EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 17.9.2024

COM(2024) 55 final

2024/0230(NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o okolju brez tobačnega dima in aerosolov,
ki nadomešča Priporočilo Sveta 2009/C 296/02

{SWD(2024) 55 final} - {SWD(2024) 56 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Uvod

Evropska komisija je v evropskem načrtu za boj proti raku napovedala, da namerava posodobiti priporočilo Sveta o okolju brez tobačnega dima 1 . Eden od ciljev načrta, povezanih s tobakom, je pomagati ustvariti „generacijo brez tobaka“, pri čemer bo do leta 2040 tobak uporabljalo manj kot 5 % prebivalstva, v primerjavi z okoli 25 %, ki jih beležimo danes. Revizija priporočila Sveta o okolju brez tobačnega dima je pobuda, katere namen je pozitivno prispevati k temu cilju, doseči cilj boljše zaščite ljudi v Uniji pred tobačnim dimom iz okolja, ki izvira iz gorljivih tobačnih izdelkov, in aerosoli iz okolja, ki izvirajo iz uporabe novih izdelkov, ter spodbujati opuščanje kajenja in denormalizacijo kajenja in uporabe nikotina.

Sedanje priporočilo Sveta (2009/C 296/02) določa priporočila za države članice za izvajanje Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (FCTC) ter jim tako zagotavlja smernice za izpolnjevanje pravnih zavez glede zaščite ljudi pred tobačnim dimom iz okolja v vseh zaprtih delovnih prostorih, javnih prevoznih sredstvih in zaprtih javnih prostorih. Njegovo področje uporabe vključuje tradicionalne tobačne izdelke, ki so takrat veljali za glavno težavo, in nekatere javne prostore, ki so bili zajeti na podlagi ocene nevarnosti za vsak primer posebej.

Vendar sedanje priporočilo Sveta trenutno ne more v celoti doseči svojega zaščitnega namena zaradi nevključitve odprtih prostorov v področje uporabe in zaradi razvoja trga, povezanega z novimi izdelki, ki lahko sproščajo dim in/ali aerosole, kot so ogrevani tobačni izdelki, elektronske cigarete, ne glede na to, ali vsebujejo nikotin ali ne, nadomestki tobaka in vsi drugi izdelki, ki sproščajo dim in/ali aerosole, ki prvotno niso bili vključeni. Cilj predlagane revizije priporočila Sveta je zato dvojen, in sicer vključitev novih izdelkov in določenih odprtih prostorov. Tako bodo bolje obravnavana tveganja izpostavljenosti aerosolom iz okolja, ki izvirajo iz novih izdelkov, ter tveganje izpostavljenosti dimu in aerosolom iz okolja v nekaterih odprtih prostorih. Zato je potrebna revizija priporočila o teh dveh vidikih, da se doseže cilj boljše zaščite ljudi v Uniji, zlasti otrok in mladih, pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu in aerosolom iz okolja. Cilj predloga revidiranega priporočila Sveta je poleg tega posredno podpreti denormalizacijo uporabe tobaka in novih izdelkov ter na ta način prispevati k doseganju generacije brez tobaka.

Predlagana revizija priporočila Sveta vključuje razširitev področja uporabe na nekatere nove izdelke in odprte prostore. Glavni razlogi za to razširitev so hitra rast trga in privlačnost novih izdelkov, zlasti za mlade, od leta 2009 ter trenutno velika izpostavljenost dimu in aerosolom iz okolja v nekaterih odprtih prostorih. Ogrevani tobačni izdelki leta 2009 še niso vstopili na trg EU, elektronske cigarete pa so nanj vstopile le v manjšem obsegu; sedanje priporočilo se torej nanaša le na tradicionalne tobačne izdelke, pri čemer se sklicuje na „tobačni dim“, kar pomeni, da ne zajema vseh novih izdelkov. Vendar so se tržni deleži novih izdelkov, kot so elektronske cigarete in ogrevani tobačni izdelki, od leta 2009 povečali. Med anketiranci v raziskavi Eurobarometer iz leta 2023 o odnosu Evropejcev do tobaka in z njim povezanih izdelkov so bili 3 % trenutnih uporabnikov elektronskih cigaret v primerjavi z 2 % leta 2020. Posebej skrb vzbujajoč vidik uporabe novih izdelkov v zadnjih letih je njihova privlačnost za otroke in mlade; dejansko je med osebami, ki so navedle, da kadijo ali so kadile v preteklosti, 54 % takih, ki so redno kadile pred 19. letom starosti, 14 % pa jih je začelo kaditi pred 15. letom starosti 2 .

Dokazi iz raziskav kažejo, da emisije dima iz okolja iz novih izdelkov lahko škodljivo vplivajo na zdravje. Svetovalni odbor Evropske komisije, znan kot Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja (SCHEER), je v svojem mnenju o elektronskih cigaretah ugotovil, da obstajajo pomanjkljivi oziroma zmerni dokazi o tem, da lahko izpostavljenost aerosolom elektronskih cigaret iz okolja povzroči tveganje za težave z dihali, srcem in ožiljem ter za razvoj raka 3 . Projekt TackSHS, ki ga financira EU, je pokazal, da je breme tobačnega dima iz okolja še naprej znatno, opredelil je zdravstvena tveganja in gospodarske stroške za več držav članic ter predlagal intervencije za zmanjšanje izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja, da se zmanjša breme bolezni pri otrocih in odraslih 4 . Svetovna zdravstvena organizacija 5 , 6 , 7 , 8 je med drugimi pomisleki, povezanimi z novimi izdelki, nedavno poudarila negativne učinke izpostavljenosti aerosolom iz okolja na zdravje. Obstajajo na primer dokazi, da je izpostavljenost emisijam dima iz okolja, ki izvirajo iz uporabe ogrevanih tobačnih izdelkov, povezana z večjimi anomalijami dihal ter srca in ožilja pri navzočih osebah 9 , 10 , 11 , 12 , 13 , 14 . Poleg tega so navzoče osebe zaradi aerosolov iz okolja, ki izvirajo iz uporabe elektronskih cigaret z nikotinom ali brez, izpostavljene določljivim ravnem delcev ter ključnim strupenim snovem in onesnaževalom 15 , 16 , 17 , 18 , 19 , 20 , 21 . Svetovna zdravstvena organizacija namreč meni, da elektronske cigarete z nikotinom povzročajo hudo zasvojenost in da so zelo škodljive za zdravje6,7. Prav tako poudarja, da nobena raven izpostavljenosti iz okolice ni varna ali sprejemljiva in da je potreben previden pristop4. Poleg tega bi zakonodaja o okolju brez tobačnega dima za dosego boljše zaščite pred tobačnim dimom in aerosoli iz okolja morala biti celovita, njeni predpisi pa bi morali zajemati nove izdelke5. Več držav članic je že sprejelo zaščitne ukrepe, vključno s prepovedjo kajenja v zaprtih in odprtih prostorih ali prepovedjo uporabe novih izdelkov na javnih prostorih 22 .

Glede na navedeno in glede na to, da se bo še naprej stalno razvijala sedanja zbirka podatkov, je revizija priporočila Sveta, s katero bodo vključeni novi izdelki, upravičena in ustrezna za obravnavo tveganja izpostavljenosti dimu in aerosolom iz okolja z namenom zagotovitve visoke ravni varovanja javnega zdravja. Ta pristop je usklajen tudi s Sporočilom Komisije o previdnostnem načelu 23 .

Predlagana razširitev področja uporabe priporočila je pomemben korak k denormalizaciji kajenja in uporabe novih izdelkov, ki bi lahko posnemali kajenje, kar je ključni element pri doseganju generacije brez tobaka v Uniji do leta 2040. Ta razširitev področja uporabe je zlasti pomembna glede na dejstvo, da bi uporaba novih izdelkov, zlasti tistih, ki vsebujejo nikotin, in zlasti med mladimi, lahko postala izhodišče za poznejšo uporabo tradicionalnih gorljivih tobačnih izdelkov. Posledica tega je lahko „dvojna uporaba“, ko uporabniki hkrati uporabljajo konvencionalne tobačne izdelke in nove izdelke ter pogosto prehajajo med obema vrstama izdelkov, odvisno od tega, kje se uporabljajo pravila o okolju brez tobačnega dima 24 , 25 , 26 , 27 , 28 .

Kar zadeva odprte prostore, ki niso izrecno zajeti v sedanjem priporočilu, trenutno obstaja velika izpostavljenost tobačnemu dimu in aerosolom iz okolja na mestih, kot so odprti prostori gostinskih obratov ter odprti prostori, namenjeni otrokom in mladostnikom. Dejansko je 74 % anketirancev v raziskavi Eurobarometer navedlo, da so v zadnjih šestih mesecih na terasah na prostem videli osebe, ki so kadile, 71 % pa jih je navedlo, da so na teh mestih videli osebe, ki so uporabljale elektronske cigarete in ogrevane tobačne izdelke. 42 % anketirancev je navedlo, da so ljudje kadili v odprtih prostorih, namenjenih otrokom in mladostnikom, 49 % pa, da so v teh prostorih videli ljudi, ki so uporabljali elektronske cigarete in ogrevane tobačne izdelke2. Namen predloga za razširitev področja uporabe sedanjega priporočila Sveta na določene odprte prostore je bolje zaščititi ljudi, zlasti otroke in mlade, pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu in aerosolom iz okolja.

Podporni ukrepi Komisije

Predlagano priporočilo Sveta vsebuje priporočila za države članice za boljše obravnavanje tveganj, ki jih povzroča izpostavljenost tobačnemu dimu in aerosolom iz okolja v nekaterih odprtih prostorih. Komisija namerava izvesti vrsto ukrepov za podporo državam pri izvajanju priporočil.

Prvič, Komisija namerava spodbujati in/ali okrepiti sodelovanje med državami članicami pri izmenjavi najboljših praks na področju krepitve in/ali oblikovanja celovitih politik, programov in strategij za okolje brez tobačnega dima in aerosolov ter podpreti oblikovanje in poskusno izvajanje ambicioznih in učinkovitih pristopov k doseganju okolja brez tobačnega dima in aerosolov. Drugič, Komisija namerava prek obstoječih programov EU, forumov EU za razprave in orodij EU za sodelovanje zagotoviti podporo za izvajanje Priporočila v državah članicah ter za izvrševanje ukrepov za nadzor tobaka in nikotina.

Komisija namerava podpreti tudi nadzor nad tobakom in nikotinom ter preprečevanje odvisnosti z nadaljnjim spodbujanjem raziskav. Te raziskave naj bi zajele nove izdelke, ki sproščajo dim ali aerosole, vključno z ogrevanimi tobačnimi izdelki, elektronskimi cigaretami, ne glede na to, ali vsebujejo nikotin ali ne, in nadomestki tobaka, ki sproščajo dim ali aerosole 29 , ter vse druge izdelke, ki sproščajo dim in/ali aerosole, izdelke, ki sproščajo nikotin, ter izdelke, katerih uporaba je podobna uporabi izdelkov, ki sproščajo nikotin. Poleg tega namerava Komisija okrepiti mednarodno sodelovanje, tudi pri raziskavah, in sicer na področjih, ki jih zajema to priporočilo.

Nazadnje, Komisija namerava razviti nabor orodij za preprečevanje, ki bo podpiral boljše varovanje zdravja otrok in mladih v najranljivejših in formativnih letih njihovega življenja, vključeval poudarek na preprečevanju kajenja in odvisnosti od nikotina ter obravnaval medsebojne povezave med duševnim in telesnim zdravjem ter ključnimi dejavniki zdravja.

Komisija namerava vse podporne ukrepe izvesti v tesnem sodelovanju z državami članicami.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog dopolnjuje Direktivo 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES 30 . S to direktivo so določena pravila za tobačne in povezane izdelke na trgu EU. Z njo je zagotovljen regulativni okvir, ki med drugim velja za ogrevane tobačne izdelke in elektronske cigarete. Cilj Direktive je izboljšati delovanje notranjega trga tobačnih in povezanih izdelkov, hkrati pa zagotoviti visoko stopnjo varovanja zdravja ljudi v Uniji.

Ta predlog bo prispeval tudi k ciljem evropskega načrta za boj proti raku, povezanim s tobakom, zlasti cilju, da se ustvari generacija brez tobaka. Misija EU proti raku 31 v tesni sinergiji z načrtom podpira ta cilj z zbiranjem novih dokazov glede preprečevanja in sprememb vedenja na podlagi raziskav v zvezi s tobakom, podprtih v okviru programov Obzorje 2000 in Obzorje Evropa 32 .

Ta predlog dopolnjuje pobudo EU o nenalezljivih boleznih „Healthier Together“, katere namen je obravnavati dejavnike tveganja, ki so skupni raku in drugim nenalezljivim boleznim, vključno z uporabo tobaka. Ta predlog med drugim obravnava dejavnike zdravja. Z različnimi ukrepi v okviru Programa EU za zdravje zagotavlja finančna sredstva Unije za ukrepe v zvezi z dejavniki zdravja, namenjene obravnavanju dejavnikov tveganja, povezanih z različnimi nenalezljivimi boleznimi, in razvoju intervencij v zvezi z glavnimi medsektorskimi temami, kot je nadzor nad tobakom.

Ta predlog, ki ima sicer širše področje uporabe, dopolnjuje globalne ukrepe za nadzor nad tobakom, določene v Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, ki je mednarodna pogodba, katere pogodbenice so Evropska unija in njene države članice, njen glavni cilj pa je spodbujanje mednarodnega sodelovanja za učinkovit, ustrezen in celovit mednarodni odziv na širjenje svetovne epidemije kajenja. Natančneje, ta revizija dopolnjuje člen 8 Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom, ki obravnava zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta pobuda je skladna z akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje 33 , s katerim je v okviru evropskega zelenega dogovora določen cilj zmanjšanja onesnaževanja zraka, vode in tal do leta 2050 na ravni, ki niso več škodljive za zdravje ljudi in naravne ekosisteme ter ustrezajo mejam zmogljivosti našega planeta, s čimer se ustvari okolje brez strupov. Revizija priporočila Sveta o okolju brez tobačnega dima lahko pozitivno vpliva na okolje z zmanjšanjem količine dima in aerosolov, ki izvirajo iz uporabe novih izdelkov, ter z zmanjšanjem količine odpadkov in smetenja s cigaretnimi ogorki, plastičnimi filtri in napravami, zlasti napravami za enkratno uporabo, ki se uporabljajo skupaj z novimi izdelki. Poleg tega lahko uporaba tradicionalnih tobačnih izdelkov in novih izdelkov pomeni požarno tveganje in nevarnost za okolje.

Ta predlog je skladen tudi s strategijo EU o otrokovih pravicah 34 , v kateri je poudarjeno, da morajo EU in države članice spoštovati, varovati, spodbujati in izpolnjevati otrokove pravice. Na enem od tematskih področij se strategija nanaša na pravico do dobrega življenja, izobraževanja in zdravja za vse otroke v EU. Cilj revizije priporočila Sveta o okolju brez tobačnega dima je zlasti zaščita otrok in mladih pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu in aerosolom iz okolja.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Ta predlog temelji na členu 168(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim lahko Svet na predlog Komisije sprejme priporočila za namene iz člena 168, ki se nanaša na varovanje javnega zdravja. Glavni cilj tega predloga je bolje zaščititi ljudi v Uniji, zlasti otroke in mlade, pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu in aerosolom iz okolja. Ta predlog priporočila Sveta se zato lahko sprejme na podlagi člena 168(6) PDEU.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ta predlog bo prispeval k izboljšanju ravni varovanja zdravja ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu in aerosolom iz okolja med državami članicami in znotraj njih. Ukrepanje Unije, ki bi dopolnilo nacionalne politike, bi nacionalnim prizadevanjem prineslo jasno dodano vrednost, saj bi državam članicam, ki še niso uvedle celovite zakonodaje o okolju brez tobačnega dima, zagotovilo priporočila za to. Predlagano priporočilo Sveta spoštuje odgovornost držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike.

Sorazmernost

Ta predlog priporočila Sveta, ki temelji na členu 168(6) PDEU, upošteva, da so ukrepi EU, ki v skladu s členom 168(1) PDEU dopolnjujejo nacionalne politike, usmerjeni k izboljševanju javnega zdravja. Cilj tega predloga je bolje zaščititi ljudi v Uniji pred tobačnim dimom in aerosoli iz okolja, pri čemer je poudarek na vključitvi novih izdelkov in določenih odprtih prostorov v njegovo področje uporabe. Predlagana revizija sedanjega priporočila Sveta1 je primerna za doseganje zastavljenega cilja ter ne presega tistega, kar je potrebno in sorazmerno, saj bi prinesla večje pozitivne koristi za zdravje. Poleg tega koristi za javno zdravje in pričakovani prihranki za zdravstvene sisteme ter zmanjšani okoljski stroški prevladajo nad gospodarskimi učinki.

Izbira instrumenta

Instrument politike za to revizijo, tj. predlog priporočila Sveta, ostaja nespremenjen ter v celoti spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti na področju javnega zdravja. Je nezavezujoč instrument, ki državam članicam omogoča, da svoje pristope prilagodijo nacionalnim potrebam.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

N. r.

Posvetovanja z deležniki

Prispevki in povratne informacije za to pobudo so bili zbrani s pozivom k predložitvi dokazov 35 in različnimi ciljno usmerjenimi posvetovalnimi dejavnostmi (ciljno usmerjene ankete, ciljno usmerjeni razgovori in fokusne skupine). Opravljena so bila posvetovanja z naslednjimi skupinami deležnikov: 1) predstavniki pristojnih organov držav članic; 2) organizacijami civilne družbe; 3) predstavniki industrije tobačnih in povezanih izdelkov; 4) predstavniki gostinskega sektorja; 5) drugimi ustreznimi deležniki, na primer tistimi iz izobraževalnih ustanov in športnih združenj. Prispevki o revizijah so bili zbrani tudi na sestanku skupine strokovnjakov za tobačno politiko 3. maja 2023. Poleg tega so bile prejete pisne povratne informacije o predlaganih revizijah priporočila, pripravljene v okviru skupnega ukrepa za nadzor nad tobakom (JATC-2).

Prispevki v okviru poziva k predložitvi dokazov so se zbirali od 22. junija do 20. julija 2022, prejetih pa je bilo 207 odgovorov 36 . Večina nevladnih organizacij, akademskih/raziskovalnih ustanov in predstavnikov pristojnih nacionalnih organov je v veliki meri podprla predlagane posodobitve priporočila iz leta 2009. Nekatere od poudarjenih točk se nanašajo na pomen vključitve novih izdelkov (vključno z izdelki brez nikotina) ter na pozitivni učinek posodobitev zadevnega priporočila pri spopadanju z vse večjo priljubljenostjo, oglaševanjem in uporabo novih izdelkov, zlasti pri otrocih in mladih. Poleg tega je bil poudarjen pomen zagotovitve usklajenosti zakonodaje o okolju brez tobačnega dima in aerosolov v vseh državah članicah. Povratne informacije podjetij večinoma kažejo nasprotovanje kakršnim koli posodobitvam priporočila.

Med ciljno usmerjenimi posvetovalnimi dejavnostmi je večina predstavnikov pristojnih nacionalnih organov poudarila, da bi predlagane spremembe priporočila pomagale zaščititi javnost pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu in aerosolom iz okolja. Navedli so, da bi imelo to pozitiven učinek v smislu uskladitve pravil o okolju brez tobačnega dima v državah članicah in med njimi ter da bi posledične gospodarske učinke in upravno breme, ki bi bili majhni, odtehtale koristi za zdravje. Poudarjeni so bili morebitni izzivi v zvezi z izvrševanjem in skladnostjo.

Večina organizacij civilne družbe, s katerimi so bila opravljena posvetovanja, se je strinjala, da bi predlagana razširitev na nove izdelke in odprte prostore pozitivno vplivala na zmanjšanje izpostavljenosti tobačnemu dimu/aerosolom iz okolja ter da bi to posledično pomagalo zaščititi ljudi, zlasti otroke, mladostnike in druge ranljivejše osebe, na primer državljane s kroničnimi boleznimi ali drugimi predhodno obstoječimi boleznimi ali nosečnice. Navedle so tudi, da bi revizija priporočila prispevala k denormalizaciji kajenja in uporabe novih izdelkov. Nekatere organizacije so poudarile, kako pomembno je zagotoviti, da bo revidirano priporočilo primerno za morebitni prihodnji razvoj in trende na področju novih tobačnih izdelkov. Več organizacij je poudarilo tudi okoljske koristi glede na veliko zaskrbljenost zaradi negativnih vplivov kajenja in uporabe novih izdelkov na okolje, na primer zaradi smetenja s cigaretnimi ogorki, vape naprav za enkratno uporabo in zavrženih baterij. Nazadnje, večina organizacij civilne družbe je menila, da so izzivi, povezani z revizijo, vmešavanje industrije, lobiranje, izvrševanje in skladnost.

Predstavniki industrije tobačnih in povezanih izdelkov, s katerimi so bila opravljena posvetovanja, so večinoma nasprotovali spremembam sedanjega priporočila v zvezi z vključitvijo novih izdelkov in odprtih prostorov. Poudarili so, da za nove izdelke v okviru pravil o okolju brez tobačnega dima ne bi smela veljati enaka raven omejitev kot za tradicionalne gorljive tobačne izdelke. Vendar so se nekateri predstavniki tobačne industrije tudi strinjali, da bi lahko razširitev pravil na odprte prostore, v katerih so prisotni otroci in mladostniki, prispevala k njihovi zaščiti pred tobačnim dimom in aerosoli iz okolja.

Predstavniki gostinskega sektorja so imeli različna stališča. Nekateri so v veliki meri podprli predlagane spremembe v zvezi z zajetimi izdelki in prostori ter navedli, da bi pozitivno vplivale na zdravje zaposlenih v sektorju, saj bi prispevale k njihovi zaščiti pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu in aerosolom iz okolja. Drugi so izrazili določene pridržke glede predlagane revizije priporočila, zlasti glede ukrepa vključitve odprtih prostorov gostinskih obratov. Predstavniki podjetij iz gostinskega sektorja so zlasti poudarili, da so zaskrbljeni zaradi izgube strank ter bojazni, da bodo morda morali porabiti sredstva za prilagajanje novim ukrepom in da bi se v primeru hotelirstva stranke lahko preusmerile v sektor kratkoročnega najema, kar bi povzročilo nelojalno konkurenco med podjetji. Predložene niso bile nobene kvantitativne informacije ali dejanske ocene, ki bi potrjevale navedene negativne gospodarske učinke. Nasprotno pa so predstavniki zaposlenih v gostinskem sektorju menili, da bi bil gospodarski učinek nevtralen in zanemarljiv.

Predstavniki tobačne industrije so navedli, da bi se zaradi pobude zmanjšalo povpraševanje po tradicionalnih tobačnih izdelkih in novih izdelkih, kot so elektronske cigarete, kar bi tudi škodljivo vplivalo na zaposlovanje v industriji tobačnih in novih izdelkov.

Skupina strokovnjakov za tobačno politiko in skupni ukrep za nadzor nad tobakom (JATC-2) sta podprla vključitev novih izdelkov in odprtih prostorov.

Prispevki, predlogi in priporočila držav članic in drugih deležnikov so bili analizirani in, kolikor se je dalo, upoštevani v skladu z ustreznimi in razpoložljivimi znanstvenimi dokazi. Podrobni rezultati vseh posvetovalnih dejavnosti in način, kako so bili upoštevani, so opisani v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Kot je navedeno zgoraj, je bilo v podporo temu priporočilu organiziranih več posvetovalnih dejavnosti, usmerjenih v ustrezne skupine deležnikov, da bi zbrali mnenja in dokaze.

Ocena učinka

Ocena učinka se ni zdela potrebna, ker je predlagana pobuda nezavezujoče priporočilo za države članice in dopušča različne nacionalne pristope. Namen te pobude je posodobiti prejšnje priporočilo iz leta 2009 kot odziv na tehnološki razvoj od leta 2009 v zvezi z novimi izdelki in se izogniti pristopu za vsak primer posebej pri uporabi pravil o okolju brez tobačnega dima v javnih prostorih. Študija iz leta 2021 37 o okolju brez tobačnega dima ter oglaševanju tobačnih in povezanih izdelkov je pokazala, da bo revizija po pričakovanjih pozitivno vplivala na zdravje in družbo ter da bo obseg negativnih gospodarskih učinkov, s katerimi se bodo morda soočali gospodarski subjekti, omejen in/ali zanemarljiv. Podporni dokazi in ugotovitve študije so predstavljeni v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.

Primernost in poenostavitev ureditve

N. r.

Temeljne pravice

[…]

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

N. r.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija namerava na podlagi informacij, ki jih bodo predložile države članice, v petih letih po sprejetju tega priporočila poročati o napredku pri njegovem izvajanju.

Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

N. r.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

N. r.

2024/0230 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o okolju brez tobačnega dima in aerosolov,
ki nadomešča Priporočilo Sveta 2009/C 296/02

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 168(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja pogost vzrok smrtnosti, obolevnosti in invalidnosti v Uniji. Taka izpostavljenost je povezana z uporabo tobaka, ki ostaja glavni vzrok rakavih obolenj, ki jih je mogoče preprečiti, saj je mogoče 27 % vseh rakavih obolenj pripisati uporabi tobaka.

(2)Uporaba tobaka je še vedno zelo razširjena po vsem svetu in po vsej Uniji. Ocenjuje se, da je bilo leta 2023 24 % prebivalcev Evropske unije kadilcev 38 .

(3)Svetovni letni gospodarski stroški kajenja so bili ocenjeni na 1,4 bilijona USD v letu 2012, kar je enako 1,8 % svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). V EU so bili že leta 2009 stroški kajenja tobaka 544 milijard EUR, kar je okrog 4,6 % skupnega BDP EU27 39 .

(4)Primerno je prispevati k zmanjšanju kajenja v Uniji v skladu s ciljem evropskega načrta za boj proti raku 40 , da se ustvari generacija brez tobaka, v kateri bo tobačne izdelke uporabljalo le 5 % prebivalstva Unije v primerjavi s 24 %, ki jih beležimo danes.

(5)Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom je bila oblikovana z namenom spodbujanja učinkovitega in celovitega mednarodnega odziva na širjenje svetovne epidemije kajenja. V skladu s členom 8 Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom morajo pogodbenice zagotoviti učinkovito zaščito pred tobačnim dimom iz okolja v delovnih prostorih, javnih prevoznih sredstvih in zaprtih prostorih. Namen priloženih smernic je pomagati pogodbenicam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz člena 8 Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom.

(6)Evropska strategija za nadzor nad tobakom, ki jo je sprejel regionalni odbor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo septembra 2002, državam članicam SZO priporoča, da državljanom zagotovijo njihovo pravico do okolja brez tobačnega dima tako, da med drugim prepovejo kajenje v javnih in delovnih prostorih ter v javnih prevoznih sredstvih, zunanjih prostorih vseh izobraževalnih ustanov za mladoletnike, v vseh prostorih zdravstvene oskrbe in na javnih dogodkih, ter da tobačni dim iz okolja uvrstijo med rakotvorne snovi 41 .

(7)Emisije dima iz okolja iz novih izdelkov lahko škodljivo vplivajo na zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da so lahko zaradi emisij dima iz okolja, ki izvira iz uporabe novih izdelkov, ljudje izpostavljeni potencialno škodljivim ravnem delcev in ključnih strupenih snovi.

(8)Svetovna zdravstvena organizacija 42 , 43 , 44 je med drugimi vprašanji, povezanimi z novimi izdelki, poudarila negativne učinke izpostavljenosti aerosolom iz okolja na zdravje. Nedavni dokazi na primer kažejo, da je izpostavljenost emisijam dima iz okolja, ki izvira iz uporabe ogrevanih tobačnih izdelkov, povezana z večjimi anomalijami dihal ter srca in ožilja pri navzočih osebah 45 , 46 , 47 , 48 , 49 , 50 . Poleg tega so navzoče osebe zaradi aerosolov iz okolja, ki izvirajo iz uporabe elektronskih cigaret, vključno z nikotinom ali brez, izpostavljene določljivim ravnem delcev ter ključnim strupenim snovem in onesnaževalom 51 , 52 , 53 , 54 , 55 , 56 , 57 .

(9)Svetovna zdravstvena organizacija meni, da nobena raven izpostavljenosti iz okolice ni varna ali sprejemljiva4, zato je potreben previden pristop. Svetovna zdravstvena organizacija pri elektronskih cigaretah priporoča uporabo ukrepov za nadzor tobaka, vključno z zaščito pred izpostavljenostjo, 58 , 4,5.

(10)Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja je v svojem mnenju o elektronskih cigaretah iz leta 2021 59 ugotovil, da obstajajo pomanjkljivi oziroma zmerni dokazi o tem, da lahko izpostavljenost aerosolom iz okolja, ki izvirajo iz uporabe elektronskih cigaret, povzroči tveganje za težave z dihali, srcem in ožiljem ter za razvoj raka.

(11)Okolje brez tobačnega dima in aerosolov je splošno priznan in preizkušen pristop k ustrezni zaščiti zdravja ljudi pred učinki tobačnega dima in aerosolov iz okolja.

(12)V zadnjih letih so se tržni deleži novih izdelkov, kot so elektronske cigarete in ogrevani tobačni izdelki, utrdili, povečuje pa se tudi njihova uporaba. Glede na podatke iz raziskave Eurobarometer je razširjenost uporabe elektronskih cigaret v Uniji 3-odstotna, razširjenost uporabe ogrevanih tobačnih izdelkov pa 2-odstotna.

(13)Posebno skrb vzbujajoče vprašanje v zvezi z razvojem trga novih izdelkov, kot so elektronske cigarete in ogrevani tobačni izdelki, sta njihova uporaba in privlačnost med otroki in mladimi.

(14)Izpostavljenost tobačnemu dimu in aerosolom iz okolja bi lahko bila zlasti nevarna za otroke in mladostnike ter lahko poveča verjetnost, da bodo ti postali kadilci4,5,6.

(15)Ocenjuje se, da je bilo leta 2023 med osebami, ki so navedle, da kadijo ali so kadile v preteklosti, 54 % takih, ki so začele redno kaditi pred 19. letom starosti, 14 % pa jih je začelo redno kaditi pred 15. letom starosti, torej v otroštvu1.

(16)Uporaba novih izdelkov, ki vsebujejo nikotin, zlasti med mladimi, je povezana z odvisnostjo in bi lahko postala izhodišče za poznejšo uporabo tradicionalnih tobačnih izdelkov4.

(17)Pomembno je ne le upoštevati nedavni tržni in tehnološki razvoj v zvezi z novimi izdelki, temveč tudi boljše uskladiti nacionalne regulativne okvire za okolje brez tobačnega dima in aerosolov, ki bodo primerni za prihodnost.

(18)Trenutno je izpostavljenost dimu in aerosolom iz okolja na mestih, kot so odprti prostori gostinskih obratov in odprti prostori, namenjeni otrokom in mladostnikom, velika. Glede na podatke iz raziskave Eurobarometer iz leta 2023 je 74 % anketirancev, ki so sodelovali v raziskavi, navedlo, da so v zadnjih šestih mesecih na terasah na prostem videli osebe, ki so kadile, 71 % pa jih je navedlo, da so na teh mestih videli osebe, ki so uporabljale elektronske cigarete in ogrevane tobačne izdelke. 42 % anketirancev je navedlo, da so ljudje kadili v odprtih prostorih, namenjenih otrokom in mladostnikom, 49 % pa, da so v teh prostorih videli ljudi, ki so uporabljali elektronske cigarete in ogrevane tobačne izdelke1.

(19)Več držav članic je sprejelo zaščitne ukrepe, vključno s prepovedjo kajenja v zaprtih in odprtih prostorih ali prepovedjo uporabe novih izdelkov na javnih prostorih 60 , 61 .

(20)Zato je primerno razširiti področje uporabe priporočila, da se vključijo določeni odprti prostori z namenom boljše zaščite ljudi v Uniji, zlasti otrok, mladih in ranljivih ljudi, na primer državljanov s kroničnimi boleznimi ali drugimi predhodno obstoječimi boleznimi ali nosečnic, pred izpostavljenostjo dimu in aerosolom iz okolja, ki izvirajo iz novih izdelkov, na primer ogrevanih tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret, ne glede na to, ali vsebujejo nikotin ali ne, ter nadomestkov tobaka in vseh drugih izdelkov, ki sproščajo dim in/ali aerosole.

(21)V podporo reviziji priporočila je bil objavljen poziv k predložitvi dokazov, ki je bil odprt od junija do julija 2022, od marca do maja 2023 pa so v okviru ciljno usmerjenih posvetovalnih dejavnosti potekala posvetovanja s predstavniki pristojnih organov držav članic, organizacijami civilne družbe, ustreznimi gospodarskimi subjekti in drugimi ustreznimi deležniki.

(22)Komisija namerava z obstoječimi programi EU in orodji EU za sodelovanje podpreti države članice pri učinkovitem izvajanju priporočila.

(23)Komisija namerava zlasti prispevati h krepitvi raziskav na tem področju. Ta raziskovalna prizadevanja bi morala zajeti nove izdelke (kot so elektronske cigarete, ne glede na to, ali vsebujejo nikotin ali ne, in ogrevani tobačni izdelki), nadomestke tobaka, ki sproščajo dim ali aerosole, ter vse druge izdelke, ki sproščajo dim in/ali aerosole, izdelke, ki sproščajo nikotin, ter izdelke, katerih uporaba je podobna uporabi izdelkov, ki sproščajo nikotin. Prav tako naj bi se okrepilo mednarodno sodelovanje, tudi pri raziskavah, na področjih, ki jih zajema to priporočilo.

(24)Komisija namerava razviti nabor orodij za preprečevanje, ki bo podpiral boljše varovanje zdravja otrok in mladih v najranljivejših in formativnih letih njihovega življenja, vključeval poudarek na preprečevanju kajenja in odvisnosti od nikotina ter obravnaval medsebojne povezave med duševnim in telesnim zdravjem ter ključnimi dejavniki zdravja.

(25)Upoštevati bi bilo treba priložene Smernice o zaščiti pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kakor so bile sprejete na drugi konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom. Države članice bi bilo treba spodbujati, da razširijo in presežejo ukrepe iz navedenih smernic.

(26)To priporočilo ima širše področje uporabe kot Priporočilo 2009/C 296/02 in ga nadomešča, s ciljem boljše zaščite ljudi v Uniji pred tobačnim dimom in aerosoli iz okolja, s čimer pozitivno prispeva k ciljem evropskega načrta za boj proti raku, povezanim s tobakom, ter k zmanjšanju razširjenosti in denormalizaciji kajenja in uporabe novih izdelkov –

DRŽAVAM ČLANICAM PRIPOROČA, NAJ:

1.zagotovijo učinkovito zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v zaprtih delovnih prostorih, zaprtih javnih prostorih in javnih prevoznih sredstvih, kot je določeno v členu 8 Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za nadzor nad tobakom in na podlagi smernic o zaščiti pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v Prilogi, ki so bile sprejete na drugi konferenci pogodbenic Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom;

2.v zaprtih delovnih prostorih, zaprtih javnih prostorih in javnih prevoznih sredstvih zagotovijo učinkovito zaščito pred izpostavljenostjo emisijam iz okolja, ki izvirajo iz uporabe novih izdelkov, ki sproščajo dim ali aerosole, na primer ogrevanih tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret, ne glede na to, ali vsebujejo nikotin ali ne, in nadomestkov tobaka, ter vseh drugih izdelkov, ki sproščajo dim in/ali aerosole;

3.zagotovijo učinkovito zaščito pred izpostavljenostjo dimu in aerosolom iz okolja na odprtih območjih, namenjenih rekreaciji, zlasti tam, kjer so pogosto prisotni otroci. Ta območja bi morala vključevati javna igrišča, zabaviščne parke, bazene, živalske vrtove in druge podobne odprte prostore;

4.zagotovijo učinkovito zaščito pred dimom in aerosoli iz okolja v vseh odprtih ali polodprtih prostorih (npr. na območjih, ki so delno pokrita, omejena z zidovi, ograjena ali drugače razmejena ter so ob obratu ali blizu njega, vključno s strešnimi terasami, balkoni, verandami ali notranjimi dvorišči), povezanih z gostinskimi obrati. Ti prostori bi morali vključevati odprte prostore restavracij, barov in kavarn ter odprte prostore drugih podobnih prostorov;

5.zagotovijo učinkovito zaščito pred tobačnim dimom in aerosoli iz okolja v vseh odprtih ali polodprtih območjih, povezanih z javnim prevozom, vključno z avtobusnimi postajališči, postajališči tramvajev ter železniškimi postajami in letališči;

6.zagotovijo učinkovito zaščito pred tobačnim dimom in aerosoli iz okolja na vseh odprtih območjih, povezanih z delovnim mestom;

7.zagotovijo učinkovito zaščito pred tobačnim dimom in aerosoli iz okolja na vseh odprtih območjih prostorov, povezanih z zdravstvenim varstvom. Ti prostori bi morali vključevati bolnišnice, klinike, zdravstvene domove, domove za nego in druge podobne prostore;

8.zagotovijo učinkovito zaščito pred tobačnim dimom in aerosoli iz okolja na vseh odprtih območjih prostorov, v katerih se zagotavljata izobraževanje in usposabljanje otrok in mladih. Taki prostori bi morali vključevati predšolske ustanove za varstvo otrok, osnovne in srednje šole, ustanove za poklicno izobraževanje in usposabljanje, univerze, mladinske centre in druge podobne prostore;

9.razmislijo o vključitvi drugih odprtih območij, na katerih je verjetno, da se bodo zbirali člani javnosti, vključno z otroki, mladoletniki ali ranljivimi ljudmi, v dopolnilne ukrepe za preprečevanje uporabe in odvisnosti od tobaka in nikotina ter za prispevanje k celovitim okoljem brez tobačnega dima in aerosolov. Taki prostori bi med drugim lahko vključevali odprta območja, kjer se organizirajo prireditve, avditorije in območja za gledalce na javnih prireditvah in prostore, povezane z zgradbami, ki so odprte za javnost in kjer obstaja verjetnost velikega pretoka ljudi (npr. vhodi v nakupovalna središča, dvorišča zgradb, ki so odprta za javnost);

10.razmislijo o vključitvi drugih prostorov, kot so zasebni avtomobili, kjer so prisotni otroci, mladoletniki ali ranljivi ljudje, v dopolnilne ukrepe za preprečevanje uporabe in odvisnosti od tobaka in nikotina ter za prispevanje k celovitim okoljem brez tobačnega dima in aerosolov;

11.razvijejo in/ali okrepijo politike za okolje brez tobačnega dima in aerosolov, in sicer z:

(a)razvojem nacionalnih strategij in programov za zagotovitev učinkovite zaščite pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu in aerosolom iz okolja;

(b)izvajanjem in/ali pripravo kampanj za preprečevanje, opuščanje kajenja in ozaveščanje, kot so izobraževalne kampanje, kampanje ozaveščanja in informacijske kampanje, da se zagotovi skladnost z ukrepi za okolje brez tobačnega dima in aerosolov. Takšne kampanje bi lahko bile tudi del pobud za zmanjšanje odvisnosti. Lahko temeljijo na preventivnih pobudah, vključenih v evropski načrt za boj proti raku, in/ali jih dopolnjujejo;

(c)zagotavljanjem ustreznih struktur in mehanizmov za spodbujanje skladnosti ter z uporabo in/ali oblikovanjem dobrih praks, ki lahko izboljšajo izvajanje in izvrševanje ukrepov za okolje brez tobačnega dima in aerosolov;

12. sodelujejo pri izmenjavi najboljših praks pri razvoju novih ali okrepitvi obstoječih politik, programov in strategij za okolje brez tobačnega dima in aerosolov, da se zagotovi njihova celovitost, ter pri oblikovanju in poskusnem izvajanju ambicioznih in učinkovitih pristopov k doseganju okolja brez tobačnega dima in aerosolov;

13. tesno sodelujejo med seboj in s Komisijo pri oblikovanju skladnega okvira opredelitev, meril in kazalnikov za učinkovito izvajanje tega priporočila ter ustrezno spremljajo, ocenjujejo in posodabljajo ukrepe iz priporočila;

14.poročajo Komisiji, in sicer strokovni skupini za javno zdravje in skupini strokovnjakov za tobačno politiko, o izvajanju in napredku sprejetih ukrepov, prvič tri leta po sprejetju tega priporočila, nato pa vsakih pet let.

Priporočilo 2009/C 296/02 se nadomesti s tem priporočilom.

V Strasbourgu,

(1)    Priporočilo Sveta z dne 30. novembra 2009 o okolju brez tobačnega dima (UL C 296, 5.12.2009, str. 4).

(2)    Posebna raziskava Eurobarometer 539, 2023. Attitudes of Europeans towards tobacco and related products (Odnos Evropejcev do tobaka in z njim povezanih izdelkov). ISBN: 978-92-68-07599-9.

(3)    Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja, Opinion on electronic cigarettes (Mnenje o elektronskih cigaretah), 16. april 2021.

(4)     https://www.tackshs.eu/wp-content/uploads/2019/10/TackSHS-leaflet_20191023.pdf

(5)    Svetovna zdravstvena organizacija, Report on the global tobacco epidemic 2021: addressing new and emerging products (Poročilo o svetovni epidemiji zasvojenosti s tobakom iz leta 2021: obravnavanje novih in nastajajočih izdelkov), 2021. ISBN: 978 92 4 003209 5, str. 30–38.

(6)    Svetovna zdravstvena organizacija, Report on the global tobacco epidemic 2023: protect people from tobacco smoke (Poročilo o svetovni epidemiji zasvojenosti s tobakom iz leta 2023: zaščita ljudi pred tobačnim dimom), 2023. ISBN: 978-92-4-007716-4, str. 31–32.

(7)    Svetovna zdravstvena organizacija, Technical note on the call to action on electronic cigarettes (Tehnična opomba o pozivu k ukrepanju proti električnim cigaretam), 2023, str. 3–4. https://www.who.int/publications/m/item/technical-note-on-call-to-action-on-electronic-cigarettes  

(8)    Svetovna zdravstvena organizacija, Electronic cigarettes call to action (Poziv k ukrepanju proti električnim cigaretam), 2023. https://www.who.int/publications/m/item/electronic-cigarettes---call-to-action  

(9)    Svetovna zdravstvena organizacija, Heated tobacco products: summary of research and evidence of health impacts (Ogrevani tobačni izdelki: povzetek raziskav in dokazi o vplivih na zdravje), 2023, str. 12–13. https://www.who.int/publications/i/item/9789240042490  

(10)    Svetovna zdravstvena organizacija: WHO study group on tobacco product regulation: Report on the scientific basis of tobacco product regulation: eighth report of a WHO study group (Študijska skupina SZO za zakonsko ureditev tobačnih izdelkov: Poročilo o znanstveni podlagi za zakonsko ureditev tobačnih izdelkov: osmo poročilo študijske skupine SZO), 2021. https://www.who.int/publications/i/item/9789240022720  

(11)    Yoshioka T., Shinozaki T., Hori A., Okawa S., Nakashima K., Tabuchi T. Association between exposure to secondhand aerosol from heated tobacco products and respiratory symptoms among current non-smokers in Japan: a cross-sectional study (Povezava med izpostavljenostjo aerosolom iz okolja, ki izvirajo iz uporabe ogrevanih tobačnih izdelkov, in respiratornimi simptomi pri trenutnih nekadilcih na Japonskem: presečna študija), BMJ Open. 2023;13:e065322. doi: 10.1136/ bmjopen-2022-065322

(12)    Imura Y., Tabuchi T. Exposure to secondhand heated-tobacco-product aerosol may cause similar incidence of asthma attack and chest pain to secondhand cigarette exposure: the JASTIS 2019 study (Izpostavljenost aerosolom iz okolja, ki izvirajo iz uporabe ogrevanih tobačnih izdelkov, lahko povzroči pojavnost astmatičnega napada in bolečine v prsih, podobno kot izpostavljenost cigaretnemu dimu iz okolja: študija JASTIS iz leta 2019), Int J Environ Res Public Health. 2021;18(4):1766. doi: 10.3390/ijerph18041766

(13)    Uguna C. N., Snape C. E. Should IQOS emissions be considered as smoke and harmful to health? A review of the chemical evidence (Ali bi morali emisije iz naprav IQOS obravnavati kot dim in kot škodljive za zdravje? Pregled kemijskih dokazov), ACS Omega. 2022;7(26):22111–24. doi: 10.1021/ acsomega.2c01527.

(14)    Auer R., Concha-Lozano N., Jacot Sadowski I., Cornuz J., Berthet A. Heat-not-burn tobacco cigarettes: smoke by any other name (Ogrevani tobačni izdelki, ki ne zgorevajo: dim pod kakršnim koli drugim imenom), JAMA Intern Med. 2017;177(7):1050–2. doi: 10.1001/ jamainternmed.2017.1419.

(15)    Fernández E., Ballbè M., Sureda X., Fu M., Saltó E., Martínez-Sánchez J. M. Particulate matter from electronic cigarettes and conventional cigarettes: a systematic review and observational study (Delci iz elektronskih cigaret in običajnih cigaret: sistematični pregled in opazovalna študija), Curr Environ Health Rep. 2015;2(4):423–9. doi: 10.1007/s40572- 015-0072-x.

(16)    Li L., Lin Y., Xia T., Zhu Y. Effects of electronic cigarettes on indoor air quality and health (Učinki elektronskih cigaret na kakovost zraka v zaprtih prostorih), Annu Rev Public Health. 2020;41(1):363–80. doi: 10.1146/ annurev-publhealth-040119-094043.

(17)    Hess I., Lachireddy K., Capon A. A systematic review of the health risks from passive exposure to electronic cigarette vapour (Sistematični pregled zdravstvenih tveganj zaradi izpostavljenosti izdihanim hlapom elektronske cigarete), Public Health Research & Practice. 2016;26(2).

(18)    Borgini A., Veronese C., De Marco C., Boffi R., Tittarelli A., Bertoldi M. et al. Particulate matter in aerosols produced by two last generation electronic cigarettes: a comparison in a real-world environment (Delci v aerosolih, ki izvirajo iz zadnjih dveh generacij elektronskih cigaret: primerjava v realnih okolju), Pulmonology, 2021.

(19)    Exposure to aerosols from smoking-proxy electronic inhaling systems: a systematic review (Izpostavljenost aerosolom, ki izvirajo iz kajenju podobne uporabe elektronskih inhalacijskih sistemov: sistematični pregled), Barcelona: Tobacco Control Unit, Institut Català d’Oncologia, 2016.

(20)    Lerner C. A., Sundar I. K., Yao H., Gerloff J., Ossip D. J., McIntosh S. et al. Vapors produced by electronic cigarettes and e-juices with flavorings induce toxicity, oxidative stress, and inflammatory response in lung epithelial cells and in mouse lung (Hlapi, ki izvirajo iz elektronskih cigaret in e-tekočin z aromami, povzročajo toksičnost, oksidacijski stres ter vnetni odziv v epitelijskih celicah pljuč in mišjih pljučih), PLoS One. 2015;10(2):e0116732

(21)    Glantz, S. A., Nguyen, N., & Oliveira da Silva, A. L. (2024). Population-Based Disease Odds for E-Cigarettes and Dual Use versus Cigarettes (Verjetnost bolezni pri uporabi e-cigaret in dvojni uporabi v primerjavi z uporabo cigaret med prebivalstvom), NEJM Evidence, 3(3). DOI: 10.1056/EVIDoa2300229.

(22)    Med državami članicami, ki so že sprejele zaščitne ukrepe, so Španija, Latvija in Švedska (Delovni dokument služb Komisije, priložen Priporočilu Sveta o okolju brez tobačnega dima in aerosolov, ki nadomešča Priporočilo Sveta 2009/C 296/02).

(23)    Sporočilo Komisije o previdnostnem načelu (COM(2000) 1 final).

(24)    Posebna raziskava Eurobarometer 506, 2021. Attitudes of Europeans towards tobacco and electronic cigarettes (Odnos Evropejcev do tobaka in elektronskih cigaret). ISBN: 978-92-76-27171-0, str. 10.

(25)    Svetovna zdravstvena organizacija, Report on the global tobacco epidemic 2021: addressing new and emerging products (Poročilo o svetovni epidemiji zasvojenosti s tobakom iz leta 2021: obravnavanje novih in nastajajočih izdelkov), 2021. ISBN: 978 92 4 003209 5, str. 36.

(26)    Kalkhoran S., Glantz S. A. E-cigarettes and smoking cessation in real-world and clinical settings: a systematic review and meta-analysis (E-cigarete in opuščanje kajenja v realnih in kliničnih okoljih: sistematični pregled in metaanaliza), Lancet Respiratory Medicine. 2016;4(2):116–28.

(27)    Felicione N. J., Ozga-Hess J. E., Ferguson S. G., Dino G., Kuhn S., Haliwa I. et al. Cigarette smokers’ concurrent use of smokeless tobacco: dual use patterns and nicotine exposure (Sočasna uporaba brezdimnih tobačnih izdelkov pri kadilcih cigaret: vzorci dvojne uporabe in izpostavljenost nikotinu), Tobacco Control. 2021;30(1):24–29.

(28)    Wang J. B., Olgin J. E., Nah G., Vittinghoff E., Cataldo J. K., Pletcher M. J. et al. Cigarette and e-cigarette dual use and risk of cardiopulmonary symptoms in the Health eHeart Study (Dvojna uporaba cigaret in e-cigaret ter tveganje srčno-pljučnih simptomov v študiji Health eHeart Study). PLoS One. 2018;13(7):e0198681.

(29)    V okviru tega predloga priporočila Sveta so nadomestki tobaka netobačni izdelki, ki sproščajo dim ali aerosole in ki se lahko uporabljajo skupaj s tobačnimi izdelki ali lahko posnemajo uporabo tobačnih izdelkov.

(30)    UL L 127, 29.4.2014, str. 1.

(31)     https://research-and-innovation.ec.europa.eu/funding/funding-opportunities/funding-programmes-and-open-calls/horizon-europe/eu-missions-horizon-europe/eu-mission-cancer_en

(32)    V okviru programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa je bilo financiranih več kot 55 projektov, povezanih z raziskavami v zvezi s tobakom, s skupnim proračunom okrog 110 milijonov EUR.

(33)    Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021) 400 final).

(34)    Strategija EU o otrokovih pravicah (COM(2021) 142 final).

(35)    Povejte svoje mnenje: Okolje brez tobačnega dima – posodobljeno priporočilo, Poziv k predložitvi dokazov , 22. junij 2022–20. julij 2022.

(36)    Odgovore so poslali državljani EU (101), podjetja, potrošniške in trgovinske organizacije (47), nevladne organizacije (28), akademske/raziskovalne ustanove (6) in javni organi držav članic (4).

(37)    Evropska komisija, Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane, Study on smoke-free environments and advertising of tobacco and related products (Študija o okolju brez tobačnega dima ter oglaševanju tobačnih in povezanih izdelkov), 2021, ISBN: 978-92-76-42343-0.

(38)    Posebna raziskava Eurobarometer 539, 2023, Attitudes of Europeans towards tobacco and related products (Odnos Evropejcev do tobaka in z njim povezanih izdelkov). ISBN: 978-92-68-07599-9.

(39)    Health Promotion (who.int), Tobacco and Smoking | Knowledge for policy (europa.eu)

(40)    Sporočilo Komisije – Evropski načrt za boj proti raku (COM(2021) 44 final).

(41)    Svetovna zdravstvena organizacija, 2002. Evropska strategija za nadzor nad tobakom. https://iris.who.int/handle/10665/107455

(42)    Svetovna zdravstvena organizacija, Report on the global tobacco epidemic 2023: protect people from tobacco smoke (Poročilo o svetovni epidemiji zasvojenosti s tobakom iz leta 2023: zaščita ljudi pred tobačnim dimom), 2023. ISBN: 978-92-4-007716-4, str. 31–32.

(43)    Svetovna zdravstvena organizacija, Technical note on the call to action on electronic cigarettes (Tehnična opomba o pozivu k ukrepanju proti električnim cigaretam), 2023, str. 3–4. https://www.who.int/publications/m/item/technical-note-on-call-to-action-on-electronic-cigarettes  

(44)    Svetovna zdravstvena organizacija, Electronic cigarettes call to action (Poziv k ukrepanju proti električnim cigaretam), 2023. https://www.who.int/publications/m/item/electronic-cigarettes---call-to-action  

(45)    Svetovna zdravstvena organizacija, Heated tobacco products: summary of research and evidence of health impacts (Ogrevani tobačni izdelki: povzetek raziskav in dokazi o vplivih na zdravje), 2023, str. 12–13. https://www.who.int/publications/i/item/9789240042490

(46)    Svetovna zdravstvena organizacija: WHO study group on tobacco product regulation: Report on the scientific basis of tobacco product regulation: eighth report of a WHO study group (Študijska skupina SZO za zakonsko ureditev tobačnih izdelkov: Poročilo o znanstveni podlagi za zakonsko ureditev tobačnih izdelkov: osmo poročilo študijske skupine SZO), 2021. https://www.who.int/publications/i/item/9789240022720

(47)    Yoshioka T., Shinozaki T., Hori A., Okawa S., Nakashima K., Tabuchi T. Association between exposure to secondhand aerosol from heated tobacco products and respiratory symptoms among current non-smokers in Japan: a cross-sectional study (Povezava med izpostavljenostjo aerosolom iz okolja, ki izvirajo iz uporabe ogrevanih tobačnih izdelkov, in respiratornimi simptomi pri trenutnih nekadilcih na Japonskem: presečna študija), BMJ Open. 2023;13:e065322. doi: 10.1136/ bmjopen-2022-065322

(48)    Imura Y., Tabuchi T. Exposure to secondhand heated-tobacco-product aerosol may cause similar incidence of asthma attack and chest pain to secondhand cigarette exposure: the JASTIS 2019 study (Izpostavljenost aerosolom iz okolja, ki izvirajo iz uporabe ogrevanih tobačnih izdelkov, lahko povzroči pojavnost astmatičnega napada in bolečine v prsih, podobno kot izpostavljenost cigaretnemu dimu iz okolja: študija JASTIS iz leta 2019), Int J Environ Res Public Health. 2021;18(4):1766. doi: 10.3390/ijerph18041766

(49)    Uguna C. N., Snape C. E. Should IQOS emissions be considered as smoke and harmful to health? A review of the chemical evidence (Ali bi morali emisije iz naprav IQOS obravnavati kot dim in kot škodljive za zdravje? Pregled kemijskih dokazov), ACS Omega. 2022;7(26):22111–24. doi: 10.1021/ acsomega.2c01527.

(50)    Auer R., Concha-Lozano N., Jacot Sadowski I., Cornuz J., Berthet A. Heat-not-burn tobacco cigarettes: smoke by any other name (Ogrevani tobačni izdelki, ki ne zgorevajo: dim pod kakršnim koli drugim imenom), JAMA Intern Med. 2017;177(7):1050–2. doi: 10.1001/ jamainternmed.2017.1419.

(51)    Fernández E., Ballbè M., Sureda X., Fu M., Saltó E., Martínez-Sánchez J. M. Particulate matter from electronic cigarettes and conventional cigarettes: a systematic review and observational study (Delci iz elektronskih cigaret in običajnih cigaret: sistematični pregled in opazovalna študija), Curr Environ Health Rep. 2015;2(4):423–9. doi: 10.1007/s40572- 015-0072-x.

(52)    Li L., Lin Y., Xia T., Zhu Y. Effects of electronic cigarettes on indoor air quality and health (Učinki elektronskih cigaret na kakovost zraka v zaprtih prostorih), Annu Rev Public Health. 2020;41(1):363–80. doi: 10.1146/ annurev-publhealth-040119-094043.

(53)    Hess I., Lachireddy K., Capon A. A systematic review of the health risks from passive exposure to electronic cigarette vapour (Sistematični pregled zdravstvenih tveganj zaradi izpostavljenosti izdihanim hlapom elektronske cigarete), Public Health Research & Practice. 2016;26(2).

(54)    Borgini A., Veronese C., De Marco C., Boffi R., Tittarelli A., Bertoldi M. et al. Particulate matter in aerosols produced by two last generation electronic cigarettes: a comparison in a real-world environment (Delci v aerosolih, ki izvirajo iz zadnjih dveh generacij elektronskih cigaret: primerjava v realnih okolju), Pulmonology, 2021.

(55)    Exposure to aerosols from smoking-proxy electronic inhaling systems: a systematic review (Izpostavljenost aerosolom, ki izvirajo iz kajenju podobne uporabe elektronskih inhalacijskih sistemov: sistematični pregled), Barcelona: Tobacco Control Unit, Institut Català d’Oncologia, 2016.

(56)    Lerner C. A., Sundar I. K., Yao H., Gerloff J., Ossip D. J., McIntosh S. et al. Vapors produced by electronic cigarettes and e-juices with flavorings induce toxicity, oxidative stress, and inflammatory response in lung epithelial cells and in mouse lung (Hlapi, ki izvirajo iz elektronskih cigaret in e-tekočin z aromami, povzročajo toksičnost, oksidacijski stres ter vnetni odziv v epitelijskih celicah pljuč in mišjih pljučih), PLoS One. 2015;10(2):e0116732

(57)    Glantz, S. A., Nguyen, N., & Oliveira da Silva, A. L. (2024). Population-Based Disease Odds for E-Cigarettes and Dual Use versus Cigarettes (Verjetnost bolezni pri uporabi e-cigaret in dvojni uporabi v primerjavi z uporabo cigaret med prebivalstvom), NEJM Evidence, 3(3). DOI: 10.1056/EVIDoa2300229.

(58)    Applying tobacco control measures to e-cigarettes, including the supply and demand reduction measures of the WHO FCTC (Uporaba ukrepov za nadzor tobaka pri e-cigaretah, vključno z ukrepi SZO FCTC za zmanjšanje ponudbe in povpraševanja) (str. 3, https://cdn.who.int/media/docs/default-source/tobacco-hq/regulating-tobacco-products/ends-call-to-action.pdf?sfvrsn=ea4c4fdb_12&download=true ), ki se nanaša na Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (FCTC) (str. 8, https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/42811/9241591013.pdf?sequence=1 ).

(59)    Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja, Opinion on electronic cigarettes (Mnenje o elektronskih cigaretah), 16. april 2021.

(60)    Delovni dokument služb Komisije, priložen Priporočilu Sveta o okolju brez tobačnega dima in aerosolov, ki nadomešča Priporočilo Sveta 2009/C 296/02. [sklic]

(61)    Study on smoke-free environments and advertising of tobacco and related products (Študija o okolju brez tobačnega dima ter oglaševanju tobačnih in povezanih izdelkov), 2021.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 17.9.2024

COM(2024) 55 final

PRILOGE

k

Predlogu za
PRIPOROČILO SVETA

o okolju brez tobačnega dima in aerosolov


in nadomestitvi Priporočila Sveta 2009/C 296/02

{SWD(2024) 55 final} - {SWD(2024) 56 final}

PRILOGA

Smernice o zaščiti pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kakor so bile sprejete na drugi konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom

NAMEN, CILJI IN KLJUČNA DOGNANJA

Namen smernic

1.Te smernice, ki so skladne z drugimi določbami Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom in nameni konference pogodbenic, pogodbenicam zagotavljajo pomoč pri izpolnjevanju obveznosti v skladu s členom 8 te konvencije. Temeljijo na najboljših razpoložljivih dokazih in izkušnjah pogodbenic, ki so uspešno izvedle učinkovite ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti tobačnemu dimu.

2.Smernice vključujejo dogovorjene izjave o načelih in opredelitve ustreznih izrazov ter dogovorjena priporočila za potrebne ukrepe za izpolnitev obveznosti konvencije. Poleg tega so v njih opredeljeni potrebni ukrepi za doseganje učinkovite zaščite pred nevarnostmi izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja. Pogodbenice se spodbuja k uporabi teh smernic ne le zaradi izpolnjevanja pravnih obveznosti v skladu s konvencijo, pač pa tudi zaradi uporabe dobrih praks pri varovanju javnega zdravja.

Cilji smernic

3.Te smernice imajo dva povezana cilja. Prvi cilj je pomoč pogodbenicam pri izpolnjevanju obveznosti v skladu s členom 8 Okvirne konvencije SZO, da se skladno z znanstvenimi dokazi v zvezi z izpostavljenostjo tobačnemu dimu iz okolja in dobro prakso po vsem svetu pri izvajanju ukrepov za prepoved kajenja vzpostavi visoka stopnja odgovornosti za upoštevanje pogodbe, ter pomoč pogodbenicam pri spodbujanju najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda. Drugi cilj pa je opredeliti ključne zakonodajne elemente, potrebne za učinkovito zaščito ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kot je določeno v členu 8.

Osnovna dognanja

4.Na razvoj teh smernic so vplivala naslednja temeljna dognanja.

(a)Pravica do zaščite pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu iz člena 8 izhaja iz temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Glede na škodljivost izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja je pravica do zaščite pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu med drugim vsebovana v pravici do življenja in pravici do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda, ki je priznana s številnimi mednarodnimi pravnimi instrumenti (vključno z ustavo Svetovne zdravstvene organizacije, Konvencijo o otrokovih pravicah, Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ter Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah) in je uradno vključena v preambuli Okvirne konvencije SZO ter priznana v ustavah številnih držav.

(b)Pravica do zaščite posameznikov pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu ustreza odgovornosti vlade, da izvaja zakonodajo za zaščito posameznikovih temeljnih pravic in svoboščin. Ta odgovornost vključuje vse ljudi in ne le nekaterih skupin.

(c)Številni uveljavljeni znanstveni organi so ugotovili, da izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja povzroča raka. Nekatere pogodbenice Okvirne konvencije SZO (npr. Finska in Nemčija) so tobačni dim iz okolja uvrstile med rakotvorne snovi za ljudi ter vključile preprečevanje izpostavljenosti takemu dimu v svojo zakonodajo v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu. Poleg zahtev iz člena 8 morajo pogodbenice po potrebi obravnavati nevarnosti izpostavljanja tobačnemu dimu v skladu s svojo obstoječo zakonodajo o varnosti pri delu ali drugimi zakoni glede izpostavljenosti nevarnim snovem, vključno z rakotvornimi snovmi.

IZJAVA O NAČELIH IN USTREZNE OPREDELITVE, NA KATERIH TEMELJI ZAŠČITA PRED IZPOSTAVLJENOSTJO TOBAČNEMU DIMU

Načela

5.Kot je navedeno v členu 4 Okvirne konvencije SZO, je za izvajanje ukrepov za zaščito vseh ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu potrebna močna politična zaveza. Izvajanje člena 8 te konvencije bi morala usmerjati naslednja dogovorjena načela.

Načelo 1

6.Učinkoviti ukrepi za zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kakor so predvideni v členu 8 Okvirne konvencije SZO, zahtevajo, da se za okolje, v katerem je kajenje popolnoma prepovedano, v celoti odpravita kajenje in tobačni dim v določenih prostorih ali določenem okolju. Varna raven izpostavljenosti tobačnemu dimu ne obstaja, pojme, kot so mejna vrednost toksičnosti tobačnega dima iz okolja, pa je treba zavrniti, saj so v nasprotju z znanstvenimi dokazi. Ukrepi, drugačni od ukrepa, ki zagovarja okolje, v katerem je kajenje popolnoma prepovedano, vključno s prezračevanjem, filtriranjem zraka in uporabo prostorov za kadilce (z ločenim prezračevalnim sistemom ali brez njega), so se večkrat izkazali za neučinkovite, poleg tega pa obstajajo prepričljivi znanstveni in drugi dokazi, da tehnični ukrepi ne varujejo pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu.

Načelo 2

7.Vsi ljudje bi morali biti zaščiteni pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu. V vseh zaprtih delovnih prostorih in zaprtih javnih prostorih bi moralo biti kajenje prepovedano.

Načelo 3

8.Za zaščito ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu je potrebna zakonska ureditev. Politike za okolje brez tobačnega dima na prostovoljni osnovi so se že večkrat izkazale za neučinkovite in ne zagotavljajo primerne zaščite. Zakonodaja bo učinkovita le, če bo enostavna, jasna in izvršljiva.

Načelo 4

9.Dobro načrtovanje in ustrezna sredstva so bistvenega pomena za uspešno izvajanje in izvrševanje zakonodaje o okolju brez tobačnega dima.

Načelo 5

10.Civilna družba ima glavno vlogo pri zagotavljanju podpore ukrepom o prepovedi kajenja in njihovega upoštevanja ter bi morala biti zato vključena v postopek razvoja, izvajanja in izvrševanja zakonodaje kot dejavna partnerica.

Načelo 6

11.Izvajanje, izvrševanje in učinke zakonodaje o okolju brez tobačnega dima bi bilo treba nadzirati in ocenjevati. To bi moralo vključevati nadzor in odzive na dejavnosti tobačne industrije, ki spodkopavajo izvajanje in izvrševanje zakonodaje, kot je določeno v členu 20.4 Okvirne konvencije SZO.

Načelo 7

12.Zaščito ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu bi bilo treba po potrebi okrepiti in razširiti. To ravnanje lahko vključuje novo ali spremenjeno zakonodajo, izboljšano izvrševanje zakonodaje ter druge ukrepe, ki bodo upoštevali nove znanstvene dokaze in izkušnje iz študij primerov.

Opredelitev pojmov

13.Pri oblikovanju zakonodaje je treba previdno opredeliti ključne pojme. Na tem mestu je predstavljenih več priporočil za uporabo ustreznih opredelitev, ki temeljijo na izkušnjah številnih držav. Opredelitve v tem oddelku dopolnjujejo opredelitve iz Okvirne konvencije SZO.

„Tobačni dim iz okolja“ ali „tobačni dim v okolju“

14.Za opis vrste tobačnega dima iz člena 8 Okvirne konvencije SZO se pogosto uporabljajo številni alternativni izrazi. To so „tobačni dim iz okolja“, „tobačni dim v okolju“ in „tobačni dim drugih kadilcev“. Izogibati bi se bilo treba izrazoma „pasivno kajenje“ in „neprostovoljna izpostavljenost tobačnemu dimu“, saj izkušnje v Franciji in drugod kažejo, da lahko tobačna industrija te izraze uporabi kot utemeljitev, da je „prostovoljna“ izpostavljenost tobačnemu dimu sprejemljiva. Ustreznejša izraza sta „tobačni dim iz okolja“ in „tobačni dim v okolju“, včasih okrajšana na „TDO“. V teh smernicah se uporablja izraz „tobačni dim iz okolja“.

15.Tobačni dim iz okolja se lahko opredeli kot „dim iz gorečega dela cigarete ali drugega tobačnega izdelka, običajno skupaj z dimom, ki ga izdihuje kadilec“.

16.„Zrak brez tobačnega dima“ je zrak, v katerem ni popolnoma nič tobačnega dima. Ta opredelitev vključuje, vendar ni omejena na zrak, v katerem tobačnega dima ni mogoče videti, vohati, zaznati ali izmeriti 1 .

„Kajenje“

17.Ta pojem bi bilo treba opredeliti tako, da bo obsegal vsak prižgani tobačni izdelek, ki ga neka oseba ima in uporablja, ne glede na to, ali se dim aktivno vdihuje ali izdihuje.

„Javni prostori“

18.Čeprav se bo natančna opredelitev „javnih prostorov“ med državami razlikovala, je pomembno, da se z zakonodajo ta pojem opredeli čim širše. Opredelitev bi morala zajemati vse prostore, ki so dostopni širši javnosti, ali prostore za skupno uporabo, ne glede na lastništvo ali pravico do dostopa.

„Zaprti“ ali „ograjeni“ prostori

19.S členom 8 se zahteva zaščita pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v „zaprtih“ delovnih prostorih in javnih prostorih. Zaradi morebitnih pasti pri opredelitvi „zaprtih“ prostorov je treba v zvezi s tem natančno proučiti izkušnje različnih držav. Opredelitev bi morala biti čim bolj vseobsežna in čim bolj jasna, pri čemer bi bilo treba paziti, da se ne oblikujejo seznami, ki bi jih bilo mogoče razumeti, kot da izključujejo potencialno ustrezne „zaprte“ prostore. Priporočljivo je, da se „zaprti“ (ali „ograjeni“) prostori opredelijo tako, da vključujejo vse prostore, pokrite s streho ali omejene z eno ali več stenami ali na eni ali več straneh, ne glede na vrsto materiala, uporabljenega za streho, stene ali stranice, in ne glede na to, ali je objekt stalen ali začasen.

„Delovni prostor“

20.„Delovni prostor“ bi bilo treba široko opredeliti kot „vsak prostor, v katerem so ljudje zaposleni in ga uporabljajo za delo“. Delo bi moralo vključevati ne le delo za plačilo, ampak tudi prostovoljno delo, če gre za vrsto dela, za katero se ponavadi prejema plačilo. Poleg tega „delovni prostori“ vključujejo ne le prostore, v katerih se delo opravlja, ampak tudi vse z njimi povezane ali podobne prostore, ki jih delavci uporabljajo med delom, vključno z na primer hodniki, dvigali, stopniščnimi jaški, avlami, skupnimi prostori, kavarnami, stranišči, saloni, menzami ter pomožnimi poslopji, kot so lope in barake. Kot take prostore bi bilo treba opredeliti tudi vozila, ki se uporabljajo med delom na delovnih mestih.

21.Previdno bi bilo treba obravnavati delovne prostore, ki so hkrati domovi ali bivališča posameznikov, na primer zapori, psihiatrične klinike ali domovi za nego. Ti prostori so hkrati delovni prostori za druge, ki bi jih bilo treba zaščititi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu.

„Javna prevozna sredstva“

22.Javna prevozna sredstva bi bilo treba opredeliti tako, da vključujejo vsa vozila za prevoz ljudi, ponavadi za plačilo. Mednje spadajo tudi taksiji.

PODROČJE UPORABE UČINKOVITE ZAKONODAJE

23.S členom 8 se zahteva sprejetje učinkovitih ukrepov za zaščito ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v (1) zaprtih delovnih prostorih, (2) zaprtih javnih prostorih, (3) javnih prevoznih sredstvih in (4) „po potrebi“ v „drugih javnih prostorih“.

24.V skladu s tem je treba zagotoviti splošno zaščito, in sicer z zagotovitvijo, da je v vseh zaprtih javnih prostorih, zaprtih delovnih prostorih, javnih prevoznih sredstvih in po možnosti drugih (odprtih ali polodprtih) javnih prostorih preprečena izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja. Nobene zdravstvene in pravne utemeljitve ne upravičujejo izjem. Če je treba upoštevati izjeme na podlagi drugih utemeljitev, morajo biti te minimalne. Če pogodbenica ne more takoj zagotoviti vključenosti v celoti, je s členom 8 določena stalna obveza za čim hitrejše ukrepanje za odpravo kakršnih koli izjem in posplošitev zaščite. Vsaka pogodbenica bi si morala prizadevati za zagotovitev splošne zaščite v petih letih od začetka veljavnosti Okvirne konvencije SZO zanjo.

25.Varnih stopenj izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja ni, in kakor je bilo predhodno potrjeno v Odločbi FCTC/COP1(15) na konferenci pogodbenic, tehnični ukrepi, kot so prezračevanje, izmenjavanje zraka in uporaba določenih prostorov za kadilce, ne ščitijo pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu.

26.Zagotoviti je treba zaščito v vseh zaprtih in ograjenih prostorih, vključno z motornimi vozili, ki se uporabljajo kot delovni prostori (npr. taksiji, reševalnimi vozili ali dostavnimi vozili).

27.Besedilo pogodbe zahteva zaščitne ukrepe ne le za vse „zaprte“ javne prostore, ampak „po potrebi“ tudi za vse „druge“ (odprte ali polodprte) javne prostore. Pogodbenice bi morale pri opredeljevanju tistih odprtih in polodprtih javnih prostorov, za katere je sprejetje zakonodaje upravičeno, upoštevati dokaze o morebitni nevarnosti za zdravje na različnih mestih in sprejeti najučinkovitejšo zaščito pred izpostavljenostjo za kraje, kadar je nevarnost za zdravje potrjena.

28.Vladne agencije imajo skupaj s civilno družbo pomembno vlogo pri ozaveščanju javnosti in oblikovalcev javnega mnenja o tveganjih izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja s stalnimi informacijskimi kampanjami za zagotovitev, da javnost razume in podpira zakonodajne ukrepe. Glavni deležniki vključujejo podjetja, restavracije, gostinska združenja, skupine delodajalcev, sindikate, sredstva javnega obveščanja, zdravstvene delavce, mladinske organizacije, izobraževalne zavode ali verske institucije, raziskovalne skupnosti in širšo javnost. Prizadevanja za ozaveščanje bi morala že med oblikovanjem zakonodaje vključevati posvetovanje z zadevnimi podjetji ter drugimi organizacijami in institucijami.

29.Ključna sporočila bi se morala osredotočati na škodo, ki jo povzroča izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja, dejstvo, da je odprava dima v zaprtih prostorih edina znanstveno podprta rešitev, ki zagotavlja popolno zaščito pred izpostavljenostjo, pravico vseh delavcev do enake zakonske zaščite in dejstvo, da ni kompromisov med zdravjem in ekonomijo, saj izkušnje iz vse več držav kažejo, da okolje brez tobačnega dima koristi obema. Kampanje za izobraževanje javnosti bi se morale osredotočiti tudi na kraje, za katere zakonodaja morda ni uresničljiva ali ustrezna, kot so zasebna stanovanja ali hiše.

30.Obsežno posvetovanje z deležniki je prav tako bistveno za obveščanje in mobiliziranje skupnosti ter lažjo podporo zakonodaji po uzakonitvi. Po sprejetju zakonodaje bi bilo treba izvesti izobraževalno kampanjo, ki bo pomagala pri izvajanju zakona in zagotovitvi informacij za lastnike podjetij in upravitelje stavb ter na kratko predstavila vsebino zakonodaje in odgovornosti lastnikov in upraviteljev. Prav tako bi bilo treba zagotoviti material za označevanje. Ti ukrepi bodo povečali verjetnost nemotenega izvajanja zakonodaje in zvišali stopnjo njenega prostovoljnega upoštevanja. Sporočila, ki nekadilcem omogočajo ukrepanje, kadilcem pa se zahvaljujejo za upoštevanje zakonodaje, bodo spodbujala vključitev javnosti v postopek izvrševanja in nemotenega izvajanja zakonodaje.

IZVRŠEVANJE

Dolžnosti upoštevanja zakonodaje

31.Učinkovita zakonodaja bi morala zadevnim podjetjem in posameznim kadilcem nalagati pravno odgovornost za upoštevanje zakonodaje ter določati kazni za kršitve, ki morajo veljati za podjetja in po možnosti tudi za kadilce. Izvrševanje zakonodaje bi se moralo načeloma osredotočati na podjetja. Zakonodaja bi morala odgovornost za upoštevanje zakonodaje naložiti lastniku, upravitelju ali drugi osebi, ki skrbi za prostore, in jasno opredeliti, kako mora ta oseba ravnati. Te obveznosti bi morale obsegati naslednje:

(a)obveznost, da se pri vhodu in na drugih primernih krajih postavijo jasne oznake o prepovedi kajenja. Obliko in vsebino teh oznak bi morali določiti zdravstveni organi ali druge vladne agencije; na njih se lahko navede telefonska številka ali drugi mehanizmi, ki ljudem omogočajo prijavo kršitev, ter ime osebe, zadolžene za pritožbe v zadevnih prostorih;

(b)obveznost, da se iz zadevnih prostorov odstranijo vsi pepelniki;

(c)obveznost, da se nadzoruje spoštovanje predpisov;

(d)obveznost, da se sprejmejo upravičeni posebni ukrepi, ki bodo posameznike odvračali od kajenja v zadevnih prostorih. Ti ukrepi bi lahko določali, da se od posameznika lahko zahteva, naj ne kadi ali naj odide, da se postrežba posamezniku prekine in da se prekršek javi organu kazenskega pregona ali drugemu organu.

Kazni

32.Zakonodaja bi morala natančno določati globe in druge denarne kazni za kršitve. Višina teh kazni bo seveda odražala posebne prakse in običaje vsake države, vendar bi morala odločitev temeljiti na več načelih. Predvsem je pomembno, da bi morale biti kazni dovolj visoke, da bodo odvračale od kršitev, sicer se kršitelji zanje ne bodo zmenili ali pa jih bodo obravnavali kot stroške poslovanja. Kazni za podjetja bi morale biti višje od kazni za posamezne kršitelje, ki imajo po navadi manj sredstev. V primeru ponovnih kršitev bi morale biti kazni višje in primerljive s kaznimi za druge podobno resne kršitve v zadevni državi.

33.Poleg denarnih kazni lahko zakonodaja omogoča upravne sankcije v skladu s pravnim sistemom in prakso posamezne države, kot je začasni odvzem dovoljenja za poslovanje. Te „sankcije v skrajni sili“ se redko uporabljajo, vendar so zelo pomembne za izvrševanje zakonodaje v vseh podjetjih, ki zavestno večkrat kršijo zakon.

34.Vključijo se lahko kazenske sankcije za kršitve, če so v skladu s pravnim in kulturnim okoljem zadevne države.

Organi za izvrševanje zakonodaje

35.Z zakonodajo bi bilo treba določiti organe, odgovorne za izvrševanje zakonodaje, vključevati pa bi morala sistem za nadzor skladnosti z zakonodajo in pregon kršiteljev.

36.Nadzor bi moral vključevati postopek inšpekcijskega pregleda poslovanja za ugotavljanje skladnosti z zakonodajo. Zelo redko je potreben nov inšpekcijski sistem za izvrševanje zakonodaje o okolju brez tobačnega dima. Namesto tega se skladnost z zakonodajo ponavadi nadzira z enim ali več obstoječimi mehanizmi za inšpekcijski pregled poslovnih in delovnih prostorov. Za to običajno obstaja več možnosti. V številnih državah se inšpekcijski pregledi za ugotavljanje skladnosti z zakonodajo lahko vključijo v inšpekcijske preglede za izdajo dovoljenj za poslovanje, zdravstvene in higienske inšpekcije, inšpekcije zdravja in varnosti pri delu, inšpekcije požarne varnosti ali podobne programe. Morda bi bilo koristno, če bi se več teh virov informacij uporabilo hkrati.

37.Kadar je to mogoče, se priporoča vključitev lokalnih inšpektorjev ali uradnikov organov kazenskega pregona, s čimer se bodo verjetno povečali razpoložljivi viri za izvrševanje zakonodaje in stopnja skladnosti z zakonodajo. Za ta pristop je potrebna vzpostavitev nacionalnih mehanizmov za usklajevanje, ki bodo zagotavljali dosleden pristop po vsej državi.

38.Ne glede na uporabljeni mehanizem bi moral nadzor temeljiti na celovitem načrtu za izvrševanje zakonodaje in vključevati postopek učinkovitega usposabljanja inšpektorjev. Učinkovit nadzor lahko združuje redne inšpekcijske preglede in nenapovedane preglede ter preglede na podlagi pritožb. Ti pregledi so v začetnem obdobju po sprejetju zakona lahko vzgojni, saj je možno, da bo večina kršitev nenamernih. Z zakonodajo bi morali biti inšpektorji pooblaščeni za vstop v prostore pod zakonsko določenimi pogoji ter zbiranje vzorcev in dokazov, če jim te pristojnosti niso bile dodeljene z že obstoječo zakonodajo. Prav tako bi moralo biti z zakonodajo prepovedano, da podjetja ovirajo inšpektorje pri delu.

39.Stroški učinkovitega nadzora niso pretirani. Za inšpekcijske preglede ni treba najeti velikega števila inšpektorjev, ker se lahko pregledi izvajajo v okviru obstoječih programov in z obstoječim osebjem ter ker izkušnje kažejo, da zakonodaja o okolju brez tobačnega dima hitro postane samoizvršljiva, tj. večinoma jo izvršuje javnost sama. Če je izvajanje zakonodaje skrbno in so prizadevanja za informiranje podjetij in javnosti dobra, verjetno ne bo potrebnih veliko pregonov.

40.Čeprav ti programi niso dragi, so potrebna sredstva za obveščanje podjetij, usposabljanje inšpektorjev, usklajevanje inšpekcijskega postopka in plačila osebja za inšpekcijske preglede podjetij izven običajnega delovnega časa. Zato bi bilo treba opredeliti mehanizem financiranja. Za učinkovite programe nadzora so bili uporabljeni različni finančni viri, vključno z namenskimi davčnimi prihodki, pristojbinami za dovoljenja za poslovanje in namenskimi prihodki iz glob kršiteljem.

Strategije izvrševanja zakonodaje

41.S strateškimi pristopi k izvrševanju zakonodaje se lahko poveča skladnost, poenostavi izvajanje zakonodaje in zmanjšajo potrebna sredstva za njeno izvrševanje.

42.Zlasti so dejavnosti za izvrševanje zakonodaje v obdobju tik po začetku veljavnosti zakona zelo pomembne za uspeh zakonodaje ter nadaljnjega nadzora in izvrševanja. Številne države priporočajo začetno obdobje „mehkega“ izvrševanja, med katerim kršitelje opozarjajo in ne kaznujejo. Ta pristop bi bilo treba združiti z dejavno kampanjo obveščanja lastnikov podjetij o njihovih pravnih odgovornostih. Podjetja bi se morala zavedati, da bo začetnemu obdobju odloga ali obdobju postopne uveljavitve sledilo strožje izvrševanje zakonodaje.

43.Za dejavno izvrševanje zakonodaje pa številne države priporočajo uporabo pregona na očeh javnosti, ki bo povečal odvračilni učinek. Organi lahko pokažejo odločnost in resnost pri izvajanju zakonodaje, če izpostavijo glavne kršitelje, ki so dejavno kljubovali zakonu ali so v skupnosti dobro znani, če odločno in hitro ukrepajo ter če zagotovijo največje možno ozaveščanje javnosti o teh dejavnostih. S tem se poveča prostovoljno upoštevanje zakonodaje in zmanjšajo sredstva, potrebna za nadaljnji nadzor in izvrševanje zakonodaje.

44.Čeprav zakoni o okolju brez tobačnega dima hitro postanejo samoizvršljivi, je bistvenega pomena, da so organi pripravljeni na hiter in odločen odziv na vse posamezne primere odkritega kljubovanja. Zlasti ko začne zakon prvič veljati, se lahko občasno pojavi kršitelj, ki javno izkazuje neupoštevanje zakona. V teh primerih se z ostrimi odzivi pokaže, da se pričakuje upoštevanje zakonodaje, in olajšajo nadaljnja prizadevanja, medtem ko se lahko zaradi neodločnosti kršitve hitro razširijo.

Mobilizacija in vključitev skupnosti

45.Z vključitvijo skupnosti v program se poveča učinkovitost programa za nadzor in izvrševanje zakonodaje. S podporo skupnosti in spodbujanjem članov skupnosti k nadziranju upoštevanja zakonodaje in sporočanju kršitev se zelo poveča obseg delovanja organov kazenskega pregona in hkrati zmanjšajo sredstva, potrebna za doseganje skladnosti z zakonodajo. Dejansko so v številnih državah pritožbe skupnosti glavni način zagotavljanja skladnosti z zakonodajo. Zakonodaja o okolju brez tobačnega dima bi morala zato določati, da lahko posamezniki vložijo pritožbo, in pooblaščati vse ljudi ali nevladne organizacije, da sprožijo ukrepe za zagotovitev skladnosti z ukrepi, ki urejajo izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja. Program za izvrševanje zakonodaje bi moral vključevati brezplačno telefonsko linijo za pritožbe ali podoben sistem, ki bo javnost spodbujal k prijavi kršitev.

SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE UKREPOV

46.Spremljanje in vrednotenje ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti tobačnemu dimu sta pomembna zaradi:

(a)povečanja politične in javne podpore za okrepitev in razširitev zakonodajnih določb;

(b)dokumentiranja uspehov, na katerih bodo temeljila prizadevanja drugih držav in ki jim bodo pri tem v pomoč;

(c)ugotavljanja namer tobačne industrije, da spodkoplje izvedbene ukrepe, in obveščanja javnosti o tem.

47.Obseg in zapletenost spremljanja in vrednotenja se bosta med državami razlikovala, ker bosta odvisna od razpoložljivega strokovnega znanja in virov. Kljub temu je pomembno ovrednotiti rezultate izvedenih ukrepov, zlasti glede ključnega kazalnika izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja na delovnih mestih in v javnih prostorih. To se lahko izvede na stroškovno učinkovit način, na primer z uporabo podatkov ali informacij, zbranih pri rutinskih dejavnostih, kot so inšpekcijski pregledi delovnih mest.

48.Upoštevati bi bilo treba osem ključnih postopkovnih kazalnikov in kazalnikov rezultatov 2 : (2)

Postopki

(a)poznavanje politik za okolje brez tobačnega dima, odnos do teh politik in podpora tem politikam med splošno javnostjo in po možnosti posameznimi skupinami, na primer barskimi delavci;

(b)izvrševanje politik za okolje brez tobačnega dima in njihovo upoštevanje;

Rezultati

(a)zmanjšanje izpostavljenosti zaposlenih tobačnemu dimu iz okolja na delovnih mestih in v javnih prostorih;

(b)zmanjšanje vsebnosti tobačnega dima iz okolja v zraku na delovnih mestih (zlasti v restavracijah) in v javnih prostorih;

(c)zmanjšanje smrtnosti in obolevnosti zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja;

(d)zmanjšanje izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja v zasebnih stanovanjih ali hišah;

(e)spremembe v razširjenosti kajenja in kadilskem vedenju;

(f)gospodarski učinki.

(1)    Možno je, da so v zraku sestavni deli tobačnega dima, ki so premajhni, da bi bili izmerljivi. Pozornost bi bilo treba nameniti možnosti, da bosta tobačna industrija ali gostinski sektor poskusila izkoristiti omejitve te opredelitve.

(2)    V publikaciji WHO policy recommendations: protection from exposure to second- hand tobacco smoke (Priporočila SZO za politike: zaščita pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu iz okolja) (Ženeva, Svetovna zdravstvena organizacija, 2007) so navedene literatura in povezave na študije o nadzoru, opravljene drugje, z vsemi temi kazalniki.