EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.6.2023

COM(2023) 324 final

2023/0187(CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o hitrejši in varnejši oprostitvi presežnih davčnih odtegljajev

{SEC(2023) 243 final} - {SWD(2023) 215 final} - {SWD(2023) 216 final} - {SWD(2023) 217 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

·Prvič se lahko davki obračunajo v državi izdajatelja vrednostnih papirjev (država vira) v obliki davka, ki se odtegne od bruto prihodkov iz vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: davčni odtegljaj).

·Drugič se lahko davki obračunajo v državi, kjer je vlagatelj rezident (država rezidentstva), v obliki dohodnine.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

–Komisija je leta 2016 sprejela direktivo proti izogibanju davkom 13 , da bi se v državah članicah usklajeno izvajali ključni ukrepi proti izogibanju davkom, ki izhajajo iz ukrepov mednarodnega projekta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.

–Direktiva o upravnem sodelovanju (DAC) 14 je bila od sprejetja leta 2011 večkrat revidirana in razširjena, da bi se omogočila obsežna in pravočasna izmenjava davčnih informacij po vsej EU. Zlasti direktiva DAC2 15 vzpostavlja okvir za večjo davčno preglednost v EU v smislu informacij o finančnih računih.

–Direktiva DAC6 16 od posrednikov zahteva, da davčne organe obvestijo o čezmejnih aranžmajih, ki bi se lahko uporabili za agresivno davčno načrtovanje.

–Komisija je leta 2021 sprejela predlog direktive za boj proti zlorabi slamnatih subjektov (tj. subjektov v Evropski uniji, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti ali opravljajo minimalno gospodarsko dejavnost) 17 za namene izogibanja davkom ali davčne utaje.

Vendar v obstoječih instrumentih EU ni posebnih ukrepov za boj proti praksam davčnih zlorab v zvezi s postopki davčnega odtegljaja. Obstoječa pravila ne urejajo sporočanja informacij o transakcijah z vrednostnimi papirji davčnim upravam držav članic vira (vključno s podrobnostmi o plačilni verigi v zvezi z izplačilom dividend ali obresti s strani finančnih posrednikov).

Tako ne obravnavajo ustrezno te posebne težave zlorabe. Ta direktiva bo povečala preglednost, tako da bodo države članice lahko preverile, ali se stopnja davčnega odtegljaja pravilno uporablja za posameznega upravičenega davčnega zavezanca. Zagotovila bo pravočasno preglednost, da se upraviči in omogoči hitra in učinkovita obravnava zadevnih zahtevkov za vračilo ali oprostitev.

Ker se ta predlog nanaša na postopke davčnega odtegljaja, bo le dopolnil direktivo o matičnih in odvisnih družbah 18 in direktivo o obrestih in licenčninah 19 , v skladu s katerima so davčnega odtegljaja oproščene dividende in druga izplačila dobička oziroma plačila obresti in licenčnin, ki jih odvisne družbe izplačajo svojim matičnim družbam, in ki odpravljata dvojno obdavčevanje takih prihodkov na ravni matične družbe. Direktiva o matičnih in odvisnih družbah in direktiva o obrestih in licenčninah bi se lahko uporabljali za vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi in spadajo na področje uporabe tega predloga, ta predlog pa držav članic ne bo omejeval pri izpolnjevanju obveznosti iz direktive o matičnih in odvisnih družbah in direktive o obrestih in licenčninah, temveč ga bo z vidika postopka olajšal.

•    Skladnost z drugimi politikami EU

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

–Vlagatelji in finančni posredniki so jasno menili, da bi oprostitev pri viru prinesla najboljše rezultate, kot sta hitra oprostitev za vlagatelje in omejeno breme za posrednike. Potrdili so tudi, da bi bilo sistem oprostitve pri viru verjetno treba dopolniti s sistemi za vračilo davčnega odtegljaja kot rezervno možnostjo. Zato so podprli pobudo, katere cilj bi bil tudi standardizirati sedanje postopke in obrazce za povračila davčnih odtegljajev.

–Države članice so podprle uvedbo skupnega digitalnega potrdila o davčnem rezidentstvu na ravni EU. V zvezi z obveznostjo poročanja in standardiziranim postopkom:

(a)Standardizacija postopkov davčnega odtegljaja ali poročanja ne bi neposredno vplivala na države članice, v katerih je domača stopnja za vlagatelje nerezidente nižja ali enaka stopnji iz sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Nekatere od teh držav članic so izrazile podporo ukrepom na ravni EU, saj bi to izboljšalo položaj njihovih vlagateljev.

(b)Države članice, v katerih je domača stopnja davčnega odtegljaja višja od zadevne stopnje iz sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, so se na splošno strinjale s povečanjem preglednosti in standardizacijo postopkov davčnega odtegljaja, pri čemer so poudarile, da je treba najti ravnovesje med učinkovitostjo teh postopkov in ohranjanjem nadzora nad postopki, da se preprečijo davčne zlorabe.

Pri predlogu so bila pozorno preučena vsa navedena prejeta mnenja deležnikov, tako da ta uvaja učinkovitejše postopke davčnega odtegljaja, hkrati pa državam članicam zagotavlja orodja, ki jih potrebujejo za učinkovit boj proti davčnim goljufijam in zlorabam.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Spremenjeno poročilo o oceni učinka je bilo Odboru za regulativni nadzor ponovno predloženo 20. marca 2023, spremembe pa so bile uvedene kot odziv na prejšnje mnenje Odbora za regulativni nadzor. Zlasti je bilo pojasnjeno, da sta oba cilja – izboljšanje učinkovitosti in boj proti davčnim zlorabam – enako pomembna; poleg tega je bila spremenjena predstavitev možnosti, tako da izraža tri možnosti namesto štirih (združitev prejšnjih možnosti 1 in 2 v sedanjo možnost 1 ter rahlo preoblikovanje in sprememba vrstnega reda možnosti 2 in 3); nazadnje, ocena učinka je bila spremenjena, da bi podala celovitejši pregled stroškov in koristi, dodan pa je bil tudi zbirni prikaz, ki odraža neto stroške in koristi vsake od sedanjih možnosti za posamezne deležnike.

Možnost 1 – vzpostavitev skupnega digitalnega potrdila o davčnem rezidentstvu (e-potrdilo o davčnem rezidentstvu) + skupno poročanje

V okviru te možnosti bi lahko države članice še naprej uporabljale svoje sedanje sisteme (tj. oprostitev pri viru in/ali postopke vračila), vendar bi morale uvesti naslednje nove elemente:

·skupno e-potrdilo o davčnem rezidentstvu (s skupno vsebino in obliko), ki bi ga digitalno izdajale/preverjale vse države članice;

·skupni standard poročanja za večjo preglednost, saj bi vsak finančni posrednik v celotni finančni verigi sporočal določen sklop informacij državi članici vira. To bi bilo pospremljeno s standardiziranimi postopki skrbnega preverjanja, pravili o odgovornosti in skupnimi obrazci za vračilo, ki se vložijo v imenu strank/davčnih zavezancev z uporabo avtomatizacije.

Možnost 2 – uvedba sistema oprostitve pri viru

Ta druga možnost temelji na elementih iz možnosti 1, vendar določa, da morajo države članice vzpostaviti sistem oprostitve pri viru, ki omogoča uporabo nižjih stopenj v skladu sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali nacionalnimi pravili neposredno ob izplačilu. V skladu z možnostjo 2 bi morale davčne uprave spremljati davke, ki jih je treba plačati po izplačilu.

Možnost 3 – izvajanje sistema hitrega vračila v določenem roku ali/in oprostitev pri viru

Ta možnost zajema možnost 1, dodaja pa zahtevo, da morajo države članice, ki uporabljajo sistem vračila, zagotoviti, da se zahtevek obravnava v vnaprej določenem roku, torej gre za tako imenovan sistem hitrega vračila. Države članice lahko uvedejo ali še naprej izvajajo sistem oprostitve pri viru (kot glavni sistem ali za nekatera plačila z nizkim tveganjem).

Različne možnosti so bile primerjane glede na naslednja merila: uspešnost, učinkovitost, skladnost in sorazmernost.

Izmed vseh možnosti je prednostna možna politika možnost 3. Možnost 3 zelo učinkovito rešuje težave, ki so bile v EU ugotovljene glede hitrosti, enostavnejših procesov in bolj digitaliziranih postopkov. Možnost 2 bi sicer privedla do še večjih prihrankov pri stroških za vlagatelje, vendar možnost 3 državam članicam omogoča, da ohranijo predhodni nadzor nad zahtevki za vračilo, in tako omogoča nadaljnje ukrepanje, ki bi moralo biti politično izvedljivo v vseh državah članicah. Boj proti zlorabam je zlasti pomemben za države članice, ki so jih v zadnjih letih močno prizadele prakse Cum/Cum in Cum/Ex. Iz političnih razlogov bi te države članice morda nerade v kratkem sprejele sistem oprostitve pri viru, saj tak sistem daje vidnejšo vlogo finančnim posrednikom.

Gospodarski učinki

Koristi

Predlagana pobuda bo vlagateljem omogočila prihranke pri stroških, ki se ocenjujejo na približno 5,17 milijarde EUR na leto, od tega 730 milijonov EUR na leto zaradi zmanjšanja birokracije (409 milijonov EUR zadeva vlagatelje iz EU). Razlog je, da bodo imeli vlagatelji manj stroškov izpolnjevanja obveznosti, soočali se bodo z manj primeri dvojnega obdavčevanja in bodo lahko pravočasno ponovno vložili povrnjeni denar. Ta pobuda bo tako obravnavala strukturno in dolgotrajno oviro za čezmejne naložbe ter podjetjem EU pomagala pri zbiranju kapitala iz širše baze vlagateljev, kar je temeljni cilj unije kapitalskih trgov.

Čeprav bi finančni posredniki kratkoročno imeli znatne stroške z vzpostavitvijo sistemov, ki so potrebni za uskladitev z novo direktivo, se pričakuje, da bodo dolgoročno imeli koristi od prihrankov pri stroških (ocenjujejo se na približno 13,5 milijona EUR na leto) zaradi poenostavljenih postopkov, zlasti zaradi digitalizacije nekaterih vidikov pobude, kot je uporaba e-potrdila o davčnem rezidentstvu ali zahtevkov za oprostitev v večjem obsegu.

Nazadnje, davčne uprave bodo bolje opremljene za boj proti davčnim zlorabam, kar bi moralo sčasoma pozitivno vplivati na davčne prihodke. Pričakuje se, da bo ta pobuda pozitivno vplivala na BDP približno v višini 0,025 %.

Stroški

Finančnim posrednikom bodo nastali stroški izvajanja in ponavljajoči se letne stroški v višini 75,9 milijona EUR oziroma 13 milijonov EUR. Tudi davčnim upravam bodo nastali stroški razvoja informacijske tehnologije za uvedbo e-potrdila o davčnem rezidentstvu (ocenjujejo se na 4,9–54 milijonov EUR razvojnih stroškov in 0,97–10,8 milijona EUR ponavljajočih se stroškov) in sistemov poročanja, ki so potrebni za prejemanje podatkov (ocenjujejo se na enkratni strošek v višini 18,2 milijona EUR in 3,5 milijona EUR na leto ponavljajočih se stroškov). Nazadnje se bodo države članice glede na to, da bo manj primerov dvojnega obdavčevanja, soočale z zmanjšanjem davčnih prihodkov, ki je ocenjeno na 2,2 milijarde EUR.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Eden glavnih specifičnih ciljev predloga je uvedba digitalizacije v postopke davčnega odtegljaja, da bi dosegli popolnoma avtomatizirane izdajanje e-potrdila o davčnem rezidentstvu, sporočanje informacij, predložitev zahtevka za oprostitev ali vračilo ter preverjanje podatkov. Cilj pobude je tudi s standardizacijo nekaterih elementov postopkov davčnega odtegljaja preprečiti, da bi se širili različni sistemi po državah članicah.

V smislu pristopa „za enega sprejetega se eden odpravi“ bo pobuda privedla do prihrankov pri stroških za vlagatelje zaradi zmanjšanja birokracije (409 milijonov EUR na leto) in prihrankov pri stroških za finančne posrednike zaradi racionalizacije postopkov (13,5 milijona EUR na leto). Hkrati bodo finančnim posrednikom nastali enkratni stroški uvedbe v višini 75,9 milijona EUR in tekoči stroški v višini 13 milijonov EUR.

Predlog bo uvedel obveznosti poročanja za finančne posrednike. Ključno je pridobiti podrobne informacije, da lahko davčna uprava države članice vira oceni in uporabi ustrezne znižane stopnje davčnega odtegljaja ter učinkovito opredeli zlorabe, s čimer se doseže eden od ciljev pobude. Za omejitev bremena, ki izhaja iz poročanja, so bile informacije, ki jih morajo sporočiti finančni posredniki, omejene na to, kar države članice potrebujejo za rekonstrukcijo plačilne verige za dividende in obresti, in na obseg, v katerem so te informacije na voljo finančnim posrednikom, ki poročajo. Poleg tega bo poročanje potekalo prek standardnih računalniških obrazcev in skupnih zahtev za komunikacijske kanale, ki jih bo Komisija določila z izvedbenimi akti.

Nadalje je bilo zaradi poenostavitve in razbremenitve zahtev postopkov davčnega odtegljaja za male vlagatelje uvedeno pravilo de minimis za obveznosti poročanja in postopek skrbnega preverjanja. To pomeni, da se za vlagatelje z izplačili dividend pod pragom 1 000 EUR ne zahtevajo informacije o finančnih ureditvah ali najkrajšem obdobju razpolaganja.

•Temeljne pravice in enakost

Temeljne pravice, zlasti zahteve glede varstva osebnih podatkov v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov, so zaščitene. Osebni podatki se bodo obdelovali le za namene preverjanja, ali se za davkoplačevalca uporablja pravilna stopnja davčnega odtegljaja, ter za zmanjšanje tveganja davčnih goljufij in zlorab. Osebni podatki se bodo posredovali samo med subjekti, ki so vključeni v postopke za oprostitev davčnega odtegljaja v skladu s to direktivo. Količina osebnih podatkov, ki se posredujejo, bo omejena na tisto, kar je potrebno za odkrivanje nezadostnega poročanja, neporočanja ali davčnih goljufij ali zlorab, v skladu z zahtevami iz splošne uredbe o varstvu podatkov. Osebni podatki se bodo hranili le toliko časa, kolikor je potrebno za ta namen.

Ta pobuda ne vpliva bistveno na enakost, vključno z enakostjo spolov.

•Drugi učinki

Ni drugih pomembnejših učinkov. Vendar se pričakuje, da bo imela pobuda omejen pozitiven socialni učinek, saj bo zagotovila pravičnejšo obdavčitev, pa tudi omejen pozitiven vpliv na okolje zaradi pričakovanega zmanjšanja števila postopkov za vračila, ki temeljijo na papirnih dokumentih. Zato je ta pobuda skladna z izpolnjevanjem cilja podnebne nevtralnosti, kot se zahteva z evropskimi podnebnimi pravili.

Predlog podpira načeli „da se ne škoduje bistveno“ in „privzeto digitalno“ ter prispeva k evropskemu načinu doseganja digitalne družbe in gospodarstva.

Ustrezni cilji trajnostnega razvoja, ki jih pobuda delno obravnava, so 8 (dostojno delo in gospodarska rast), 9 (industrija, inovacije in infrastruktura) in 16 (mir, pravičnost in močne institucije), kot so predstavljeni v Prilogi 3 k oceni učinka.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

(i)Skupno digitalno potrdilo o davčnem rezidentstvu (e-potrdilo o davčnem rezidentstvu)

E-potrdilo o davčnem rezidentstvu bodo uvedle vse države članice, zagotovilo pa bo hiter, enostaven in varen upravni postopek za potrditev davčnega rezidentstva davkoplačevalcev EU.

Kot je določeno v členu 4, bo imelo e-potrdilo o davčnem rezidentstvu skupno vsebino, ne glede na državo članico izdajateljico, tj. državo članico rezidentstva. V odstavku 2 so kot skupna vsebina e-potrdila o davčnem rezidentstvu določeni elementi, ki identificirajo davčnega zavezanca, ki je vložil zahtevek, in potrjujejo, da je rezident v državi članici v skladu z njenimi nacionalnimi pravili.

Ciljno usmerjena posvetovanja z državami članicami so pokazala, da se v zvezi z ugotavljanjem rezidentstva vlagateljev uporabljajo enaka pravila za določitev, ali je vlagatelj v določeni državi članici rezident ali ne, ne glede na državo naložbe. Zato v e-potrdilu o davčnem rezidentstvu ni treba navesti države članice naložbe. Te informacije pa bodo vključene v zahtevek za oprostitev, da se ugotovi znižana stopnja, ki se uporablja.

Ker je cilj vzpostaviti standardizirano e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, ki se lahko uporablja za racionalizacijo postopkov davčnega odtegljaja, lahko pa tudi za druge namene, predlog omogoča dodajanje informacij za navedene namene.

Ker je eden od ciljev te pobude zmanjšati upravno breme za davčne uprave, vlagatelje in finančni sektor, se predlaga, da e-potrdilo o davčnem rezidentstvu zajema vsaj celotno koledarsko leto, v katerem se zahteva. Če pa okoliščine ob koncu leta ne sovpadajo z vsebino e-potrdila o davčnem rezidentstvu, izdanega med letom, lahko država članica izdajateljica ali katera koli druga zadevna država članica šteje, da tako e-potrdilo o davčnem rezidentstvu ni veljavno. Minimalno zajeto obdobje e-potrdila o davčnem rezidentstvu (eno koledarsko leto) se ne bi smelo razlagati tako, da državam članicam preprečuje, da bi izdale e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, ki zajema daljše obdobje, kar je odvisno od pojma davčnega rezidentstva in notranje odločitve posamezne države članice. Države članice priznajo e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, ki ga je izdala druga država članica, kot ustrezno dokazilo o rezidentstvu davčnega zavezanca v tej drugi državi članici, kolikor država članica izdajateljica tako e-potrdilo o davčnem rezidentstvu še naprej šteje za veljavno.

Države članice bodo morale e-potrdilo o davčnem rezidentstvu izdati v enem dnevu, če bodo prejele določen sklop informacij in če ni izjemnih okoliščin, ki bi upravičevale zamudo. Če se potrdilo ne bo izdalo v enem dnevu, bo morala zadevna država članica vložnika zahtevka o tem obvestiti. Za izpolnitev zahteve po izdaji v enem dnevu bi morale države članice uvesti popolnoma avtomatiziran sistem za izdajanje e-potrdila o davčnem rezidentstvu, ki bi omogočal vlaganje zahtevkov prek spletnega portala in bi bil dostopen davkoplačevalcu in osebam, ki jih ta pooblasti (npr. finančni posredniki, ki zahtevajo e-potrdilo o davčnem rezidentstvu v imenu svojih strank).

E-potrdilo o davčnem rezidentstvu bo zavarovano z elektronskim žigom v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014 z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu (uredba eIDAS) 23 . Predvidena metoda omogoča tako različico za človeško obdelavo kot strojno berljivo različico digitalnega potrdila o davčnem rezidentstvu z dokumenti v formatu PDF ali podobnih drugih formatih, ki jih lahko uporabljajo avtomatizirani sistemi.

(ii)Nacionalni registri držav članic

Da bi vlagatelji lahko izkoristili postopke za oprostitev davčnega odtegljaja, ki so jedro Direktive, jim bo treba omogočiti sodelovanje s finančnimi posredniki, ki so certificirani za opravljanje teh storitev. Obstajata dve podlagi za pridobitev statusa certificiranega finančnega posrednika in s tem dostopa do postopkov iz te direktive:

–Obvezna: za (1) velike institucije, kakor so opredeljene v členu 5, odstavek 2, Uredbe (EU) št. 575/2013 24 , in (2) centralne depotne družbe s področja uporabe Uredbe (EU) št. 909/2014 25 , ki opravljajo storitve plačnika davka in se morajo kot take registrirati pri tistih državah članicah, v katerih se nahajajo izdajatelji vrednostnih papirjev in v katerih je vlagala katera od njihovih strank.

–Prostovoljna: za vse druge subjekte (vključno s tistimi, ki imajo sedež v jurisdikciji tretje države), ki delujejo kot finančni posredniki in izpolnjujejo posebne zahteve z vpisom v enega ali več nacionalnih registrov, vzpostavljenih v skladu s to direktivo, po presoji zadevnega posrednika; pričakuje se, da bo registracija opravljena v tistih državah članicah, v katerih imajo njihove stranke naložbe.

Državam članicam, ki jim ni treba zagotoviti oprostitve presežnega davčnega odtegljaja, ker so izplačila dividend oproščena davčnega odtegljaja ali ker je zadevna domača davčna stopnja vedno nižja od stopnje ali enaka stopnji, ki bi se lahko uporabila v okviru sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ni treba vzpostaviti nacionalnega registra. Države članice, ki se odločijo za oprostitev pri viru ali hitro vračilo presežnega davka, odtegnjenega na obresti na obveznice, kot je predvideno v tej direktivi, bi morale privzeto uporabiti nacionalni register, ki je že vzpostavljen za zagotavljanje oprostitve presežnih davkov, odtegnjenih na dividende, drugače pa bi morale vzpostaviti nacionalni register.

Certificirani finančni posredniki, ki ne izpolnjujejo obveznosti, tudi tisti, ki ne izpolnjujejo zahtev za registracijo, se bodo iz nacionalnih registrov izbrisali in/ali bodo kaznovani.

(iii)Skupno poročanje

Namen te direktive je pomagati v boju proti davčnim goljufijam in zlorabam na področju postopkov za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja ter zagotoviti učinkovitost teh postopkov. Z uvedbo preglednosti v finančno verigo se zasledujeta ta cilja, saj se državi članici vira omogoča, da prejme informacije, ki jih potrebuje za preverjanje, ali se uporablja pravilna stopnja davčnega odtegljaja, in za oceno, ali je treba uporabiti pravila o preprečevanju zlorab. Z vzpostavitvijo skupnega standarda za poročanje po vsej EU se prihranijo stroški izpolnjevanja obveznosti za vlagatelje in finančne posrednike ter omogočijo hitrejši in varnejši postopki za oprostitev davčnega odtegljaja.

Kdo mora poročati in komu?

Obveznosti poročanja izhajajo iz vpisa v enega od nacionalnih registrov. Vsi certificirani finančni posredniki iz enega ali več nacionalnih registrov morajo poročati organu, ki vodi register, in po potrebi plačniku davka, ne glede na to, v kateri državi imajo sedež (v EU ali zunaj EU oziroma v državi članici, ki ima lastni nacionalni register ali pa ga nima).

Certificirani finančni posredniki, registrirani v katerem koli nacionalnem registru, morajo poročati, kadar njihove stranke vlagajo v državi članici, ki ima nacionalni register. Taka država članica vira bo morala zagotoviti oprostitev, zato mora rekonstruirati plačilno verigo vrednostnih papirjev in identificirati končnega vlagatelja. Direktiva ne izključuje možnosti, da certificirani finančni posredniki obveznost poročanja oddajo v zunanje izvajanje drugemu finančnemu posredniku v skrbniški verigi, če zadevni certificirani finančni posrednik ostaja odgovoren za izpolnitev in pravilnost takega poročanja.

Za neizpolnjevanje obveznosti poročanja so določene kazni.

O čem je treba poročati?

Direktiva določa skupni sklop elementov poročanja v Prilogi II. Vsak certificirani finančni posrednik poroča samo o delu transakcije, ki ga vidi, tj. o tem, od koga prejema dividende/obresti in komu jih izplačuje. Tako bo imel prejemnik celotnega poročanja, ki je bodisi davčna uprava vira bodisi plačnik davka, imenovan v njenem imenu, vse informacije, ki jih potrebuje za rekonstrukcijo finančne verige transakcije od vlagatelja do izdajatelja vrednostnih papirjev.

Informacije, sporočene davčni upravi, ji bodo omogočile, da ugotovi identiteto končnega vlagatelja in njegovo morebitno upravičenost do znižane stopnje davčnega odtegljaja. Tako se zmanjša tveganje dvojnih povračil in poveča zmogljivost davčnih uprav za odkrivanje drugih zlorab in goljufivih praks, kot je Cum/Cum, in za boj proti njim.

Naslov E Priloge II določa dve zahtevi za poročanje, katerih namen je prispevati k boju proti zlorabam davčnega odtegljaja, zlasti zlorabam sistemov Cum/Cum, in sicer (i) informacije o obdobju razpolaganja temeljnih sredstev in (ii) informacije o finančnih ureditvah, povezanih z vrednostnimi papirji, v zvezi s katerimi davkoplačevalec zahteva oprostitev.

Prvi element se nanaša na informacije o tem, ali so bila temeljna sredstva kupljena v dveh dneh pred prvim trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende, da bi se pomagalo preprečiti nadaljnje goljufive/zlorabne sheme za večkratno povračilo istega davčnega odtegljaja, kadar bi se moral uporabljati samo en zahtevek (sistemi Cum/Ex).

Drugi element se nanaša na informacije o tem, ali je finančni posrednik, ki poroča, seznanjen s kakršno koli finančno ureditvijo, ki vključuje temeljna sredstva, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala, da bi davčnim upravam pomagali odkriti nepoštene davčne ureditve (sheme Cum/Cum). Take finančne ureditve so lahko na primer pogodbe o začasni prodaji (repo posli) ali posoja vrednostnih papirjev, pa tudi izvedeni finančni instrumenti, kot so terminske pogodbe na delnice posamezne družbe. Natančneje, pogodba o začasni prodaji vključuje prodajo vrednostnih papirjev po določeni ceni z zavezo o ponovnem odkupu enakih ali podobnih vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Posojanje vrednostnih papirjev vključuje prenos lastništva vrednostnega papirja v zameno za zavarovanje, ki je običajno drug vrednostni papir, pod pogojem, da se lastništvo tega vrednostnega papirja ali podobnih vrednostnih papirjev vrne prvotnemu lastniku na določen datum v prihodnosti. Opredelitev je široka, da bi lahko zajemala različne vrste ureditev.

Ker so bili navedeni sistemi ugotovljeni le v zvezi z izplačili dividend, v zvezi z obrestmi, izplačanimi na obveznice, elementi poročanja v okviru naslova E niso potrebni. Enak pristop se uporablja v zvezi z zelo nizkimi zneski izplačanih dividend, ki se štejejo za primere z nizkim tveganjem, ki ne morejo upravičiti zadevnega bremena poročanja za certificirane finančne posrednike. Vendar to državam članicam ne preprečuje, da kadar dejansko ugotovijo zlorabo, tudi pri nizkih zneskih sprejmejo ustrezne ukrepe.

Kako bo potekalo poročanje?

Poročanje bo potekalo prek standardizirane sheme v formatu XML, ki bo določena v izvedbenem aktu, ki ga bo sprejela Komisija. V navedenem izvedbenem aktu bo standardiziran in določen avtomatizirani kanal za posredovanje informacij od gospodarskih subjektov ustrezni davčni upravi ali plačniku davka, ki deluje v njenem imenu.

Kdaj nastane obveznost poročanja?

Rok za sporočanje informacij iz Priloge II je najpozneje 25 dni po referenčnem datumu. Sporočati bi bilo treba čim prej po referenčnem datumu, razen če se na referenčni datum še čaka na izvršitev navodila za poravnavo v zvezi s katerim koli delom transakcije, v katerem primeru bi bilo treba za navedeno transakcijo informacije sporočiti čim prej po poravnavi. V praksi se vse pozicije običajno poravnajo v 10–15 dneh po referenčnem datumu. Če se to ne zgodi do 20. dne, Direktiva za to, da se zagotovi učinkovita oprostitev presežnega davčnega odtegljaja, zahteva, da certificirani finančni posredniki v petih dneh po tem sporočijo stanje, kakršno je bilo na 20. dan.

V državah članicah, v katerih se bo uporabljala oprostitev pri viru, datum izplačila dividend pa je zgodnejši od 25 dni po referenčnem datumu, bi morali imeti finančni posredniki vzpostavljen mehanizem za pravočasno zagotavljanje informacij o stopnji, ki se uporablja, plačnikom davka.

(iv) Sistemi oprostitve

Predlog določa: (a) sistem oprostitve pri viru in (b) sistem hitrega vračila. V okviru sistema oprostitve pri viru plačnik davka ob izplačilu dividend/obresti uporabi pravilni znesek davkov (člen 12). V okviru sistema hitrega vračila se davek odtegne po višji stopnji, ki se uporablja v državi vira, vendar se presežni davek nato vrne v določenem roku največ 25 dni od datuma zahtevka ali od datuma, ko je izpolnjeno zahtevano poročanje, pri čemer se upošteva poznejši datum. To bi moralo biti opravljeno v 50 koledarskih dneh od datuma izplačila (člen 13). V obeh primerih bi bili zadevni akterji v postopkih certificirani finančni posredniki, ki delujejo v imenu svojih vlagateljev. Člena 10 (zahtevek za oprostitev pri viru ali hitro vračilo) in 11 (postopki skrbnega preverjanja) določata elemente, ki so skupni obema sistemoma.

Pri uporabi postopkov za oprostitev se lahko pristojna davčna uprava odloči, da bo zadevne naloge oddala v zunanje izvajanje imenovanemu plačniku davka, namesto da bi naloge opravljala sama.

Vsaka država članica, ki uporablja postopke za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja, se lahko odloči, da bo uporabila oprostitev pri viru ali sistem hitrega vračila ali oboje, lahko pa se odloči tudi, ali bo uporabila zgoraj navedeno možnost zunanjega izvajanja. Vendar morajo take države članice zagotoviti, da je vsaj eden od obeh sistemov na voljo vsem vlagateljem in da dejansko deluje ter da so v vseh primerih izpolnjeni pogoji iz te direktive. V okviru teh dveh sistemov lahko države članice na primer po prosti presoji davčnim zavezancem z nizkim tveganjem dovolijo, da zahtevajo oprostitev pri viru, pri čemer pa drugi davčni zavezanci lahko zahtevajo le hitro vračilo. Držav članic, ki ne uporabljajo postopkov za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja, ker sploh ne določajo davčnega odtegljaja ali ne določajo različnih stopenj davčnega odtegljaja v različnih okoliščinah, ta sistema ne zadevata in jim ni treba ukrepati.

V vseh primerih bi se morale države članice v zvezi z dokazili o rezidentstvu vlagateljev zanašati predvsem na e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, kakor je opredeljeno v členu 4, ali na ustrezno dokazilo o davčnem rezidentstvu iz države, ki ni članica EU.

Glavni cilj te direktive je preprečevanje zlorab/goljufivih davčnih praks, zlasti sistemov Cum/Ex in Cum/Cum. Davčne uprave držav članic, ki želijo imeti več časa za izvedbo nekaterih preverjanj, preden dopustijo oprostitev, imajo možnost, da v nekaterih posebnih okoliščinah ne uporabijo sistema oprostitve pri viru ali sistema za hitro vračilo, ki se uvajata s to direktivo. Ta možnost je posebej predvidena v primeru uveljavljanja oprostitve in kadar informacije iz naslova E Priloge II kažejo, da so bila temeljna sredstva pridobljena v dveh koledarskih dneh od prvega trgovalnega dne brez upravičenja do dividende in/ali da je finančni posrednik poročal, da je seznanjen s finančno ureditvijo, ki vključuje temeljna sredstva, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala.

Kadar se sistem oprostitve pri viru in sistem hitrega vračila iz te direktive ne uporabljata, se uporabi standardni postopek vračila, pri katerem lahko davčni zavezanec ali njegov imenovani zastopnik, ki ni nujno finančna institucija, neposredno zahteva vračilo od davčnega organa. Ta direktiva tudi zagotavlja, da bo vsaj vsebina informacij, ki jih je treba sporočiti davčnemu organu, zajemala informacije, predvidene v naslovu E Priloge II.

Splošne določbe

Poglavje 4 obravnava splošne in končne določbe, zlasti izvedbene akte, ocenjevanje in spremljanje, pravila o varstvu podatkov, prenos in začetek veljavnosti. Ko bo ta predlog sprejet, bi ga bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo držav članic do 31. decembra 2026. Veljati bi moral začeti dve leti po sprejetju izvedbenih aktov, kar naj bi bilo do 1. januarja 2027.

2023/0187 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o hitrejši in varnejši oprostitvi presežnih davčnih odtegljajev

SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 115 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 26 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 27 ,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Zagotavljanje pravične obdavčitve na notranjem trgu in dobrega delovanja unije kapitalskih trgov sta politični prednostni nalogi Evropske unije (EU). V okviru tega je ključno odpraviti ovire za čezmejne naložbe, hkrati pa se boriti proti davčnim goljufijam in zlorabam. Do takih ovir prihaja na primer zaradi za vlagatelje nerezidente neučinkovitih in nesorazmerno obremenjujočih postopkov za razbremenitev pri viru odtegnjenih presežnih davkov na prihodke od dividend ali obresti, ki se izplačajo za delnice ali obveznice, s katerimi se javno trguje. Poleg tega se je izkazalo, da sedanje stanje ni ustrezno za preprečevanje ponavljajočih se tveganj davčnih goljufij, utaj in izogibanja davkom, kot so pokazali nedavni škandali Cum/Ex in Cum/Cum. Namen tega predloga je povečati učinkovitost postopkov davčnega odtegljaja v EU, hkrati pa jih zavarovati pred tveganjem davčnih goljufij in zlorab. Predlog temelji na zadevnih prejšnjih ukrepih na ravni EU in mednarodni ravni, kot sta Priporočilo Komisije iz leta 2009 o poenostavitvi postopkov davčnega odtegljaja ter pobuda OECD za poenostavitev postopkov priznavanja davčnih ugodnosti po mednarodnih pogodbah in krepitev ravnanj, skladnih z zakonodajo (TRACE) 28 .

(2)Da bi okrepili zmožnost držav članic za preprečevanje morebitnih goljufij ali zlorab in boj proti njim, ki ju trenutno ovirata razdrobljenost ter splošno pomanjkanje zanesljivih in pravočasnih informacij o vlagateljih, je treba vzpostaviti skupni okvir za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja na čezmejne naložbe v vrednostne papirje, ki bo odporen na tveganje davčnih goljufij ali zlorab. Ta okvir bi moral voditi k zbliževanju različnih postopkov oprostitev, ki se uporabljajo po EU, hkrati pa, odvisno od primera, izdajateljem vrednostnih papirjev, plačnikom davka, finančnim posrednikom in državam članicam zagotoviti preglednost in gotovost glede identitete vlagateljev. V ta namen bi moral okvir temeljiti na avtomatiziranih postopkih, kot je digitalizacija potrdila o davčnem rezidentstvu (tako z vidika postopka kot oblike), ki je predpogoj za dostop vlagateljev do vseh postopkov za oprostitev ali vračilo. Tak okvir bi moral biti tudi dovolj prožen, da bi ustrezno upošteval različne sisteme, ki se uporabljajo v različnih državah članicah, hkrati pa zagotavljal večjo konvergenco in ustrezna orodja za preprečevanje zlorab, da bi se zmanjšalo tveganje davčnih goljufij, utaj in izogibanja davkom.

(3)Da bi zagotovili sorazmeren pristop, bi morala biti pravila v zvezi s postopki za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja zavezujoča le za tiste države članice, ki uporabljajo davčni odtegljaj na dividende po različnih stopnjah, odvisno od davčnega rezidentstva posameznega vlagatelja. V tem primeru morajo države članice zagotoviti oprostitev, kadar se v primeru, ko bi bilo treba uporabiti nižjo stopnjo, uporabi višja stopnja. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da podobne postopke izvajajo v zvezi z izplačili obresti nerezidentom na obveznice, s katerimi se javno trguje, da bi izboljšale učinkovitost ustreznega postopka za oprostitev in zagotovile višjo raven izpolnjevanja obveznosti s strani davkoplačevalcev. Postopki iz te direktive ne zadevajo držav članic, ki ne potrebujejo postopkov za oprostitev v zvezi s presežnimi davčnimi odtegljaji na dividende in obresti, zato jih ta pravila ne zavezujejo. Glede na to, da se lahko vlagatelji nahajajo v kateri koli državi članici, bi se morala pravila o skupnem digitalnem potrdilu o davčnem rezidentstvu uporabljati v vseh državah članicah, enako pa velja tudi za splošne in končne določbe.

(4)Da bi zagotovili, da imajo vsi davkoplačevalci v EU dostop do skupnega, ustreznega in učinkovitega dokazila o svojem rezidentstvu za davčne namene, bi morale države članice uporabljati avtomatizirane postopke za izdajo potrdil o davčnem rezidentstvu v enaki prepoznavni in sprejemljivi digitalni obliki ter z enako vsebino. Za večjo učinkovitost bi moralo potrdilo veljati vsaj za celotno leto, v katerem so ga izdale in priznale druge države članice za zadevno obdobje. Države članice lahko izdano e-potrdilo o rezidentstvu prekličejo, če ima davčna uprava glede davčnega rezidentstva za zadevno leto dokaz o nasprotnem. Da bi omogočili učinkovito identifikacijo podjetij EU, bi moralo potrdilo vključevati informacije o evropskem enotnem identifikatorju (EUID).

(5)Za izpolnitev cilja učinkovitejše oprostitve presežnega davčnega odtegljaja bi bilo treba uvesti skupne postopke, ki omogočajo hitro pridobivanje jasnih in varnih informacij o identiteti vlagatelja, zlasti v primeru velikih baz vlagateljev, tj. v zvezi z naložbami v vrednostne papirje, s katerimi se javno trguje, kjer je identifikacija posameznih vlagateljev zahtevna. Ti postopki bi morali kot drugi korak omogočati tudi uporabo ustrezne davčne stopnje v času plačila (oprostitev pri viru) ali hitro vračilo morebitnega presežka plačanega davka. Glede na to, da čezmejne naložbe običajno vključujejo plačilno verigo finančnih posrednikov, bi morali ustrezni postopki omogočati tudi sledenje in identifikacijo verige posrednikov in s tem toka prihodka od izdajatelja vrednostnega papirja do končnega prejemnika, tj. posameznega vlagatelja ali registriranega lastnika. Zadevne države članice, tj. tiste, ki uporabljajo davčni odtegljaj za prihodke iz vrednostnih papirjev in zagotavljajo oprostitev presežnega davka, bi zato morale vzpostaviti in voditi nacionalni register tistih finančnih posrednikov, ki imajo pomembno vlogo v plačilni verigi, po registraciji pa od njih zahtevati, da sporočajo informacije, ki so jim na voljo o tistih izplačilih dividend ali obresti, če je to ustrezno, s katerimi upravljajo. Zahtevane informacije bi morale biti omejene na tiste, ki so ključne za rekonstrukcijo plačilne verige in zato koristne za preprečevanje tveganja goljufije ali zlorabe, kolikor so take informacije na voljo posredniku, ki poroča. Tudi države članice, ki uporabljajo davčni odtegljaj za obresti po različnih stopnjah in morajo sodelovati v podobnih postopkih za oprostitev, lahko razmislijo o uporabi vzpostavljenega nacionalnega registra, odvisno od primera.

(6)Ker so finančni posredniki, ki so najpogosteje vključeni v plačilne verige vrednostnih papirjev, velike institucije, kakor so opredeljene v uredbi o kapitalskih zahtevah (CRR) 29 , in centralne depotne družbe, ki opravljajo storitve plačnika davka, bi morali ti subjekti zahtevati registracijo v nacionalnih registrih držav članic, vzpostavljenih, kot je navedeno zgoraj. Drugi finančni posredniki bi morali imeti možnost, da zahtevajo registracijo po lastni presoji. Registracijo bi moral zahtevati finančni posrednik sam, in sicer tako, da pri pristojnemu organu, ki ga določi država članica, vloži vlogo, vključno z dokazilom, da finančni posrednik izpolnjuje določene zahteve. Namen zahtev je preveriti, ali posrednik, ki je vložil zahtevo, izpolnjuje zahteve iz ustreznih predpisov EU in se nadzoruje glede skladnosti z njimi. Če ima finančni posrednik sedež zunaj EU, mora zanj veljati zakonodaja tretje države, v kateri je rezident, ki je za namene te direktive primerljiva, tretja država rezidentstva pa ne sme biti niti na seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, Priloga I, niti na seznamu EU tretjih držav z visokim tveganjem (seznam držav z visokim tveganjem za pranje denarja). Skladnost finančnega posrednika iz tretje države z ustreznimi zahtevami EU se nanaša izključno na namene iz te direktive in ne vpliva na uveljavljanje ali uporabo katerih koli drugih pravic in obveznosti na podlagi druge zakonodaje EU. Ko so finančni posredniki registrirani, bi jih bilo treba šteti za „certificirane finančne posrednike“ v zadevni državi članici, zanje bi morale veljati ustrezne obveznosti poročanja in obveščanja v skladu s to direktivo, hkrati pa bi morali imeti pravico zahtevati uporabo postopkov za oprostitev iz te direktive. Države članice, ki vodijo nacionalni register, bi morale sprejeti tudi ukrepe, s katerimi bi iz registra odstranile vse certificirane finančne posrednike, ki to zahtevajo ali ne izpolnjujejo več zadevnih zahtev. Poleg tega lahko te države članice določijo, da se iz njihovih nacionalnih registrov izbrišejo tisti certificirani finančni posredniki, za katere se ugotovi, da so večkrat kršili svoje obveznosti. Kadar država članica sprejme tak ukrep izbrisa, bi morala o tem obvestiti druge države članice, ki vodijo nacionalni register, da bi lahko ocenile, ali naj istega certificiranega finančnega posrednika izbrišejo iz svojih nacionalnih registrov. Za pravice in obveznosti zadevnih strank v zvezi s katero koli odločitvijo države članice glede registracije in izbrisa iz nacionalnega registra, tudi za pritožbe, se uporablja nacionalna zakonodaja zadevnih držav članic.

(7)Da bi zagotovili večjo preglednost glede identitete in okoliščin vlagatelja, ki prejme izplačilo dividende ali obresti, ter glede toka izplačila od izdajatelja, bi morali certificirani finančni posredniki organu, imenovanemu za vodenje nacionalnega registra, v določenih rokih sporočiti ustrezen sklop informacij. Kadar je možna oprostitev pri viru, bi bilo treba te informacije sporočiti tudi plačniku davka. Te informacije bi morale zajemati informacije o upravičenosti zadevnega vlagatelja, vendar bi morale biti omejene na informacije, ki so na voljo certificiranemu finančnemu posredniku, ki poroča. Za finančne posrednike, ki se niso dolžni registrirati kot certificirani finančni posredniki in so se odločili, da se ne bodo registrirali kot taki, se obveznosti poročanja v skladu s to direktivo ne uporabljajo. Kljub temu pa so informacije o plačilih, ki jih izvajajo taki posredniki, ki niso certificirani finančni posredniki, še vedno upoštevne in jih lahko država članica po lastni presoji šteje za potrebne, da se pred uporabo postopkov za oprostitev iz te direktive (oprostitev pri viru ali hitro vračilo) zagotovi preglednost in omogoči ustrezna rekonstrukcija plačilne verige. Zato lahko države članice od certificiranih finančnih posrednikov zahtevajo, da od teh posrednikov pridobijo te informacije in jih ustrezno sporočijo, da bi se lahko uporabili postopki za oprostitev iz te direktive.

(8)Da bi bila unija kapitalskih trgov učinkovitejša in konkurenčnejša, bi bilo treba olajšati in pospešiti postopke za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja za prihodke iz vrednostnih papirjev, kadar zadevni certificirani finančni posredniki zagotovijo ustrezne informacije, tudi o identiteti vlagatelja. Zadevni certificirani finančni posredniki so vsi certificirani finančni posredniki v plačilni verigi med vlagateljem in izdajateljem vrednostnih papirjev, od katerih se lahko zahteva tudi predložitev informacij o plačilih, ki jih izvedejo necertificirani finančni posredniki v verigi, v skladu z izbiro politike vsake posamezne države članice. Ob upoštevanju različnih pristopov v državah članicah sta predvideni dve vrsti postopkov: (i) oprostitev pri viru z neposredno uporabo ustrezne davčne stopnje v času davčnega odtegljaja in (ii) hitro vračilo v največ 50 dneh od datuma izplačila dividende ali, odvisno od primera, od datuma, ko mora izdajatelj obveznice izplačati obresti imetniku obveznice (datum izplačila kupona). Države članice bi morale imeti izbiro, da uvedejo katerega koli od teh dveh postopkov ali kombinacijo obeh, kot menijo, da je primerno, hkrati pa bi morale zagotoviti, da je vsaj eden na voljo vsem vlagateljem, kadar so izpolnjene zahteve iz te direktive. Da bi zagotovili, da zadevne države članice pravilno in pravočasno izvajajo te postopke, je primerno, da se za pozno vračilo presežnih davčnih odtegljajev, ki jih zajema ta direktiva in ki izpolnjujejo pogoje za uporabo teh postopkov, zaračunajo obresti. Kadar ustrezne zahteve niso izpolnjene ali če zadevni vlagatelj tako želi, bi morale države članice za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja uporabiti svoje obstoječe standardne postopke za vračilo. V vsakem primeru bi morali registrirani lastniki, zlasti mali vlagatelji, in njihovi pooblaščeni zastopniki ohraniti pravico do povračila presežnega davčnega odtegljaja, plačanega v državi članici, če predložijo dokazilo o izpolnjevanju pogojev, določenih v nacionalni zakonodaji.

(9)Da bi zaščitile sisteme za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja, bi morale države članice, ki vodijo nacionalni register, od certificiranih finančnih posrednikov zahtevati tudi, da preverijo upravičenost vlagateljev, ki želijo uveljavljati oprostitev. Certificirani finančni posredniki bi morali zlasti pridobiti potrdilo o davčnem rezidentstvu zadevnega vlagatelja in izjavo, da je tak vlagatelj dejanski lastnik izplačila v skladu z zakonodajo države članice vira. Prav tako bi morali na podlagi posebnih okoliščin vlagatelja preveriti stopnjo davčnega odtegljaja, ki se uporablja, in navesti, ali so seznanjeni s kakršno koli finančno ureditvijo, ki vključuje temeljna sredstva, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala. Certificirani finančni posredniki bi morali biti odgovorni za izgube davčnih prihodkov, ki nastanejo zaradi neustreznega izpolnjevanja teh obveznosti, kolikor tako določa nacionalno pravo države članice, v kateri je izguba nastala. Da bi zagotovili sorazmernost bremena in odgovornosti, naloženih certificiranim finančnim posrednikom, bi se morale, kadar je tveganje zlorabe majhno in zlasti kadar je skupni znesek dividend, izplačanih vlagatelju za delež v podjetju, nižji od 1 000 EUR, za vse postopke za oprostitev uporabljati milejše obveznosti preverjanja. Če se taka zloraba dokaže drugače, lahko države članice sprejmejo ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo, vključno z zavrnitvijo uporabe sistemov oprostitve iz te direktive, vendar ne morejo uveljavljati odgovornosti certificiranih finančnih posrednikov za odsotnost preverjanja.

(10)Priznava se, da se lahko finančne ureditve uporabljajo za to, da se v celoti ali delno prenesejo ekonomsko lastništvo vrednostnih papirjev in/ali zadevna naložbena tveganja. Dokazano je bilo tudi, da so se take ureditve uporabljale v sistemih dividendne arbitraže in „strippinga“ dividend, kot so sistemi Cum/Ex in Cum/Cum, katerih edini namen je bil pridobiti vračila brez upravičenja ali povečati znesek vračila, do katerega je bil vlagatelj dejansko upravičen. Zato davčne uprave v boju proti davčnim zlorabam potrebujejo informacije o takih finančnih ureditvah, ki zajemajo običajno zakonite transakcije z vrednostnimi papirji, kot so pogodbe o začasni prodaji ali posoja vrednostnih papirjev, pa tudi izvedene finančne instrumente, kot so terminske pogodbe na delnice posamezne družbe. Da bi zagotovili sorazmeren pristop, bi se moralo sporočanje teh informacij zahtevati le od tistih certificiranih finančnih posrednikov, ki so zaradi svojega položaja v verigi morda neposredno vključeni v zadevno finančno ureditev. Tako sporočanje se ne zahteva v primeru obveznic in izplačil obresti.

(11)Da se zagotovi učinkovitost, bi morale države članice vzpostaviti sistem kazni za kršitve nacionalnih predpisov, s katerimi se prenaša ta direktiva. Take kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

(12)Ker sta pravilno izvajanje in izvrševanje predlaganih pravil v vsaki posamezni zadevni državi članici ključna za spodbujanje unije kapitalskih trgov kot celote in za zaščito davčne osnove držav članic, bi ju morala Komisija spremljati. Države članice bi morale zato Komisiji redno sporočati informacije o izvajanju in izvrševanju nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo, na svojem ozemlju, kakor so opredeljene z izvedbenimi akti. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, in drugih razpoložljivih podatkov pripraviti oceno učinkovitosti predlaganih novih pravil. V zvezi s tem bi morala Komisija preučiti, ali bi bilo treba posodobiti pravila, uvedena s to direktivo.

(13)Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te direktive, zlasti glede (i) digitalnega potrdila o davčnem rezidentstvu, (ii) sporočanja s strani finančnih posrednikov in (iii) zahtevkov za oprostitev v skladu s to direktivo, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje standardnih obrazcev z omejenim številom elementov, vključno z jezikovno ureditvijo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 30 .

(14)Vsaka obdelava osebnih podatkov v okviru te direktive bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 31 . Finančni posredniki in države članice lahko obdelujejo osebne podatke v skladu s to direktivo izključno s ciljem zasledovanja splošnega javnega interesa, in sicer za namene boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom, zaščite davčnih prihodkov in spodbujanja pravične obdavčitve, kar krepi možnosti za socialno, politično in gospodarsko vključevanje v državah članicah. Da bi omogočili učinkovito uresničevanje tega cilja, je treba omejiti nekatere pravice posameznikov, ki jih zagotavlja navedena uredba, zlasti pravico do obveščanja o obdelavi njihovih podatkov in njeno področje uporabe ter pravico do privolitve v nekatere vrste obdelave podatkov.

(15)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, temveč ga je zaradi čezmejne narave zadevnih transakcij in potrebe po zmanjšanju stroškov izpolnjevanja obveznosti na notranjem trgu kot celoti lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(16) V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 32 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov–

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

Ta direktiva določa pravila o izdajanju digitalnega potrdila o davčnem rezidentstvu s strani držav članic in postopek za oprostitev morebitnega presežnega davčnega odtegljaja, ki ga lahko država članica odtegne od dividend za delnice, s katerimi se javno trguje, in, kjer je ustrezno, od obresti iz obveznic, s katerimi se javno trguje, izplačanih registriranim lastnikom, ki so rezidenti za davčne namene zunaj navedene države članice.

Člen 2
Področje uporabe

Poglavji I in IV se uporabljata za vse države članice. Poglavje II se uporablja za vse države članice v zvezi z vsemi osebami, ki so rezidenti za davčne namene v njihovi jurisdikciji.

Postopki iz poglavja III se uporabljajo za vse države članice, ki zagotavljajo oprostitev presežnega davčnega odtegljaja na dividende, izplačane za delnice, s katerimi se javno trguje. Države članice, ki zagotavljajo oprostitev presežnega davčnega odtegljaja na obresti, izplačane za obveznice, s katerimi se javno trguje, lahko uporabljajo poglavje III.

Člen 3
Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„presežni davčni odtegljaj“ pomeni razliko med zneskom davčnega odtegljaja, ki ga država članica obračuna od izplačil lastnikom dividend ali obresti iz vrednostnih papirjev nerezidentom tako, da uporabi splošno domačo stopnjo, in nižjim zneskom davčnega odtegljaja, ki ga ta država članica uporablja za iste dividende ali obresti v skladu s sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali posebno nacionalno zakonodajo, odvisno od primera;

(2)„delnica, s katero se javno trguje“ pomeni delnico, sprejeto v trgovanje na reguliranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja, kakor sta opredeljena v členu 4(1), točki 21 in 22, Direktive 2014/65/EU z dne 15. maja 2014 33 ;

(3)„obveznica, s katero se javno trguje“ pomeni obveznico, sprejeto v trgovanje na reguliranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja ali organiziranem sistemu trgovanja, kakor so opredeljeni v členu 4(1), točke 21, 22 oziroma 23, Direktive 2014/65/EU z dne 15. maja 2014;

(4)„finančni posrednik“ pomeni centralno depotno družbo, kakor je opredeljena v členu 2(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 909/2014 34 z dne 23. julija 2014, kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 35 , ali investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v členu 4(1), točka 1, Direktive 2014/65/EU, ali pravno osebo iz tretje države, ki ima v skladu s primerljivo zakonodajo tretje države, katere rezident je, dovoljenje za opravljanje storitev, ki so primerljive s tistimi, ki jih opravlja centralna depotna družba, kreditna institucija ali investicijsko podjetje, ki je del plačilne verige vrednostnih papirjev med subjektom, ki izdaja vrednostne papirje, in registriranim lastnikom, ki prejema izplačila za take vrednostne papirje;

(5)„EIUD“ pomeni evropski enotni identifikator, kakor je naveden v členu 16 Uredbe (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta  36 ;

(6)„davčna številka“ pomeni enolično identifikacijsko oznako za davčne namene registriranega lastnika kot takega v državi članici;

(7)„postopek za oprostitev davčnega odtegljaja“ pomeni postopek, s katerim se registriranemu lastniku, ki prejme dividende ali obresti iz vrednostnih papirjev, pri katerih lahko pride do presežnega davčnega odtegljaja, ta presežek davka oprosti ali povrne;

(8)„pristojni organ“ pomeni organ, ki ga je država članica imenovala v skladu s členom 5, vključuje pa vsako osebo, ki jo je tak organ v skladu z nacionalnimi pravili pooblastil, da za namene te direktive deluje v njegovem imenu;

(9)„vrednostni papir“ pomeni delnico, s katero se javno trguje, ali obveznico, s katero se javno trguje;

(10)„velika institucija“ pomeni veliko institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1), točka 146, Uredbe (EU) št. 575/2013;

(11)„plačnik davka“ pomeni subjekt, ki ga država članica vira pooblasti, da prevzame odgovornost za odtegovanje davčnega odtegljaja od izplačila dividend ali obresti iz vrednostnih papirjev in za prenos takega davčnega odtegljaja na davčni organ države članice vira;

(12)„referenčni datum“ pomeni datum, ki ga določi izdajatelj vrednostnega papirja in na katerega se določijo identiteta imetnika takega vrednostnega papirja ter pravice, ki iz izhajajo iz njega, vključno s pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini delničarjev, kadar je to ustrezno, in sicer na podlagi poravnanih pozicij, ki so v nematerializirani obliki v knjigah finančnega posrednika ob zaključku njegovega poslovanja, kakor je opredeljeno v členu 1, točka 7, Uredbe (EU) 2018/1212 37 ;

(13)„poravnava“ pomeni zaključitev posla z vrednostnimi papirji – ne glede na to, kje je sklenjena – z namenom, da stranke v tem poslu s prenosom denarja ali vrednostnih papirjev ali pa obojega izpolnijo svojo obveznost, kot je opredeljeno v členu 2, točka 7, Uredbe (EU) št. 909/2014 z dne 23. julija 2014;

(14)„registrirani lastnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je upravičena do prejema prihodka iz dividend ali obresti iz vrednostnih papirjev, ki so predmet pri viru odtegnjenega davka v državi članici;

(15)„naložbeni račun“ pomeni račun ali račune, ki jih finančni posredniki zagotovijo registriranim lastnikom in prek katerih se držijo ali registrirajo vrednostni papirji registriranih lastnikov ter na katere se opravijo plačila v zvezi s temi vrednostnimi papirji;

(16)„prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende“ pomeni datum, od katerega se z delnicami trguje brez pravic, ki izhajajo iz njih, vključno s pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini delničarjev, kadar je to ustrezno;

(17)„finančna ureditev“ pomeni vsako ureditev ali pogodbeno obveznost, v skladu s katero se ali se lahko kateri koli del lastništva delnice, s katero se javno trguje in za katero se izplača dividenda, trajno ali začasno prenese na drugo stranko;

(18)„plačilna veriga vrednostnih papirjev“ pomeni zaporedje finančnih posrednikov, ki upravljajo z izplačili dividend ali obresti na vrednostne papirje med izdajateljem vrednostnih papirjev in registriranim lastnikom, ki se mu izplačajo dividende ali obresti iz takih vrednostnih papirjev;

(19)„sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja“ pomeni sporazum ali konvencijo, ki določa odpravo dvojnega obdavčevanja dohodka in po potrebi kapitala ter ki velja med dvema ali več državami;

(20)„država članica vira“ pomeni državo članico rezidentstva izdajatelja vrednostnega papirja, ki izplača dividende ali obresti;

(21)„sistem hitrega vračila“ pomeni sistem, pri katerem se izplačilo dividend ali obresti opravi ob upoštevanju splošne domače stopnje davčnega odtegljaja, temu pa sledi zahtevek za vračilo presežnega davčnega odtegljaja v roku, določenem v členu 13;

(22)„sistem oprostitve pri viru“ pomeni sistem, pri katerem se ob izplačilu dividend ali obresti uporabi ustrezna stopnja davčnega odtegljaja v skladu z veljavnimi domačimi pravili in/ali mednarodnimi sporazumi, kot je zadevni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja;

(23)„standardni sistem vračila“ pomeni sistem, pri katerem se izplačilo dividend ali obresti opravi ob upoštevanju splošne domače stopnje davčnega odtegljaja, temu pa sledi zahtevek za vračilo presežnega davčnega odtegljaja zunaj postopka, določenega v členu 13;

(24)„eurska kratkoročna obrestna mera“ pomeni eursko kratkoročno obrestno mero, kakor je opredeljena v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2019/1265 z dne 10. julija 2019 38 .

POGLAVJE II

DIGITALNO POTRDILO O DAVČNEM REZIDENTSTVU

Člen 4
Digitalno potrdilo o davčnem rezidentstvu (e-potrdilo o davčnem rezidentstvu)

1.Države članice določijo avtomatiziran postopek za izdajo digitalnih potrdil o davčnem rezidentstvu (e-potrdilo o davčnem rezidentstvu) osebam, za katere se šteje, da so rezidenti za davčne namene v njihovi jurisdikciji.

2.Države članice ob upoštevanju odstavka 4 e-potrdilo o davčnem rezidentstvu izdajo v enem delovnem dnevu od vložitve zahtevka. E-potrdilo o davčnem rezidentstvu mora izpolnjevati tehnične zahteve iz Priloge I in vsebovati naslednje informacije:

(a)ime in priimek davčnega zavezanca ter datum in kraj rojstva, če je davčni zavezanec posameznik, ali ime davčnega zavezanca in njegov evropski enotni identifikator (EUID), če je davčni zavezanec subjekt;

(b)davčno številko;

(c)naslov davčnega zavezanca;

(d)datum izdaje;

(e)obdobje, za katero se izdaja;

(f)identifikacijo davčnega organa, ki je izdal potrdilo;

(g)vse dodatne informacije, ki bi lahko bile pomembne, kadar se potrdilo izda za druge namene kot za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja v skladu s to direktivo, ali informacije, ki jih je treba v skladu s pravom EU vključiti v potrdilo o davčnem rezidentstvu.

3.E-potrdilo o davčnem rezidentstvu zajema vsaj celotno koledarsko leto, v katerem se vloži zahtevek za tako potrdilo, in velja za tako zajeto obdobje, razen če in dokler država članica, ki izda e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, nima dokazov, da oseba, na katero se nanaša e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, ni rezident v njeni jurisdikciji.

4.Če je za preverjanje davčnega rezidentstva določenega davčnega zavezanca potreben več kot en delovni dan, država članica osebo, ki zahteva potrdilo, obvesti o potrebnem dodatnem času in razlogih za zamudo.

5.Države članice e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, ki ga je izdala druga država članica, priznajo kot ustrezno dokazilo o rezidentstvu davčnega zavezanca v tej drugi državi članici v skladu z odstavkom 3.

6.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne elektronske obrazce, vključno z jezikovno ureditvijo, in tehnične protokole, vključno z varnostnimi standardi, za izdajo e-potrdila o davčnem rezidentstvu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18.

POGLAVJE III

POSTOPKI ZA OPROSTITEV DAVČNEGA ODTEGLJAJA

ODDELEK 1

CERTIFICIRANI FINANČNI POSREDNIKI

Člen 5
Nacionalni register certificiranih finančnih posrednikov

1.Države članice, ki obračunavajo davčni odtegljaj od dividend iz delnic, s katerimi se javno trguje, ki se izplačajo registriranim lastnikom, ki so rezidenti za davčne namene zunaj te države članice, ter ki zagotavljajo oprostitev presežnega davčnega odtegljaja, vzpostavijo nacionalni register certificiranih finančnih posrednikov. Države članice se lahko odločijo, da bodo ta nacionalni register uporabljale tudi v zvezi z oprostitvijo presežnega davčnega odtegljaja od obresti iz obveznic, s katerimi se javno trguje, če je to ustrezno.

2.Države članice, ki obračunavajo davčni odtegljaj od obresti iz obveznic, s katerimi se javno trguje, ne obračunavajo pa davčnega odtegljaja od dividend iz delnic, s katerimi se javno trguje, se lahko odločijo za vzpostavitev nacionalnega registra.

3.Države članice, ki vzpostavijo nacionalni register v skladu z odstavkoma 1 in 2, imenujejo pristojni organ, ki je odgovoren za vodenje in posodabljanje tega registra.

4.Nacionalni register beleži naslednje informacije o certificiranih finančnih posrednikih:

(a)ime certificiranega finančnega posrednika;

(b)datum registracije;

(c)kontaktne podatke in morebitno spletno mesto certificiranega finančnega posrednika;

(d)EUID ali, če certificirani finančni posrednik nima take številke, identifikator pravnih subjektov (LEI) ali katero koli registracijsko številko pravnega subjekta, ki jo je izdala država rezidentstva.

5.Nacionalni register je javno dostopen na namenskem spletnem mestu države članice in se posodablja vsaj enkrat mesečno.

Člen 6
Zahteva za registracijo kot certificirani finančni posrednik

1.Države članice, ki vodijo nacionalni register v skladu s členom 5, od vseh velikih institucij iz člena 3(10), ki upravljajo izplačila dividend in, kadar je to ustrezno, obresti iz vrednostnih papirjev, ki izvirajo iz njihove jurisdikcije, ter od centralnih depotnih družb iz člena 3(4), ki opravljajo storitve plačnika davka za ista izplačila, zahtevajo, da se registrirajo v njihovem nacionalnem registru.

2.Države članice, ki vodijo nacionalni register v skladu s členom 5, na zahtevo omogočijo registracijo v tem registru vsakemu finančnemu posredniku, ki izpolnjuje zahteve iz člena 7.

Člen 7
Postopek registracije

1.Države članice zagotovijo, da je finančni posrednik registriran v njihovem nacionalnem registru certificiranih finančnih posrednikov v treh mesecih od takrat, ko je vložil zahtevek, ki dokazuje, da so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a)rezidentstvo za davčne namene v jurisdikciji države članice ali tretje države, ki ni vključena v Prilogo I k seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene 39 , niti v tabelo I Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2016/1675 40 ;

(b)če je finančni posrednik, ki je vložil zahtevek, kreditna institucija, dovoljenje v jurisdikciji rezidentstva za davčne namene za opravljanje skrbniških dejavnosti iz točke (12) ali (14) Priloge I k Direktivi 2013/36/EU ali primerljive zakonodaje tretje države; če je finančni posrednik, ki je vložil zahtevek, investicijsko podjetje, dovoljenje v jurisdikciji rezidentstva za davčne namene za opravljanje skrbniških dejavnosti iz oddelka B(1) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU ali primerljive zakonodaje tretje države, ali; če je finančni posrednik, ki je vložil zahtevek, centralna depotna družba, dovoljenje v jurisdikciji rezidentstva za davčne namene v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ali primerljivo zakonodajo tretje države rezidentstva;

(c)izjava o skladnosti z določbami Direktive Sveta 2014/107/EU 41 ali določbami Direktive (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta 42 , kot je ustrezno, ali s primerljivo zakonodajo jurisdikcije tretje države, ki ni vključena v Prilogo I k seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, niti v tabelo I Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2016/1675.

2.Finančni posredniki nemudoma obvestijo pristojni organ države članice o vsaki spremembi informacij iz točk (a) do (c).

Člen 8
Izbris iz nacionalnega registra

1.Države članice certificiranega finančnega posrednika izbrišejo iz svojega nacionalnega registra, kadar ta finančni posrednik:

(a)zahteva tak izbris ali

(b)ne izpolnjuje več zahtev iz člena 7.

2.Države članice lahko iz svojega nacionalnega registra izbrišejo vse certificirane finančne posrednike, za katere je bilo ugotovljeno, da večkrat in namerno niso izpolnili svojih obveznosti iz katerega koli od naslednjih instrumentov:

(a)te direktive;

(b)Direktive Sveta 2014/107/EU ali

(c)Direktive 2018/843/EU ali

(d)primerljive zakonodaje tretje države rezidentstva za davčne namene.

3.Država članica, ki certificiranega finančnega posrednika izbriše iz svojega nacionalnega registra, o tem nemudoma obvesti vse druge države članice, ki vodijo nacionalni register v skladu s členom 5.

4.Države članice zagotovijo, da se finančni posrednik, ki je bil izbrisan iz nacionalnega registra v skladu z odstavkom 1, ponovno registrira, če je bila odpravljena vsaka neskladnost z določbami te direktive, vključno s plačilom ali poravnavo vseh neporavnanih zneskov zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz te direktive.

ODDELEK 2

SPOROČANJE

Člen 9
Obveznost sporočanja

1.Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi od certificiranih finančnih posrednikov, ki so v njihovem nacionalnem registru, zahtevajo, da pristojnemu organu čim prej po referenčnem datumu sporočijo informacije iz Priloge II, razen če se na referenčni datum še čaka na izvršitev navodila za poravnavo v zvezi s katerim koli delom transakcije, v katerem primeru se za navedeno transakcijo informacije sporočijo čim prej po poravnavi. Če se 20 dni po referenčnem datumu še čaka na poravnavo za kateri koli del transakcije, certificirani finančni posredniki sporočijo informacije v naslednjih petih koledarskih dneh, pri čemer navedejo del, za katerega se še čaka na poravnavo.

2.Države članice določijo, da certificiranim finančnim posrednikom ni treba sporočati informacij iz Priloge II, naslov E, če skupna dividenda, izplačana registriranemu lastniku na njegov lastniški delež v podjetju, ne presega 1 000 EUR.

3.Države članice, ki se odločijo, da bodo nacionalni register, vzpostavljen v skladu s členom 5, uporabljale v zvezi z izplačili obresti, od certificiranih finančnih posrednikov zahtevajo, da sporočijo informacije iz Priloge II, ne zahtevajo pa sporočanja informacij iz poglavja E.

4.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne elektronske obrazce, vključno z jezikovno ureditvijo, in zahteve za komunikacijske kanale za sporočanje informacij iz Priloge II. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18.

5.Države članice od certificiranih finančnih posrednikov, ki so v njihovem nacionalnem registru, zahtevajo, da dokumentacijo, ki potrjuje sporočene informacije, hranijo pet let in da za namene revizije zagotovijo dostop do vseh drugih informacij in dostop do svojih prostorov, prav tako pa od certificiranih finančnih posrednikov zahtevajo, da takoj po zaključku revizije in najpozneje pet let po poročanju izbrišejo ali anonimizirajo vse osebne podatke, ki jih vsebuje taka dokumentacija.

ODDELEK 3

SISTEMI OPROSTITVE

Člen 10
Zahtevek za oprostitev pri viru ali hitro vračilo

1.Države članice od certificiranega finančnega posrednika, ki vodi investicijski račun registriranega lastnika, ki prejema dividende ali obresti, zahtevajo, da v imenu takega registriranega lastnika zahteva oprostitev v skladu s členom 12 in/ali členom 13, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)registrirani lastnik je certificiranega finančnega posrednika pooblastil, da v njegovem imenu zahteva oprostitev, ter

(b)certificirani finančni posrednik je preveril in ugotovil upravičenost registriranega lastnika v skladu s členom 11. Tako preverjanje lahko vključuje tudi oceno tveganja, ki upošteva kreditno tveganje in tveganje goljufije.

2.Ne glede na odstavek 1 države članice za zahtevek ne zagotovijo oprostitve v okviru sistemov iz členov 12 in 13, če:

(a)je bila dividenda izplačana za delnico, s katero se javno trguje, ki jo je registrirani lastnik pridobil v obdobju dveh dni pred prvim trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende;

(b)je izplačilo dividend za temeljno sredstvo, za katerega se zahteva oprostitev, povezano s finančno ureditvijo, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala.

3.Ne glede na odstavek 1 lahko države članice zahtevke izključijo iz oprostitve v skladu s členoma 12 in 13, če:

(a)vsaj eden od finančnih posrednikov v plačilni verigi vrednostnih papirjev ni certificiran finančni posrednik, certificirani finančni posrednik nižje v verigi pa pristojnemu organu ni predložil informacij, ki bi jih moral finančni posrednik sporočiti v skladu s to direktivo, če bi bil certificiran finančni posrednik, ali

(b)se uveljavlja oprostitev davčnega odtegljaja.

Člen 11
Skrbno preverjanje upravičenosti registriranega lastnika

1.Države članice zagotovijo, da certificirani finančni posrednik, ki v imenu registriranega lastnika zahteva oprostitev v skladu s členom 12 in/ali 13, od takega registriranega lastnika pridobi izjavo, da:

(a)je registrirani lastnik dejanski lastnik dividende ali obresti, kakor je opredeljeno v nacionalni zakonodaji države članice vira, ter

(b)registrirani lastnik ni sklenil finančne ureditve, povezane s temeljno delnico, s katero se javno trguje, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala.

2.Države članice zagotovijo, da certificirani finančni posredniki, ki v imenu registriranega lastnika zahtevajo oprostitev v skladu s členom 12 in/ali 13, preverijo:

(a)e-potrdilo o davčnem rezidentstvu registriranega lastnika in/ali ustrezno dokazilo o davčnem rezidentstvu v tretji državi;

(b)izjavo registriranega lastnika in njegovo davčno rezidentstvo na podlagi informacij iz mehanizmov notranje kontrole, ki jih pooblaščeni finančni posrednik uporablja za izpolnjevanje obveznosti v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma na podlagi Direktive (EU) 2015/849 43 , ali primerljivih informacij, ki se zahtevajo v tretjih državah;

(c)upravičenost registriranega lastnika do določene znižane stopnje davčnega odtegljaja v skladu s sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja med državo članico vira in jurisdikcijami, v katerih je registriran lastnik rezident za davčne namene, ali v skladu s posebno nacionalno zakonodajo države članice vira;

(d)v primeru izplačila dividend in na podlagi informacij, ki so na voljo certificiranemu finančnemu posredniku, morebitni obstoj kakršne koli finančne ureditve, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala, razen če dividenda, izplačana registriranemu lastniku za vsako skupino enakih delnic, ne presega 1 000 EUR.

3.Države članice zagotovijo, da imajo certificirani finančni posredniki vzpostavljene ustrezne postopke za izvajanje preverjanj v skladu z odstavkom 2.

Člen 12
Sistem oprostitve pri viru

Države članice lahko pooblaščenim finančnim posrednikom, ki vodijo naložbeni račun registriranega lastnika, dovolijo, da v imenu registriranega lastnika zahtevajo oprostitev pri viru v skladu s členom 10, tako da plačniku davka zagotovijo naslednje informacije:

(a)davčno rezidentstvo registriranega lastnika in

(b)stopnjo davčnega odtegljaja, ki se uporablja za izplačilo v skladu s sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali posebno nacionalno zakonodajo.

Člen 13
Sistem hitrega vračila

1.Države članice lahko pooblaščenim finančnim posrednikom, ki vodijo naložbeni račun registriranega lastnika, dovolijo, da v imenu takega registriranega lastnika zahtevajo hitro vračilo presežnega davčnega odtegljaja v skladu s členom 10, če se informacije iz odstavka 3 tega člena zagotovijo čim prej po datumu izplačila, najpozneje pa v 25 koledarskih dneh od datuma iz plačila dividende ali obresti.

2.Države članice zahtevek za vračilo, ki je vložen v skladu z odstavkom 1, obravnavajo in znesek vrnejo v 25 koledarskih dneh od datuma takega zahtevka ali od datuma, ko so vsi zadevni certificirani finančni posredniki izpolnili obveznosti sporočanja iz te direktive, pri čemer se upošteva poznejši datum. Države članice za vsak dan zamude po 25. dnevu na znesek takega vračila obračunajo obresti v skladu s členom 14.

3.Certificirani finančni posrednik, ki zahteva hitro vračilo, zadevni državi članici zagotovi naslednje informacije:

(a)identifikacijo izplačila dividend ali obresti iz Priloge II, naslov B;

(b)pravno podlago za stopnjo davčnega odtegljaja, ki se uporablja, in skupni znesek presežka davka, ki ga je treba vrniti;

(c)davčno rezidentstvo registriranega lastnika;

(d)izjavo registriranega lastnika v skladu s členom 11.

4.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne elektronske obrazce, vključno z jezikovno ureditvijo, in zahteve za komunikacijske kanale za predložitev zahtevkov v skladu s tem členom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18.

Člen 14
Zamudne obresti

Države članice obračunajo obresti v skladu s členom 13(2) po obrestni meri, ki je enaka obrestim ali enakovredni dajatvi, ki jo država članica uporablja za zamude pri plačilih dohodnine registriranih lastnikov, ali, če v nacionalni zakonodaji držav članic ni take določbe, po eurski kratkoročni obrestni meri, povečani za 50 bazičnih točk, ali enakovredni obrestni meri, ki jo uporablja njihova centralna banka, povečani za 50 bazičnih točk, če niso vključene v evropski mehanizem deviznih tečajev.

Člen 15
Standardni sistem vračila

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da kadar se za dividende člena 12 in 13 ne uporabljata, ker niso izpolnjeni pogoji iz te direktive, registrirani lastnik ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki zahteva vračilo presežnega davčnega odtegljaja na take dividende, zagotovi vsaj informacije, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo II, naslov E, razen če skupna dividenda, izplačana registriranemu lastniku na njegov lastniški delež v podjetju, ne presega 1 000 EUR oziroma so bile te informacije že zagotovljene v skladu z obveznostmi iz člena 9.

Člen 16
Civilna odgovornost

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko certificirani finančni posrednik, če namerno ali iz malomarnosti ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 9, 10, 11, 12 in 13, odgovarja za celotno ali delno izgubo prihodkov od davčnega odtegljaja, ki je nastala državi članici v zvezi z zahtevkom iz člena 12 ali 13.

Člen 17
Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 18
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 44 .

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 19
Ocena

1.Komisija po začetku veljavnosti nacionalnih predpisov za prenos te direktive vsakih pet let preuči in oceni delovanje te direktive. Poročilo o oceni Direktive, vključno z morebitno potrebo po spremembi določenih njenih določb, se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do decembra 2031, nato pa vsakih pet let.

2.Države članice v skladu z odstavkom 3 Komisiji sporočijo informacije, ki so upoštevne za oceno Direktive, da bi se izboljšali postopki za oprostitev davčnega odtegljaja z namenom tako zmanjšanja dvojnega obdavčevanja kot boja proti davčnim zlorabam.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti za namene ocenjevanja, ter obliko in pogoje za sporočanje teh informacij.

4.Komisija informacije, ki so ji sporočene v skladu z odstavkom 2, obravnava kot zaupne v skladu z določbami, ki se uporabljajo za institucije Unije.

5.Informacije, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu z odstavkom 2, in vsa poročila ali dokumenti, ki jih pripravi Komisija s pomočjo teh informacij, se lahko pošljejo drugim državam članicam. Za poslane informacije velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, varovane pa morajo biti tako, kot so varovane podobne informacije v nacionalnem pravu države članice, ki jih je prejela.

Člen 20
Varstvo osebnih podatkov

1.Države članice omejijo pravice, ki jih ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi členov 15 do 19 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 45 , le v obsegu in le za toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da njihovi pristojni organi zmanjšajo tveganje davčnih goljufij, utaj ali izogibanja davkom v državah članicah, zlasti s preverjanjem, ali se za registriranega lastnika uporablja pravilna stopnja davčnega odtegljaja, oziroma s preverjanjem, ali registrirani lastnik pravočasno pridobi oprostitev, če je do nje upravičen.

2.Pri obdelavi osebnih podatkov se certificirani finančni posredniki in pristojni organi držav članic v okviru njihovih dejavnosti na podlagi te direktive štejejo za upravljavce v smislu člena 4, odstavek 7, Uredbe (EU) 2016/679.

3.Informacije, vključno z osebnimi podatki, ki se obdelujejo v skladu s to direktivo, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za doseganje namenov te direktive, v skladu z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov, v nobenem primeru pa ne dlje kot 10 let.

Člen 21
Uradno obvestilo

Država članica, ki vzpostavi in vodi nacionalni register v skladu s členom 5, o tem in o vseh naknadnih spremembah pravil, ki urejajo ta register, uradno obvesti Komisijo in druge države članice. Komisija te informacije objavi v Uradnem listu Evropske unije in jih po potrebi posodablja.

Člen 22
Prenos

1.Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2026. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice te predpise uporabljajo od 1. januarja 2027.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 23
Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 24
Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Nov sistem EU za preprečevanje dvojnega obdavčevanja in davčnih zlorab na področju davčnih odtegljajev, tako imenovani sistem FASTER (Faster and Safer Tax Excess Relief – hitrejša in varnejša oprostitev presežnih davkov).

1.2.Zadevna področja

Davčna politika.

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

Nov ukrep

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1) Olajšati čezmejne naložbe v EU, tako da se davkoplačevalcem zagotovi ustrezen in učinkovit dostop do davčnih ugodnosti, ki izhajajo iz sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in direktiv EU.

2) Preprečevati davčne zlorabe na področju davčnega odtegljaja.

3) Ekonomske koristi.

1.4.2.Specifični cilji

1) Skrajšati čas, potreben za oprostitev ali vračilo presežnega davčnega odtegljaja.

2) Zagotoviti, da finančni posredniki izpolnjujejo zahteve skrbnega preverjanja strank in o tem poročajo davčnim upravam.

3) Preprečevati zlorabe davčnih odtegljajev (Cum-Ex in Cum-Cum).

4) Opremiti davčne uprave držav članic z orodji za varno in pravočasno obravnavo postopkov vračila/oprostitve pri viru.

5) Učinek predloga na gospodarstvo

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Roki, določeni v predlogu, bi zagotovili, da bi bili zahtevki za vračilo davčnih odtegljajev povrnjeni hitreje ali da bi se ob izplačilu uporabljala nižja stopnja davčnega odtegljaja. Obveznosti poročanja bi zagotovile sporočanje informacij davčnim organom, da se omogoči večja preglednost in da se take informacije lahko učinkovito uporabljajo za boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom v okviru sistemov za vračilo/oprostitev davčnega odtegljaja v EU ob hkratnem zagotavljanju učinkovitosti sistema. Drugi cilj je pozitivno vplivati na gospodarske kazalnike, kot so BDP, plače in zaposlovanje.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev