljanom ni več treba zaprositi za vizum, kar pomeni, da sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov v praksi zanje večinoma niso več relevantni 9 .
Sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov, podpisan z Rusko federacijo, je bil po ruski vojni agresiji proti Ukrajini začasno prekinjen. 10
2.Izračun zneska vizumskih taks po pregledu
V skladu s členom 16(9) vizumskega zakonika Evropska komisija vsaka tri leta oceni vizumske takse, pri čemer upošteva objektivna merila, kot so inflacija po vsej Uniji in plače javnih uslužbencev držav članic EU.
Mehanizem za pregled zneska vizumskih taks je namenjen prilagoditvi povečanju stroškov držav članic zaradi obravnave vlog za izdajo vizuma po vsem svetu. Glavne stroškovne komponente so poleg stroškov za zaposlene še nepremičnine, oprema in storitve, zlasti na področju informacijske tehnologije. Povečanje stroškov za zaposlene je zajeto v plačah nacionalnih javnih uslužbencev, povečanje stroškov pri drugih komponentah pa odraža inflacija na ravni Unije.
Čeprav bi lahko Komisija pri izračunu za pregled zneska taks uporabila dodatne kazalnike, je bila ta možnost že v zgodnji fazi opuščena. Ker se večina vlog za izdajo vizuma obravnava zunaj Evropske unije, je na primer obravnavala vprašanje, ali bi bilo treba k izračunu dodati komponento inflacije za določeno lokacijo. Na stroške držav članic namreč ne vpliva le inflacija v EU, temveč na različne načine tudi inflacija na vsaki konzularni lokaciji držav članic. Za vključitev komponente inflacije za določeno lokacijo bi bilo treba uporabiti podatke za stotine mest po svetu, kar bi sprožilo vprašanje določitve ustreznih uteži glede na lokacijo. Ker imajo države članice konzularne mreže zelo različnih velikosti in z zelo različnim geografskim obsegom, bi to lahko pomenilo tudi neravnovesja pri obravnavi držav članic.
Zato se je Komisija odločila, da bo izračun omejila na dva kazalnika, ki sta izrecno navedena v vizumskem zakoniku, in sicer na inflacijo na ravni Unije in tehtano povprečje plač javnih uslužbencev držav članic.
2.1.Inflacija
Kot je določeno v vizumskem zakoniku, se uporablja stopnja inflacije na ravni Unije, ki jo objavi Eurostat, tj. harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) 11 . Letna stopnja inflacije se izračuna na naslednji način:
Na podlagi zgornjega izračuna se lahko izračunajo naslednji podatki:
|
2020–2021 |
2021–2022 |
2022–2023 |
|
|
Junij leta N |
106,31 |
108,65 |
119,03 |
|
Junij leta N+1 |
108,65 |
119,03 |
126,69 |
|
Letna stopnja inflacije |
2,2 % |
9,6 % |
6,4 % |
2.2.Kazalnik kupne moči javnih uslužbencev držav članic
Tehtano povprečje kupne moči plač javnih uslužbencev držav članic je bilo izračunano (podrobni izračun v Prilogi) na naslednji način:
a)razvoj realnih neto prejemkov v vsaki državi članici med letoma N in N+1 (= razvoj kupne moči) se pomnoži z utežjo posameznih držav članic v skupnem BDP EU. Kot utežni faktor se uporablja BDP, izražen v paritetah kupne moči, kot delež skupnega BDP EU. Kazalnik realnih neto prejemkov po državah članicah in ustrezne uteži BDP vsako leto oktobra objavi Eurostat in zajema predhodno leto do julija 12 ;
b)skupni kazalnik plač na ravni EU se izračuna kot vsota kazalnika, tehtanega z BDP posameznih držav članic.
2.3.Kazalnik prilagoditve vizumske takse
Za vsako letno obdobje je bil izračunan splošni kazalnik, ki predstavlja razvoj obeh dejavnikov. Ta kazalnik se izračuna na enak način kot letna posodobitev plač javnih uslužbencev EU, ki združuje kazalnik inflacije s kazalnikom razvoja kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev 13 :
Na podlagi tega se lahko izračuna naslednja prilagoditev vizumske takse:
|
Stopnja inflacije |
Kazalnik kupne moči plač |
Kazalnik prilagoditve vizumske takse |
Prilagojena vizumska taksa (v EUR) |
|
|
Začetek |
80,00 |
|||
|
2020–2021 |
2,2 % |
0,2 % |
2,4 % |
81,92 |
|
2021–2022 |
9,6 % |
–4,6 % |
4,6 % |
85,69 |
|
2022–2023 |
6,4 % |
–1,7 % |
4,6 % |
89,63 |
|
(Takse v EUR) |
Znižana vizumska taksa za otroke |
Vizumska taksa za državljane Zelenortskih otokov na podlagi sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov |
Višja vizumska taksa zaradi Izvedbenega sklepa Sveta (1) |
Višja vizumska taksa zaradi Izvedbenega sklepa Sveta (2) |
|
Začetek |
40,00 |
60,00 |
120,00 |
160,00 |
|
2020–2021 |
40,96 |
61,44 |
122,88 |
163,84 |
|
2021–2022 |
42,84 |
64,26 |
128,53 |
171,38 |
|
2022–2023 |
44,81 |
67,22 |
134,44 |
179,26 |
Leto, ki označuje začetek, je določeno za leto 2020, saj je to leto, ko se je začel uporabljati sedanji mehanizem za pregled zneska vizumskih taks.
3.Ocena in učinek
Na podlagi izračuna za pregled zneska bi se taksa zvišala z 80 EUR na 90 EUR za odrasle, s 40 EUR na 45 EUR za otroke in s 120 EUR na 135 EUR ali s 160 EUR na 180 EUR, kadar je Svet sprejel izvedbeni sklep na podlagi točke (b) člena 25a(5) zaradi nezadostnega sodelovanja na področju ponovnega sprejema. Taksa za državljane Zelenortskih otokov na podlagi zadevnega sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov bi se zvišala s 60 EUR na 67,50 EUR. Najvišja pristojbina za storitve, ki jo zaračunajo zunanji ponudniki storitev, bi se zvišala s 40 EUR na 45 EUR. To ustreza 12,5-odstotnemu zvišanju taks v treh letih.
Na podlagi notranjih izračunov bi zvišanje vizumske takse za 12,5 % privedlo do predvidenega dodatnega prihodka v višini približno 71 milijonov EUR za vse države članice 14 .
Komisija je proučila, ali je delegirani akt o spremembi vizumskih taks primerno sprejeti ob preučitvi taks, ki jih jurisdikcije zunaj EU zaračunavajo za vizumske storitve. V primerjavi z večino drugih velikih namembnih držav je cena schengenskega vizuma še vedno razmeroma nizka. Združene države so na primer nedavno zvišale svoje vizumske takse s 160 USD na 185 USD, kar pomeni 15-odstotno zvišanje taks za vizume. 15
|
Država |
Taksa v nacionalni valuti |
Približne takse v EUR |
|
ZDA |
185 (USD) |
172 |
|
Združeno kraljestvo |
115–771 (GBP), odvisno od dolžine veljavnosti |
135–900 |
|
Kanada |
100 (CAD)+ 85 (CAD) za pristojbine za biometrične podatke |
130 |
|
Avstralija |
190 (AUD) |
117 |
|
Nova Zelandija |
211 (NZD), brez turistične dajatve |
120 |
|
Japonska |
3 000 (JPY) za enkratni vstop
|
19
|
Glede na inflacijsko okolje v zadnjih nekaj letih in povečanje stroškov, ki so ga morale absorbirati države članice, Komisija meni, da bi bilo treba izračunano zvišanje taks prenesti na prosilce za vizum. Zato je vzporedno s tem poročilom sprejela delegirani akt za uveljavitev novih vizumskih taks.
Zvišanje vizumske takse za 12,5 % bo državam članicam prineslo skoraj 12,5-odstotno povečanje prihodkov od vizumov.
V skladu z uvodno izjavo 7 Uredbe 2019/1155 16 bi bilo treba ta dodatni prihodek uporabiti za zagotovitev zadostnih sredstev, vključno z zadostnim številom osebja, za obravnavo vlog za izdajo vizuma ob upoštevanju 15-dnevnega roka iz člena 23 vizumskega zakonika in pospešenega postopka, določenega v Direktivi 2004/38/ES za družinske člane državljanov EU 17 . Uporabiti bi ga bilo treba tudi za pomoč pri zagotavljanju, da se termini za oddajo vloge za izdajo vizuma lahko odobrijo v dveh tednih, kot zahteva člen 9 vizumskega zakonika.
Rezervacija termina za oddajo vloge za schengenski vizum je v številnih tretjih državah težavna, saj lahko prosilci termine pogosto rezervirajo le na datum po izteku dvotedenskega roka, določenega v vizumskem zakoniku 18 . Poleg tega to lahko družinskim članom državljanov EU prepreči, da bi bili upravičeni do pospešenega postopka, določenega v Direktivi 2004/38/ES. Sedanje razmere negativno vplivajo na podobo EU v tujini in na njene odnose z nekaterimi partnerskimi državami, zato jih je treba obravnavati.
Upoštevan je bil tudi gospodarski učinek spremembe vizumske takse, saj državljani, ki jim je bil izdan vizum in potujejo v schengensko območje s kakršnim koli namenom, prinesejo s sabo gospodarski kapital in tako prispevajo k lokalnemu gospodarstvu. Ne zdi se verjetno, da bi minimalno povišanje za 12,5 % oziroma 10 EUR glede na razmeroma višje stroške prevoza do schengenskega območja ali nastanitve med potovanjem odvračalo prosilce za vizum. Enako je bilo ugotovljeno leta 2018 pred zadnjim zvišanjem vizumske takse. 19 Zato ni pričakovati negativnih gospodarskih učinkov in Komisija ne pričakuje znatnega vpliva na število prosilcev za vizum, zlasti za turistične ali delovne namene.
4.Poročilo o prenosu pooblastila
Ker je bilo pooblastilo preneseno na Komisijo leta 2019, ga Komisija zdaj prvič uporablja in prvič sprejema delegirani akt o pregledu zneska vizumskih taks. Komisija je lahko brez težav izvajala prenos pooblastila, kot sta določila sozakonodajalca, pri čemer se je omejila na objektivne kazalnike, ki so izrecno navedeni v vizumskem zakoniku (inflacija na ravni Unije in tehtano povprečje plač javnih uslužbencev držav članic). Eurostat je pravočasno zagotovil potrebne podatke, ki so Komisiji omogočili, da oceni ustreznost pregleda zneska vizumskih taks. Komisija je uporabila prenos pooblastila za določitev novih vizumskih taks v skladu z rezultati izračunov.
Komisija ne vidi nobene ovire za tiho podaljšanje prenosa pooblastila, kot je določeno v členu 51a(2) vizumskega zakonika, kar bi pomenilo, da bo Komisija ponovno ocenila potrebo po pregledu zneska vizumskih taks leta 2026 ali 2027.
5.Zaključek
Komisija na podlagi navedene metodologije in ocene skupaj s tem poročilom sprejema delegirani akt, s katerim se vizumske takse zvišajo za 12,5 %, kar pomeni, da bodo odrasli v prihodnje plačali takso v višini 90 EUR.
Poleg tega Komisija ob tej priložnosti države članice opozarja na uvodno izjavo 7 Uredbe 2019/1155 in člen 9 vizumskega zakonika, kakor je bil spremenjen, ter poziva države članice, naj novo ustvarjene prihodke uporabijo za povečanje sredstev, vključno z več zaposlenimi, za povečanje zmogljivosti za obravnavo vlog za izdajo vizuma na konzulatih in za skrajšanje čakalnih dob za prosilce, s čimer naj se odpravijo primeri neupoštevanja rokov iz vizumskega zakonika in nespoštovanja pospešenega postopka, ki je v Direktivi 2004/38/ES določen za družinske člane državljanov EU.
To poročilo izpolnjuje tudi zahtevo glede poročanja iz člena 51a(2) vizumskega zakonika. Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj se seznanita s tem poročilom.
Priloga – Izračun kazalnika (kupne moči) plač
2020–2021
|
Država članica |
Kazalnik realnih neto prejemkov |
Utež BDP v SKM (EU27 = 100) |
Celoten učinek |
|
BE |
–2,3 % |
3,0 % |
–0,1 % |
|
BG |
10,4 % |
0,8 % |
0,1 % |
|
CZ |
6,2 % |
2,2 % |
0,1 % |
|
DK |
–0,4 % |
1,8 % |
0,0 % |
|
DE |
0,1 % |
22,6 % |
0,0 % |
|
EE |
12,5 % |
0,3 % |
0,0 % |
|
IE |
0,3 % |
2,4 % |
0,0 % |
|
EL |
–0,6 % |
1,5 % |
0,0 % |
|
ES |
–0,5 % |
9,1 % |
0,0 % |
|
FR |
–0,8 % |
15,7 % |
–0,1 % |
|
HR |
2,3 % |
0,6 % |
0,0 % |
|
IT |
–1,3 % |
12,5 % |
–0,2 % |
|
CY |
–0,7 % |
0,2 % |
0,0 % |
|
LV |
0,8 % |
0,3 % |
0,0 % |
|
LT |
0,7 % |
0,5 % |
0,0 % |
|
LU |
–3,3 % |
0,4 % |
0,0 % |
|
HU |
1,7 % |
1,6 % |
0,0 % |
|
MT |
5,0 % |
0,1 % |
0,0 % |
|
NL |
0,2 % |
5,2 % |
0,0 % |
|
AT |
–0,9 % |
2,5 % |
0,0 % |
|
PL |
3,8 % |
6,5 % |
0,2 % |
|
PT |
1,2 % |
1,8 % |
0,0 % |
|
RO |
–1,9 % |
3,1 % |
–0,1 % |
|
SI |
–1,1 % |
0,4 % |
0,0 % |
|
SK |
6,2 % |
0,9 % |
0,1 % |
|
FI |
0,6 % |
1,4 % |
0,0 % |
|
SE |
0,0 % |
2,8 % |
0,0 % |
Skupni kazalnik za obdobje 2020–2021: 0,2 %
2021–2022
|
Država članica |
Kazalnik realnih neto prejemkov |
Utež BDP v SKM (EU27 = 100) |
Celoten učinek |
|
BE |
–3,3 % |
3,2 % |
–0,1 % |
|
BG |
–9,6 % |
0,8 % |
–0,1 % |
|
CZ |
–11,3 % |
2,2 % |
–0,2 % |
|
DK |
–6,6 % |
1,7 % |
–0,1 % |
|
DE |
–5,5 % |
22,2 % |
–1,2 % |
|
EE |
–18,4 % |
0,3 % |
–0,1 % |
|
IE |
–0,9 % |
2,5 % |
0,0 % |
|
EL |
–10,4 % |
1,5 % |
–0,2 % |
|
ES |
–8,1 % |
8,9 % |
–0,7 % |
|
FR |
0,2 % |
15,8 % |
0,0 % |
|
HR |
–8,1 % |
0,6 % |
0,0 % |
|
IT |
1,0 % |
12,6 % |
0,1 % |
|
CY |
–5,9 % |
0,2 % |
0,0 % |
|
LV |
–9,8 % |
0,3 % |
0,0 % |
|
LT |
–10,7 % |
0,6 % |
–0,1 % |
|
LU |
–5,3 % |
0,4 % |
0,0 % |
|
HU |
–9,5 % |
1,6 % |
–0,2 % |
|
MT |
–3,3 % |
0,1 % |
0,0 % |
|
NL |
–4,3 % |
5,2 % |
–0,2 % |
|
AT |
–5,9 % |
2,4 % |
–0,1 % |
|
PL |
–10,9 % |
6,6 % |
–0,7 % |
|
PT |
–6,1 % |
1,7 % |
–0,1 % |
|
RO |
–8,1 % |
3,1 % |
–0,3 % |
|
SI |
–7,4 % |
0,4 % |
0,0 % |
|
SK |
–6,5 % |
0,8 % |
–0,1 % |
|
FI |
–5,5 % |
1,4 % |
–0,1 % |
|
SE |
–4,3 % |
2,9 % |
–0,1 % |
Skupni kazalnik za obdobje 2021–2022: –4,6 %
2022–2023
|
Država članica |
Kazalnik realnih neto prejemkov |
Utež BDP v SKM (EU27 = 100) |
Celoten učinek |
|
BE |
6,1 % |
3,1 % |
0,0 % |
|
BG |
0,1 % |
0,9 % |
0,0 % |
|
CZ |
–8,5 % |
2,2 % |
–0,2 % |
|
DK |
–0,1 % |
1,8 % |
0,0 % |
|
DE |
–3,0 % |
21,9 % |
–0,7 % |
|
EE |
–2,6 % |
0,3 % |
0,0 % |
|
IE |
2,8 % |
2,7 % |
0,1 % |
|
EL |
–1,3 % |
1,6 % |
0,0 % |
|
ES |
2,2 % |
9,1 % |
0,2 % |
|
FR |
–2,0 % |
15,5 % |
–0,3 % |
|
HR |
4,2 % |
0,6 % |
0,0 % |
|
IT |
–5,3 % |
12,8 % |
–0,7 % |
|
CY |
4,1 % |
0,2 % |
0,0 % |
|
LV |
11,5 % |
0,3 % |
0,0 % |
|
LT |
–4,6 % |
0,6 % |
0,0 % |
|
LU |
2,9 % |
0,4 % |
0,0 % |
|
HU |
–8,7 % |
1,7 % |
–0,1 % |
|
MT |
–2,4 % |
0,1 % |
0,0 % |
|
NL |
0,2 % |
5,2 % |
0,0 % |
|
AT |
0,5 % |
2,5 % |
0,0 % |
|
PL |
–1,4 % |
6,7 % |
–0,1 % |
|
PT |
2,2 % |
1,8 % |
0,0 % |
|
RO |
–0,6 % |
3,3 % |
0,0 % |
|
SI |
3,4 % |
0,4 % |
0,0 % |
|
SK |
0,0 % |
0,8 % |
0,0 % |
|
FI |
–0,9 % |
1,4 % |
0,0 % |
|
SE |
–4,6 % |
2,8 % |
–0,1 % |
Skupni kazalnik za obdobje 2022–2023: –1,7 %