Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52019IR3195

Mnenje Evropskega odbora regij – Za trajnostne soseske in majhne skupnosti – okoljska politika na podobčinski ravni

UL C 141, 29.4.2020, pp. 29–33 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

29.4.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 141/29

Mnenje Evropskega odbora regij – Za trajnostne soseske in majhne skupnosti – okoljska politika na podobčinski ravni

(2020/C 141/07)

Poročevalec:

Gaetano ARMAO (IT/EPP), podpredsednik dežele in deželni odbornik za gospodarstvo, Sicilija

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

A.    Razumevanje trajnostnih sosesk in majhnih skupnosti

1.

 ceni povezovalno naravo ciljev OZN na področju trajnostnega razvoja, zlasti cilja 11 Trajnostna mesta in skupnosti, ki je „poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja“;

2.

 želi poudariti ključno vlogo demokratičnega in vključujočega upravljanja na več ravneh v partnerstvu med vsemi ravnmi, ki po potrebi vključuje tudi podobčinske ravni, na katerih obstajajo različni modeli in enote z bolj ali manj formaliziranimi strukturami, pristojnostmi in viri; njihovo vključevanje v upravljanje na več ravneh bi lahko bilo zelo koristno za razvoj in učinkovito izvajanje politik ter legitimnost demokratičnega sistema; ugotavlja, da to velja zlasti za politike na področjih, kjer se je treba odzivati na resne skrbi državljanov in kjer tako izzivi kot odzivi politike močno vplivajo na življenje državljanov, kot so okoljska vprašanja in podnebne spremembe;

3.

 opozarja na številna prizadevanja za spodbujanje trajnostnih skupnosti, ki zahtevajo družbeno preobrazbo za soočanje z novimi oblikami družbenih, gospodarskih in okoljskih neenakosti. Med njimi so agenda EU za mesta in njena partnerstva, Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih, listina in zaveze iz Aalborga, baskovska deklaracija, nova agenda za mesta in mnoga druga;

4.

 v skladu s svojo prvo prednostno nalogo za obdobje 2015–2020, ki je „ustvarjanje novih delovnih mest in trajnostne gospodarske rasti v mestih in regijah za večjo kakovost življenja državljanov“, OR poziva k spodbujanju koncepta trajnostnih skupnosti, ki zajema vsa območja teh skupnosti in zagotavlja, da tudi manj bogata območja dobijo potrebne možnosti za razvoj trajnostnih rešitev;

5.

 v skladu z mnenjem OR Sedmi okoljski akcijski program in trajnostna mesta meni, da bi moral biti cilj koncepta trajnostnih skupnosti regeneracija revnih in ranljivih območij s povezovanjem socialnih in okoljskih ciljev;

6.

 opozarja na mnenje OR z naslovom Osmemu okoljskemu akcijskemu programu naproti, katerega namen je zagotoviti, da se v okoljskih politikah EU upoštevajo potrebe vseh vrst skupnosti;

7.

 meni, da je uspešno izvajanje številnih okoljskih politik EU in nacionalnih okoljskih politik odvisno od tega, v kolikšni meri odgovornost za njihovo izvajanje prevzamejo in k njim prispevajo skupnosti na podobčinski ravni;

8.

 trdi, da je pomembne okoljske posebnosti mogoče najti tako na ravni občin kot na podobčinski ravni. Okoljski izzivi imajo lahko posebne učinke v različnih podobčinskih enotah; poudarja, da je torej pomembno na vseh ravneh razvijati celostne pristope z ustreznim upoštevanjem bolj lokaliziranih/diferenciranih razmer, ki lahko zahtevajo posebne odzive in prispevke;

9.

 priznava, da so za podobčinske skupnosti in njihovo sodelovanje odgovorne tiste ravni upravljanja v državah članicah, ki so odgovorne za podobčinsko raven. Pristojni lokalni in regionalni organi imajo pomembno odgovornost za svoje celotno območje pristojnosti, kar je treba jemati resno; poziva jih, naj dejavno vključijo in podprejo podobčinske ravni pri izvajanju okoljske politike ter okrepijo vlogo lokalnega prebivalstva pri prizadevanjih, da bodo njihove skupnosti bolj trajnostne;

10.

 priznava, da se za tovrstne skupnosti uporabljajo različni izrazi, med drugim zaselek, soseska, okrožje, četrt, sektor, vas, župnija, okraj. Nanašajo se lahko na upravne enote ali na skupnosti, ki nimajo upravne funkcije. Zato v tem mnenju izraza „pod občinsko ravnjo“ in „podobčinski“ pomenita isto;

11.

 priznava različne okoliščine, v katerih se nahajajo majhne skupnosti, ki zajemajo vse od mestnih do podeželskih območij, od gosto do redko poseljenih območij in od bogatih do prikrajšanih območij;

12.

 zlasti poudarja potrebo po upoštevanju specifičnih lokalnih razmer, v katerih se pojavljajo določeni okoljski izzivi. Ta območja imajo včasih zaradi svoje oddaljenosti edinstvene naravne značilnosti, ki jim dajejo nesorazmeren ekološki pomen:

(a)

majhni otoki so lahko fizično ločeni od preostalega dela občine, ki ji pripadajo, kar jim ovira dostop do storitev in postopkov odločanja, ustvarja veliko odvisnost od zunanjih vložkov in zmanjšuje upravno avtonomijo. Spodbujati in razširiti bi bilo treba sodelovanje z medregionalno skupino za otoške regije OR, pa tudi z drugimi mrežami, kot so Čista energija za otoke EU, Evropska federacija majhnih otokov, Mreža evropskih majhnih otokov, in z dejavnostmi, povezanimi z novo ustanovljenim konceptom za otoke v Sredozemlju;

(b)

redko poseljena in premalo poseljena območja so pogosto precej oddaljena od preostalega dela občine. Spodbujati in razširiti bi bilo treba sodelovanje z obstoječimi mrežami, kot so Mreža redko poseljenih severnih območij, Mreža redko poseljenih južnih območij in Euromontana;

(c)

podobčinske skupnosti na območjih s posebnimi geografskimi profili, kot so gorska ali jezerska območja;

13.

 priznava pomen majhnih občin, vendar poudarja, da se to mnenje osredotoča na majhne skupnosti pod občinsko ravnjo, ki se soočajo z različnimi izzivi. Podobčinske skupnosti morda nimajo (i) izvoljenih predstavnikov za spremljanje vpliva projektov na okolje, da se zagotovi skladnost z okoljsko zakonodajo EU, (ii) javnega prostora za razpravo o sodelovanju pri projektu ali dejavnosti EU ali o tem, kako izvajati politiko EU na lokalni ravni, in (iii) proračuna, ki bi kril vsaj minimalne stroške ali strokovno svetovanje o tem, kako priti do sredstev EU;

14.

 poudarja raznolikost institucionalnih oblik na podobčinski ravni, ki med drugim zajemajo uradne javne organe, druge oblike sodelovanja, ki jih organizirajo javni organi ali so organizirane v sodelovanju z njimi, ter lokalne odbore in skupine aktivistov;

15.

 poudarja, da ima podobčinska raven prav zaradi številnih organizacijskih oblik, ki obstajajo v državah članicah (kot so sosedske skupnosti, vaški odbori, participativni laboratoriji in forumi), in pogosto manj formalne organiziranosti velik potencial za participativno in demokratično eksperimentiranje pri razvoju novih oblik sodelovanja in komunikacije; opozarja, da imajo zlasti dejavnosti na področju okoljskih in podnebnih sprememb ogromen potencial za vključevanje državljanov;

16.

 priznava vlogo prostovoljnih lokalnih organizacij državljanov v majhnih skupnostih, na primer v lokalnih združenjih in odborih, ki se posvečajo bodisi enemu samemu okoljskemu vprašanju bodisi se na splošno zavzemajo za trajnostne ukrepe. V takšnih skupinah se lahko združujejo sredstva, znanja in spretnosti, energija in motivacija, lokalne in regionalne oblasti pa imajo lahko ključno vlogo pri krepitvi njihove vloge s tehnično in finančno podporo ter rednim posvetovanjem z njimi;

B.    Možnosti za okrepitev okoljske politike pod občinsko ravnjo

Na vseh področjih uporabe

Razvoj z nizkimi emisijami

17.

 poudarja, da so lokalne skupnosti običajno tiste, ki jih najbolj neposredno prizadenejo okoljski problemi, kot sta kakovost zraka in hrup, saj imajo le malo vpliva na odločitve glede prometa in mobilnosti, ter ugotavlja, da so lokalne skupnosti s temi problemi neenakomerno obremenjene. Za mehanizme spremljanja okolja je bistvenega pomena, da se podatki razčlenijo pod občinsko ravnjo, da se omogočijo ciljno usmerjeni ukrepi in rešitve;

18.

 podpira razvoj usklajenega okvira za usmerjanje blažitve podnebnih sprememb in lajšanje prehoda na čisto energijo iz obnovljivih virov pod občinsko ravnjo in posebej na otokih. Za zgled bi lahko vzeli racionalizacijo pakta za otoke v Konvencijo županov za podnebje in energijo in obstoječe pobude, kot so pobuda Čista energija za otoke EU in projekt Interreg Podnebno aktivne soseske;

Razvoj, ki temelji na naravi

19.

 spodbuja vključevanje majhnih skupnosti (zlasti otoških, gorskih ali podeželskih) v upravljanje naravnih območij, katerih meje pogosto ne sovpadajo z mejami občin. To bi lahko povečalo lokalno odgovornost za odločitve o okoljski politiki in zmanjšalo spore v zvezi z vprašanji, kot je raba zemljišč. Njihova udeležba bi lahko še povečala ozaveščenost o družbeno-gospodarskih koristih zaščitenih naravnih območij, bodisi območij Natura 2000 ali drugih;

20.

 spodbuja vlogo skupnosti pod občinsko ravnjo pri izvajanju rešitev, ki temeljijo na naravi, vključno z zelenimi koridorji ali pasovi, urbanimi drevesi in primestnimi naravnimi območji. Ta prizadevanja bi morala omogočiti enakopraven dostop do narave in njegovih koristi v smislu zdravja ljudi, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter večje odpornosti na človeška ali naravna tveganja;

Krožni razvoj

21.

 poziva k prilagojeni tehnični podpori pristojnih ravni upravljanja za majhne skupnosti pri trajnostnem ravnanju z odpadno vodo in z odpadki, da bi se tudi z onesnaževanjem morja in obale spopadli s strategijami za nič odpadkov, pa tudi k spodbujanju obstoječih pobud, kot je na primer projekt OECD za podporo mestom in regijam na področju krožnega gospodarstva;

22.

 spodbuja razvoj ukrepov za podporo socialno-inovativnim praksam na podobčinski ravni, od skupin za posojanje, ki si delijo predmete in orodja na lokalni ravni, do skupin za popravila, ki članom omogočajo popravilo predmetov, ki bi se sicer zavrgli;

Odporen razvoj

23.

 spodbuja širjenje mikroklimatskih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, zlasti v gosto pozidanih urbanih soseskah. Ti lahko vključujejo stroškovno ugodne rešitve, pa tudi bolj zapletene na ravni soseske, kot je ločitev stavb od meteorne kanalizacije za boljše gospodarjenje z meteornimi vodami. S takšnimi posegi se lahko poveča odpornost na območjih, občutljivih na naravne nesreče, tako da se ublaži pritisk na problematično infrastrukturo;

24.

 spodbuja člane OR, naj se zavzemajo za regenerativne prehranske sisteme (kot so lokalni šolski ali skupnostni vrtovi, kmetijstvo, ki ga podpira skupnost, ali inovativni načini kmetovanja), ki ustvarjajo ekološke, gospodarske in družbene koristi na podobčinski ravni in onkraj nje;

25.

 poudarja trajnostni turizem kot priložnost za rast v majhnih skupnostih, kot je izpostavljeno v poročilu službe Evropskega parlamenta za raziskave Redko poseljena in premalo poseljena območja ter prejšnjih mnenjih OR o turizmu (1) in kulturni dediščini (2);

Uravnotežen razvoj, ki je osredotočen na ljudi

26.

 poziva EU, naj prizna vlogo številnih in inovativnih oblik participativne demokracije pri spodbujanju trajnostnih skupnosti, zlasti na podobčinski ravni. Ta potencial bi bilo mogoče dodatno okrepiti z izrecnim upoštevanjem vidika demokratične inovativnosti v posameznih okoljskih politikah EU ali pri financiranju projektov s sredstvi EU;

27.

 opozarja na uspešno in dolgotrajno prizadevanje Lokalne agende 21 (LA21) kot izhodišče za vključitev podobčinske ravni v okoljsko politiko. V zadnjih desetletjih so pobude LA21 podpirale lokalne oblasti pri izvajanju strategij in ukrepov za lokalno trajnost z izmenjavo metod, orodij in najboljših praks;

Procesi, ki se nanašajo na več politik

Priznavanje

28.

 je trdno prepričan, da bi morala EU pri oblikovanju in izvajanju svojih okoljskih politik upoštevati posebne potrebe in prispevke majhnih in podobčinskih skupnosti;

29.

 predlaga, da se določijo mehanizmi za upoštevanje podobčinskih vprašanj pri oblikovanju mnenj OR in da se z njimi seznanijo institucije in organi EU ter da se razvija tesnejše sodelovanje z ustreznimi organizacijami in mrežami, ki se ukvarjajo s podobčinskimi strukturami na ravni EU ali jih zastopajo;

30.

 spodbuja člane OR, naj stopijo v stik s posameznimi podobčinskimi skupnostmi v svojih krajih ter njihove izkušnje prenesejo v razpravo v OR ter jih vključijo v svoje delo, zlasti v mnenja OR, v medsebojne izmenjave in morebiti v tehnično platformo za sodelovanje na področju okolja (GD za okolje in Evropski odbor regij);

31.

 namerava v svojih prednostnih nalogah za obdobje po letu 2020 izrecno navesti skupnosti pod občinsko ravnjo;

32.

 opozarja na splošno zavezanost Unije spodbujanju socialne, ekonomske in okoljske kohezije, zlasti s ciljem, da se zmanjšajo razlike med ravnmi razvoja različnih (otoških in kopenskih) regij v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter poudarja pomembno vlogo podobčinskih ravni upravljanja na tem področju;

33.

 predlaga, da se oceni možnost razširitve portala o delitvi pristojnosti, in sicer tako, da se za vsako zadevno državo članico po potrebi doda dodatni del, ki zajema subjekte pod lokalno ravnjo, začenši z analizo njihove vloge v politiki na področju okolja in podnebnih sprememb;

34.

 poziva Evropsko komisijo, naj oceni možnost uvedbe nagrade za trajnostno sosesko, da bi spodbudili lokalne skupnosti k sodelovanju pri upravljanju svojih območij, in možnost organizacije enotnega ali ponavljajočega se dogodka za spodbujanje sodelovanja z majhnimi skupnostmi, kot je na primer vsakoletni evropski dan trajnostnih vasi in sosesk;

Ozaveščanje

35.

 se ponuja, da bi pri drugih institucijah in organih EU spodbujal širše priznavanje podobčinske ravni v lokalni okoljski politiki. To bi lahko vključevalo zavzemanje za vključitev podobčinske ravni v prihodnje politične dokumente in v revizije obstoječih strategij institucij in organov EU;

36.

 se zavzema za ozaveščanje na podobčinski ravni prek raziskovalnih in inovacijskih projektov EU (Obzorje 2020 in Obzorje Evropa), pa tudi s sodelovanjem z Evropsko agencijo za okolje in raziskovalnimi službami EU;

37.

 se zavezuje k dialogu z Evropsko komisijo, tudi v okviru tehnične platforme za sodelovanje na področju okolja, s ciljem, da bi bile majhne skupnosti pod občinsko ravnjo ustrezno upoštevane pri izvajanju specifičnih okoljskih politik EU. To bi lahko temeljilo na prizadevanjih GD za okolje in drugih generalnih direktoratov, da bi zagotovili smernice in orodja, osredotočena na majhne skupnosti in soseske;

Obveščanje in širjenje informacij

38.

 se strinja, da se oceni možnost, da bi gradivo, povezano z mrežami in dejavnostmi EU, ki posebej zanimajo majhne skupnosti, objavili na spletni strani OR, ki bi nudila informacije o omrežjih, programih in dogodkih, ter da se zberejo ustrezni prispevki;

39.

 se zavezuje, da bo ocenil, kako lahko OR spodbuja priznavanje okoljskih dosežkov na ravni majhnih skupnosti, s poudarkom na najboljših praksah in spodbujanjem ponovne uporabe trajnostnih rešitev. To vključuje preučitev povezovanja s sistemi priznavanja in nagradami na ravni EU, v skladu s prakso pri nagradah zelena prestolnica Evrope in evropski zeleni list, priznanjih Natura 2000, nagradah za ukrepe za preobrazbo in evropskem tednu za zmanjšanje odpadkov;

40.

 poudarja, da je pomembno, da se tema izvajanja okoljske politike v skupnostih pod občinsko ravnjo vključi v letno temo ali program ponavljajočih se dogodkov na ravni EU na temo okolja, kot so zeleni teden, evropski teden zmanjševanja odpadkov ali evropski teden regij in mest;

41.

 podpira prilagojeno uporabo IKT za boljšo povezavo med podobčinskimi skupnostmi, tako med njimi kot z njihovimi lokalnimi oblastmi, da bi spodbudili demokratično udeležbo in odločanje;

Financiranje

42.

 poudarja, da je pomembno, da se podobčinskim akterjem omogoči dostop do programov financiranja EU. Nekateri so že usmerjeni v raven sosesk, kot je program URBACT, ki spodbuja evropsko izmenjavo in učenje za trajnostni razvoj mest. V zvezi s tem poziva k ustreznemu usposabljanju osebja skupnosti na podobčinski ravni za učinkovito uporabo sredstev EU;

43.

 meni, da so lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in akcijske skupine LEADER posebna orodja za boljšo mobilizacijo in vključevanje podobčinske ravni v dolgoročni razvoj in doseganje ciljev strategije Evropa 2020;

44.

 spodbuja Evropsko komisijo, naj oceni najboljši način, kako lahko majhne skupnosti prispevajo k projektom, ki se financirajo s sredstvi EU, in spodbujajo trajnost pod občinsko ravnjo ter imajo od njih korist. To je možno doseči z (i) vključitvijo posebnih sklicevanj na majhne skupnosti v smernice in priročnike, (ii) pripravo in objavo razpisov in/ali delovnih programov posebej za skupnosti pod občinsko ravnjo ter (iii) poenostavitvijo in racionalizacijo finančnih pravil in pravil o upravičenosti, da bi spodbudili in olajšali njihovo sodelovanje (npr. ponovno dodeljevanje) ter vsesplošni skladni razvoj EU (člen 174 PDEU).

V Bruslju, 12. februarja 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1)  NAT-IV/009 (UL C 185, 9.6.2017, str. 15).

(2)  SEDEC/VI-035 (UL C 361, 5.10.2018, str. 31).

Top