52018AR3593

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018AR3593 - EN

Document 52018AR3593

Help

Mnenje Evropskega odbora regij – Uredba o skupnih določbah

COR 2018/03593

UL C 86, 7.3.2019, p. 41–83 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

7.3.2019

Uradni list Evropske unije

C 86/41

Mnenje Evropskega odbora regij – Uredba o skupnih določbah

(2019/C 86/06)

Soporočevalca:

Catiuscia MARINI (IT/PES), predsednica dežele Umbrija

Michael SCHNEIDER (DE/EPP), državni sekretar, predstavnik zvezne dežele Saška – Anhalt pri zvezni vladi

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume

COM(2018) 375 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Za uvodno izjavo 3 se doda nova uvodna izjava

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Na področju skupne kmetijske politike (SKP) bi bilo treba ohraniti precejšnje sinergije med Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS) in drugim stebrom skupne kmetijske politike (EKSRP). EKSRP ne bi smeli odstraniti iz te uredbe o splošnih določbah, da se ohrani močna povezava med EKSRP in že obstoječimi strukturami v državah članicah za izvajanje strukturnih skladov.

Obrazložitev

Ohraniti bo treba precejšnje sinergije med EKJS in EKSRP, da bi EKSRP lahko vključili v uredbo o skupnih določbah. Zato bi moral EKSRP ostati del uredbe o skupnih določbah, zaradi česar bilo treba ustrezno spremeniti naslednje dele besedila, zlasti uvodni izjavi 2 in 23 ter člene 17, 31, 48 in 58.

Predlog spremembe 2

Za uvodno izjavo 4 se doda nova uvodna izjava

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Posebno pozornost je treba nameniti podeželju, območjem, ki so jih prizadele spremembe v industriji, in regijam s hudimi in stalnimi neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami.

Obrazložitev

Glede na cilje iz člena 174 PDEU je treba posebej navesti regije, ki so prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. V vse faze porabe sredstev, od načrtovanja do poročanja, bi bilo treba vključiti vidika spola v proračun, in sicer tudi s kazalniki, povezanimi s spolom, in zbiranjem podatkov, razčlenjenih po spolu. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba, da se pri sredstvih upošteva tudi vidik spola, kar zagotavlja enakost na vseh področjih, s katerimi so sredstva povezana, in prispeva k vključujoči družbi.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Del proračuna Unije, ki se dodeli skladom, bi morala izvrševati Komisija v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato bi morale Komisija in države članice pri izvajanju skladov v okviru deljenega upravljanja upoštevati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija. Za pripravo in izvajanje programov bi morale biti odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ter organi, ki jih države članice določijo za ta namen.

Obrazložitev

V uredbi o skupnih določbah je treba ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti jasno poudariti, da je za zagotovitev lokalnega pristopa potrebna vključitev ustrezne teritorialne ravni.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju skladov, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja udeležbo civilne družbe in socialnih partnerjev. Da bi zagotovili kontinuiteto pri organizaciji partnerstva, bi se morala še naprej uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 [13].

Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju skladov, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti, civilne družbe in socialnih partnerjev. Na ta način se prispeva k zagotavljanju vključenosti akterjev in njihove odgovornosti ter zbližuje Evropo z njenimi državljani. Da bi zagotovili kontinuiteto pri organizaciji partnerstva, bi se morala še naprej uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 [13].

Obrazložitev

V vseh uvodnih izjavah in členih uredbe, ki se nanašajo na skupne določbe v zvezi z načelom partnerstva in upravljanja na več ravneh, je treba izrecno omeniti lokalne in regionalne organe.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in financiranjem Unije. Namen teh strategij je tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU.

Na ravni Unije je prenovljeni evropski semester , ki vključuje upravljanje na več ravneh in je usklajen z novo dolgoročno strategijo EU za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba pripraviti v sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter predstaviti na začetku programskega obdobja in v luči vmesnega pregleda skupaj z nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in financiranjem Unije. Namen teh strategij je tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU.

Obrazložitev

Prenovljeni cikel evropskega semestra na začetku programskega obdobja in v luči vmesnega pregleda bi se lahko uporabljal za boljše usklajevanje posameznega semestra s prioritetami večletnih naložb kohezijske politike.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice bi morale določiti, kako se ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU upoštevajo pri pripravi programskih dokumentov. V programskem obdobju 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje) bi morale države članice odboru za spremljanje in Komisiji redno predstavljati napredek pri izvajanju programov v podporo priporočilom za posamezne države. Med vmesnim pregledom bi morale države članice med drugim upoštevati potrebo po spremembah programa, da se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države, ki so bila sprejeta ali spremenjena po začetku programskega obdobja.

Države članice bi morale določiti, kako se ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, ki se nanašajo na področje uporabe in naloge skladov, ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU , in celotna teritorialna ocena, ki upošteva regionalni vidik in vlogo regionalnih organov pri izvajanju priporočil za posamezno državo , upoštevajo pri pripravi programskih dokumentov. V programskem obdobju 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje) bi morale države članice odboru za spremljanje in Komisiji redno predstavljati napredek pri izvajanju programov v podporo priporočilom za posamezne države , ki se nanašajo na področje uporabe in naloge skladov . Med vmesnim pregledom bi morale države članice med drugim upoštevati potrebo po spremembah programa, da se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države, ki so bila sprejeta ali spremenjena po začetku programskega obdobja , v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi .

Obrazložitev

Krepitev teritorialne razsežnosti evropskega semestra, ki bi moral vključevati celotno teritorialno oceno, ki upošteva regionalno razsežnost in vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju priporočil za posamezne države.

Predlog spremembe 8

Za uvodno izjavo 19 se doda nova uvodna izjava

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pričakuje se, da se bo zaradi upadanja deleža delovno aktivnega prebivalstva in naraščanja deleža upokojencev v celotnem prebivalstvu ter problemov, povezanih z demografskimi spremembami, še naprej ustvarjal pritisk, med drugim na izobraževalne sisteme in strukture socialne podpore ter na gospodarsko konkurenčnost. Prilagajanje takšnim demografskim spremembam je eden od temeljnih izzivov, s katerimi se bodo lokalne in regionalne skupnosti soočale v prihodnjih letih, zato je treba pri tem posebej veliko pozornosti namenjati regijam, ki so jih demografske spremembe najbolj prizadele.

Obrazložitev

Upoštevati bi bilo treba posebnosti območij z demografskimi spremembami.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 40

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo prek proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, vključno z orodjem za izvajanje reform. Te sinergije bi bilo treba doseči s ključnima mehanizmoma, in sicer s priznavanjem pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja Evropa za podobne operacije ter z možnostjo kombiniranja financiranja iz različnih instrumentov Unije pri isti operaciji pod pogojem, da se prepreči dvojno financiranje. Zato bi morala ta uredba določiti pravila za dopolnilno financiranje iz skladov.

Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo prek proračuna Unije, bi bilo treba z razvojem mehanizmov, preprostih za uporabo, spodbujanjem rešitev upravljanja na več ravneh in dobrim usklajevanjem politik, ki so v skladu z načelom subsidiarnosti, iskati sinergije zlasti med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti. Te sinergije bi bilo treba doseči s ključnima mehanizmoma, in sicer s priznavanjem pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja Evropa za podobne operacije ter z možnostjo kombiniranja financiranja iz različnih instrumentov Unije pri isti operaciji pod pogojem, da se prepreči dvojno financiranje. Zato bi morala ta uredba določiti pravila za dopolnilno financiranje iz skladov.

Obrazložitev

OR ima resne dvome glede koristnosti in upravičenosti instrumenta za izvajanje reform.

Doseganje sinergij z drugimi programi EU mora biti preprosto in temeljiti na spodbujanju rešitev upravljanja na več ravneh in dobrem usklajevanju politik.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 46

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Da bi se pospešil začetek izvajanja programa, bi bilo treba olajšati nadaljnjo uporabo ureditev za izvajanje iz prejšnjega programskega obdobja. Uporabo računalniških sistemov, ki je že bila vzpostavljena v prejšnjem programskem obdobju, bi bilo treba po potrebi prilagoditi in ohraniti, razen če bi bila potrebna nova tehnologija.	Da bi se pospešil začetek izvajanja programa, bi bilo treba olajšati nadaljnjo uporabo ureditev za izvajanje ter drugih delov upravnega in nadzornega sistema iz prejšnjega programskega obdobja. Uporabo računalniških sistemov, ki je že bila vzpostavljena v prejšnjem programskem obdobju, bi bilo treba po potrebi prilagoditi in ohraniti, razen če bi bila potrebna nova tehnologija.

Obrazložitev

Nadaljnja uporaba ureditev za izvajanje iz prejšnjega programskega obdobja bi se morala razširiti tudi na druga področja upravnega in nadzornega sistema.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 49

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi se čim bolje izkoristile sinergije med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, bi bilo treba olajšati zagotavljanje podpore za operacije, ki so že prejele pečat odličnosti.

Da bi se čim bolje izkoristile sinergije med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, so potrebni posebni ukrepi za boljše usklajevanje lokalnega pristopa ESRR, EKSRP in ESS+ . Zagotavljati bi bilo treba zlasti pečat odličnosti in financiranje zadevnih projektov s skladi ESI v skladu s prioritetami, ki jih določi organ upravljanja, in ga še naprej razvijati, da bi podprli inovacijske ekosisteme in omogočili boljšo povezanost sredstev za raziskave in razvoj ter strategij pametne specializacije na nacionalni in regionalni ravni.

Obrazložitev

Boljše usklajevanje instrumentov EU ne bi smelo potekati zgolj enosmerno. Pečat odličnosti za spodbujanje sinergij s sredstvi programa Obzorje bi moral vključevati tudi boljšo povezanost z inovacijskimi ekosistemi pri izvajanju tega programa.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 61

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo potrebno določiti nepristranska merila. Zato bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 868/2014 (2).

Obrazložitev

Nujno je sklicevanje na zadnjo posodobitev seznama NUTS, za katerega lahko ustrezne podatke na ravni NUTS 2 za tri zaporedna leta zagotovi Eurostat.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 64

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Določen znesek sredstev iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada bi bilo treba dodeliti evropski pobudi URBAN, ki bi jo morala Komisija neposredno ali posredno upravljati.	Določen znesek sredstev iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada bi bilo treba dodeliti evropski pobudi URBAN, da bi prispevali k nadaljnjemu razvoju agende EU za mesta, ki bi jo morala Komisija neposredno, posredno ali deljeno upravljati.

Obrazložitev

Nova evropska pobuda URBAN bi morala imeti osrednjo vlogo tudi pri nadaljnjem razvoju agende EU za mesta. Z omogočanjem deljenega upravljanja bi se povečala prožnost.

Predlog spremembe 14

Člen 2(8)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

„upravičenec“ pomeni:

[…]

(c)	v okviru shem državne pomoči podjetje , ki prejme pomoč;

„upravičenec“ pomeni:

[…]

(c)	v okviru shem državne pomoči organ , ki prejme pomoč , razen v primerih, v katerih se lahko država članica odloči, da je upravičenec organ, ki pomoč dodeli ;

Obrazložitev

Opredelitev upravičenca v okviru shem državne pomoči bi morala izhajati iz trenutno veljavne opredelitve, ki temelji na uredbi omnibus. S tem bo v operativnih programih zajet model ponovne dodelitve.

Predlog spremembe 15

Člen 4(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR podpirajo naslednje cilje politike:

(a)	pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe;

(a)	cilj politike št. 1: pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe , na primer s podpiranjem malih in srednjih podjetij ter turizma ;

(b)	bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj;

(b)	cilj politike št. 2: bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo ter trajnostne mobilnosti v mestih , zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj;

(c)	bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT;

(c)	cilj politike št. 3: bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT;

(d)	bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

(d)	cilj politike št. 4: bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

(e)	Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud.

(e)	horizontalni cilj politike št. 5: Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud.

Obrazložitev

V uredbi o skupnih določbah niso izrecno navedena mala in srednja podjetja ter turizem. Poleg tega bi moral biti horizontalni cilj politike št. 5 večsektorski in se zato uporabljati za doseganje ciljev politike št. 1–4.

Predlog spremembe 16

Člen 4(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah intervencij, za vsak sklad. Ta metodologija obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste intervencij iz Priloge I.

Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah intervencij, za vsak sklad. Ta metodologija temelji na obstoječi okoljevarstveni zakonodaji EU in obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, EKSRP, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste intervencij iz Priloge I.

Obrazložitev

Zahteva glede razvoja metodologije za upoštevanje okoljskih vprašanj pri pripravi in izvajanju sporazumov o partnerstvu in programa temelji na sedanji okoljevarstveni zakonodaji EU.

Predlog spremembe 17

Člen 4(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice in Komisija zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost skladov in drugih instrumentov Unije, kot je program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, katerih namen je preprečevanje podvajanja med načrtovanjem in izvajanjem.

Države članice , lokalne in regionalne oblasti in Komisija na podlagi načel partnerstva v členu 6, subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost skladov , tudi EKSRP, in drugih instrumentov Unije, kot je program za podporo reformam, vključno z instrumentom za tehnično podporo. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, katerih namen je preprečevanje podvajanja med načrtovanjem in izvajanjem.

Obrazložitev

Ker nova uredba o skupnih določbah nima skupnega strateškega okvira, je treba nujno zagotoviti polno udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti pri usklajevanju skladov.

Predlog spremembe 18

Člen 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsaka država članica organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi.

Vsaka država članica v skladu s svojim institucionalnim in zakonodajnim okvirom organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi.

To partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:

(a)	urbane in druge javne organe;

(a)	urbane in druge javne organe;

(b)	ekonomske in socialne partnerje;

(b)	ekonomske in socialne partnerje;

(c)	ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, okoljske partnerje ter organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije.

(c)	ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, okoljske partnerje ter organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije.

[…]

4. Komisija se z organizacijami, ki zastopajo partnerje na ravni Unije, vsaj enkrat na leto posvetuje o izvajanju programov.

4. Komisija se z organizacijami, ki zastopajo partnerje na ravni Unije, vsaj enkrat na leto posvetuje o izvajanju programov. Priporočila partnerjev in deležnikov so javno dostopna.

[…]

Obrazložitev

V skladu z uveljavljenimi sistemi upravljanja na več ravneh bi morali biti vključeni tudi regionalni parlamenti in skupščine.

Predlog spremembe 19

Člen 6(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/2014 (1).	Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo in upravljanje na več ravneh v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 240/2014 (1) , pri čemer so lokalni in regionalni organi priznani kot polnopravni partnerji .

Obrazložitev

Kodeks dobre prakse za partnerstvo je trenutno delegirani akt k sedanji uredbi o splošnih določbah. Da bi izboljšali prepoznavnost kodeksa dobre prakse, bi ga bilo treba kot prilogo dodati v uredbo o splošnih odločbah. Ta zakonodajni akt bi bilo treba posodobiti – ne glede na pravno obliko. Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti naslednje dele besedila uredbe o skupnih določbah, zlasti uvodno izjavo 11 ter člena 11 in 21.

Predlog spremembe 20

Člen 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sporazum o partnerstvu vsebuje naslednje elemente:

[…]

Sporazum o partnerstvu vsebuje naslednje elemente:

[…]

dopolnjevanje med skladi in drugimi instrumenti Unije, vključno s strateškimi integriranimi projekti LIFE in strateškimi naravovarstvenimi projekti;

dopolnjevanje in sinergije med skladi in drugimi instrumenti Unije, zlasti z evropskim partnerstvom v okviru programa Obzorje in strateškimi integriranimi projekti LIFE in strateškimi naravovarstvenimi projekti;

[…]

(h)	celostni pristop k obravnavi demografskih izzivov regij ali posebnih potreb geografskih območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot je navedeno v členu 174 PDEU, kadar je to potrebno.

[…]

Obrazložitev

Tesna povezanost z evropskim partnerstvom v okviru programa Obzorje je bistvenega pomena za zagotavljanje boljšega dopolnjevanja in sinergij s skladi kohezijske politike. Geografska območja, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, je treba izrecno navesti za izpolnjevanje zahtev iz člena 174.

Predlog spremembe 21

Člen 9(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države.	Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države , če so bila po pogajanjih z lokalnimi in regionalnimi organi v skladu s členom 6 te uredbe izrecno vključena v nacionalne programe reform .

Obrazložitev

Priporočila za posamezne države so dopustna, če so bila pripravljena na podlagi načela partnerstva.

Predlog spremembe 22

Člen 10(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice lahko v okviru partnerskega sporazuma ali zahteve za spremembo programa dodelijo znesek ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU ter zagotoviti prek proračunskih jamstev. Znesek, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU, ne sme preseči 5 % skupne dodelitve vsakega sklada, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Taki prispevki ne predstavljajo prerazporeditev sredstev v okviru člena 21.

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih in v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom v okviru partnerskega sporazuma ali zahteve za spremembo programa dodelijo znesek ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU ter zagotoviti prek proračunskih jamstev. Znesek, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU, ne sme preseči 5 % skupne dodelitve vsakega sklada, razen v ustrezno utemeljenih primerih , kar pa ne sme oslabiti lokalnega pristopa skladov. Taki prispevki ne predstavljajo prerazporeditev sredstev v okviru člena 21.

Obrazložitev

Prostovoljna prerazporeditev sredstev v sklad Invest EU ne bi smela oslabiti lokalnega pristopa skladov kohezijske politike in uveljavljenih sistemov upravljanja na več ravneh.

Predlog spremembe 23

Člen 11(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Za vsak specifični cilj so v tej uredbi določeni predpogoji za učinkovito in uspešno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: omogočitveni pogoji).	Za vsak specifični cilj so v tej uredbi določeni predpogoji za učinkovito in uspešno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: omogočitveni pogoji).
	Omogočitveni pogoji se uporabijo le, če prispevajo k specifičnim ciljem v okviru prednostnih nalog programa in če nanje lahko vplivajo tisti, ki so odgovorni za program.
V Prilogi III so določeni horizontalni omogočitveni pogoji, ki se uporabljajo za vse specifične cilje in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.	V Prilogi III so ob upoštevanju zgoraj navedenega določeni horizontalni omogočitveni pogoji, ki se uporabljajo za vse specifične cilje in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.
V Prilogi IV so določeni tematski omogočitveni pogoji za ESRR, Kohezijski sklad in ESS+ in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.	V Prilogi IV so določeni tematski omogočitveni pogoji za ESRR, Kohezijski sklad , EKSRP in ESS+ in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.

Obrazložitev

Čeprav so bila pravila za spoštovanje predhodne pogojenosti poenostavljena, je treba poudariti tudi, da bi morali biti omogočitveni pogoji tesneje povezani s cilji Pogodbe v zvezi s skladi kohezijske politike.

Predlog spremembe 24

Člen 11(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Odhodkov v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, ni mogoče vključiti v zahtevke za plačila, dokler Komisija ne obvesti države članice o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu z odstavkom 4.	Odhodke v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, je mogoče vključiti tudi v zahtevke za plačila, preden Komisija obvesti državo članico o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu z odstavkom 4 , brez poseganja v začasno ustavitev povračila do izpolnitve pogoja .
[…]	[…]

Obrazložitev

Čeprav so bila pravila za spoštovanje predhodne pogojenosti poenostavljena, je treba preprečiti zamude pri izvajanju programov.

Predlog spremembe 25

Člen 12(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica vzpostavi okvir uspešnosti, ki omogoča spremljanje in ocenjevanje uspešnosti programa ter poročanje o njej in prispeva k merjenju splošne uspešnosti skladov.	Država članica v tesnem sodelovanju z zadevnim organom upravljanja in ob polnem spoštovanju kodeksa ravnanja za partnerstvo in upravljanje na več ravneh vzpostavi okvir uspešnosti, ki omogoča spremljanje in ocenjevanje uspešnosti programa ter poročanje o njej in prispeva k merjenju splošne uspešnosti skladov.
[…]	[…]

Obrazložitev

Za pripravo programa in vzpostavitev okvira uspešnosti programa je pristojen organ upravljanja.

Predlog spremembe 26

Člen 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad, država članica pregleda vsak program, pri čemer upošteva naslednje elemente:

1. Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ , EKSRP in Kohezijski sklad, država članica izvede vmesni pregled. Države članice in teritorialna raven, ki je dogovorna za program, pregledajo vsak program, pri čemer upoštevajo naslednje elemente:

(a)	izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, sprejetih v letu 2024;

(a)	izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, sprejetih v letu 2024;

(b)	socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji;

(b)	socialno-ekonomske razmere in potrebe v zadevni državi članici in/ ali regiji;

(c)	napredek pri doseganju mejnikov;

(c)	napredek pri doseganju mejnikov;

(d)	izid tehnične prilagoditve iz člena 104(2), če je primerno.

(d)	izid tehnične prilagoditve iz člena 104(2), če je primerno.

2. Država članica Komisiji do 31. marca 2025 predloži zahtevo za spremembo vsakega programa v skladu s členom 19(1). Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1. Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1.

2. Država članica Komisiji do 30. junija 2025, kadar je to potrebno, predloži zahtevo za spremembo vsakega programa v skladu s členom 19(1). Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1. Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1.

Pregledan program vsebuje:

(a)	dodelitve finančnih sredstev glede na prednostne naloge , vključno z zneski za leti 2026 in 2027;

(a)	pregled dodelitev finančnih sredstev glede na prednostne naloge , vključno z indikativnimi zneski za leti 2026 in 2027;

(b)	pregledane ali nove cilje;

(b)	pregledane ali nove cilje;

(c)	pregledane dodelitve finančnih sredstev na podlagi tehnične prilagoditve iz člena 104(2), vključno z zneski za leta 2025, 2026 in 2027, če je primerno.

(c)	pregledane dodelitve finančnih sredstev na podlagi tehnične prilagoditve iz člena 104(2), vključno z zneski za leta 2025, 2026 in 2027, če je primerno.

3. Če se kot rezultat pregleda predloži nov program, so v finančnem načrtu iz točke (ii) člena 17(3)(f) zajete skupne finančne odobritve za vsak sklad od leta odobritve programa dalje.

Obrazložitev

Vmesni pregled bi moral temeljiti na zavezah za sklade, ki so jih države članice sprejele za celotno obdobje, da bi zagotovili predvidljivost skladov. Da bi lahko v zadostni meri upoštevali rezultate za leto 2024, je rok za vložitev predlogov sprememb prekratek. Poleg tega se sprememba programa zahteva le tam, kjer se to zdi potrebno.

Predlog spremembe 27

Člen 15(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija lahko od države članice zahteva, da pregleda ustrezne programe in predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta.

Komisija lahko od države članice zahteva, da pregleda ustrezne programe in predlaga njihove spremembe , ki so primerne za doseganje ciljev glede spodbujanja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije , kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta.

To se lahko zahteva iz naslednjih razlogov:

(a)	za podporo izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU, naslovljenih na zadevno državo članico;

(b)

za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta, naslovljenih na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s členom 7(2) ali členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011 (1) Evropskega parlamenta in Sveta, pod pogojem, da se te spremembe štejejo za potrebne, da se pomaga popraviti makroekonomska neravnotežja.

To se lahko zahteva za podporo izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU, naslovljenih na zadevno državo članico.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba, da so spremembe programov, ki temeljijo na priporočilih za posamezne države, primerne za doseganje ciljev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz Pogodbe. OR nasprotuje makroekonomski pogojenosti kohezijske politike.

Predlog spremembe 28

Člen 15(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zahteva Komisije, naslovljena na državo članico v skladu z odstavkom 1, je upravičena, kadar je potrebna podpora za izvajanje ustreznih priporočil, pri čemer Komisija navede programe ali prednostne naloge, ki jih po njenem mnenju to zadeva, ter naravo pričakovanih sprememb.

Obrazložitev

Nova uredba o skupnih določbah bi morala vsebovati tudi časovno omejitev za spremembe, podobno besedilu v sedanji uredbi o skupnih določbah.

Predlog spremembe 29

Člen 15(7)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija Svetu predlaga začasno ustavitev dela ali vseh obveznosti ali plačil za enega ali več programov države članice v naslednjih primerih:

(a)	kadar Svet v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) PDEU sklene, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo čezmernega primanjkljaja;

(b)	kadar Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta sprejme dve zaporedni priporočili v istem postopku v zvezi z neravnotežjem, ker je država članica predložila neustrezen popravni akcijski načrt;

(c)	kadar Svet v istem postopku v zvezi z neravnotežjem v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejme dva zaporedna sklepa, s katerima ugotovi neupoštevanje s strani države članice, ker ta ni sprejela priporočenih popravljalnih ukrepov;

(d)	kadar Komisija sklene, da država članica ni sprejela ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da ne bo odobrila izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici;

(e)	kadar Svet sklene, da država članica ni ravnala skladno s programom za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ali z ukrepi, zahtevanimi v sklepu Sveta, sprejetem v skladu s členom 136(1) PDEU.

Prednost se nameni začasni ustavitvi obveznosti: plačila se začasno ustavijo le, kadar je treba takoj ukrepati in v primeru vztrajne neskladnosti. Začasna ustavitev plačil velja za zahtevke za plačila, vložene za zadevne programe po datumu sklepa o začasni ustavitvi.

Komisija lahko zaradi izjemnih gospodarskih okoliščin ali na podlagi obrazložene zahteve zadevne države članice, ki je bila na Komisijo naslovljena v 10 dneh po sprejetju sklepa ali priporočila iz prejšnjega odstavka, Svetu priporoči, da prekliče začasno ustavitev iz istega pododstavka.

Obrazložitev

OR nasprotuje makroekonomski pogojenosti kohezijske politike. Zaradi črtanja odstavka 7 bi bilo treba tudi ustrezno spremeniti odstavke, ki mu v tem členu sledijo (črtanje odstavkov 8 in 10, sprememba odstavkov 9 in 11).

Predlog spremembe 30

Člen 15(12)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija Evropski parlament obvešča o izvajanju tega člena. Komisija ga zlasti nemudoma obvesti o tem, da država članica izpolnjuje enega od pogojev iz odstavka 7, in navede podrobnosti o skladih in programih, ki bi lahko bili predmet začasne ustavitve obveznosti.	Komisija Evropski parlament obvešča o izvajanju tega člena.
Evropski parlament lahko Komisijo pozove k strukturiranemu dialogu o uporabi določb tega člena, ob upoštevanju posredovanja informacij iz prvega pododstavka.	Evropski parlament lahko Komisijo pozove k strukturiranemu dialogu o uporabi določb tega člena, ob upoštevanju posredovanja informacij iz prvega pododstavka. Evropski parlament lahko zaprosi Evropski odbor regij za mnenje o tej zadevi.
Komisija predlog o začasni ustavitvi obveznosti oziroma predlog o odpravi take začasne ustavitve predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.	Komisija predlog o začasni ustavitvi obveznosti oziroma predlog o odpravi take začasne ustavitve takoj po njegovem sprejetju predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament lahko Komisijo pozove, naj svoj predlog obrazloži.

Obrazložitev

V strukturiranem dialogu med Komisijo in Evropskim parlamentom bi se lahko obravnavale tudi regionalne posledice. Evropski parlament bi pri tem lahko povabil OR k sodelovanju v razpravi. Komisija odločitev nemudoma sporoči, da se preprečijo nepotrebne zamude.

Predlog spremembe 31

Člen 16(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.	Države članice ali zadevni organi upravljanja pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 v sodelovanju s partnerji, navedenimi v členu 6. Pripravijo jih v skladu s kodeksom ravnanja za partnerstvo in upravljanje na več ravneh.

Obrazložitev

Bolj jasna ubeseditev.

Predlog spremembe 32

Člen 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

3. Vsak program določa:

[…]

(d)

za vsak specifični cilj:

(i)	povezane vrste ukrepov, vključno s seznamom načrtovanih operacij strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je to primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;

(d)

za vsak specifični cilj:

(i)	povezane vrste ukrepov, vključno z okvirnim seznamom načrtovanih operacij strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je to primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;

[…]

(iv)	specifična ciljna območja, vključno z načrtovano uporabo celostnih teritorialnih naložb, lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugimi teritorialnimi orodji;

(iv)	specifična ciljna območja na podlagi strateških dokumentov, pripravljenih na nacionalni in regionalni ravni , vključno z načrtovano uporabo celostnih teritorialnih naložb, lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugimi teritorialnimi orodji;

[…]

(g)	ukrepe, sprejete za vključitev ustreznih partnerjev iz člena 6 v pripravo programa, ter njihovo vlogo pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju operativnega programa;

(g)	ukrepe, sprejete za vključitev ustreznih partnerjev iz člena 6 v pripravo programa, ter njihovo vlogo pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju operativnega programa v skladu z načeli upravljanja na več ravneh in kodeksom dobre prakse za partnerstvo ;

[…]

7. Država članica Komisiji sporoči vse spremembe informacij iz odstavka (3)(j), ne da bi bila potrebna sprememba programa.

7. Zadevni organ upravljanja Komisiji sporoči vse spremembe okvirnega seznama načrtovanih operacij strateškega pomena iz odstavka (3)( d)(i ) ter informacij iz točk (d)(iii), (d)(vii) in (d)( j) odstavka (3) , ne da bi bila potrebna sprememba programa.

Obrazložitev

Da bi povečali prožnost, seznam ne bi smel biti zaključen na začetku programa. Da se spodbudi upravljanje na več ravneh in da se preprečijo zamude pri izvajanju programov, bi moral organ upravljanja, zadolžen za izvajanje skladov, po odobritvi s strani nadzornega odbora Evropski komisiji sporočiti spremembe v programu.

Predlog spremembe 33

Člen 17(6)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Za programe ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, predložene v skladu s členom 16, tabela iz odstavka (3)(f)(ii) vključuje samo zneske za leta 2021 do 2025 .	Za programe ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, predložene v skladu s členom 16, tabela iz odstavka (3)(f)(ii) vključuje samo zneske za leta 2021 do 2027, pri čemer so zneski za leti 2026 in 2027 do rezultatov vmesnega pregleda, navedenega v členu 14, le okvirni .

Obrazložitev

Da bi možnost prerazporeditve med programi po vmesnem pregledu združili z varnostjo dodelitve za celotno obdobje, se predlaga izrecna navedba, da je dodelitev za leti 2026 in 2027 okvirna.

Predlog spremembe 34

Člen 18

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter skladnost programa s partnerskim sporazumom. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države.	1. Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter skladnost programa s partnerskim sporazumom. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države , če se nanašajo na cilje skladov .
2. Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi programa s strani države članice.	2. Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi programa s strani države članice na podlagi vseh relevantnih informacij .
3. Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda program.	3. Država članica v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo in načeli upravljanja na več ravneh pregleda program , pri čemer upošteva pripombe Komisije .

Obrazložitev

Priporočila za posamezne države so dopustna, če je bilo pri njihovi pripravi uporabljeno načelo partnerstva.

Predlog spremembe 35

Člen 19(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica lahko predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na doseganje ciljev.	Država članica lahko po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in v skladu s členom 6 predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na doseganje ciljev.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti bi morale biti vključene v revizijo programa.

Predlog spremembe 36

Člen 19(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v treh mesecih po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe.	Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v enem mesecu po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe. Država članica Komisiji predloži vse potrebne dodatne informacije.

Obrazložitev

V postopku spreminjanja operativnih programov je treba predvideti tudi možnost, da država članica Komisiji predloži vse potrebne informacije.

Predlog spremembe 37

Člen 19(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni program.	Država članica pregleda spremenjeni program , pri čemer upošteva pripombe Komisije .

Obrazložitev

Upoštevanje pripomb Komisije je predmet pogajanj, saj njene pripombe niso zavezujoče.

Predlog spremembe 38

Člen 19(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija odobri spremembo programa najpozneje šest mesecev po predložitvi s strani države članice.	Komisija odobri spremembo programa najpozneje tri mesece po predložitvi s strani države članice.

Obrazložitev

Rok za odobritev bi bilo treba skrajšati, da bi se postopek pospešil.

Predlog spremembe 39

Člen 19(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica lahko v programskem obdobju prerazporedi do 5 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 3 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada istega programa. Pri programih, ki jih podpirata ESRR in ESS+, se prerazporeditev nanaša samo na dodelitve za isto kategorijo regij.	Država članica lahko ob doslednem spoštovanju kodeksa ravnanja za partnerstvo in upravljanje na več ravneh v programskem obdobju prerazporedi do 10 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 5 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada istega programa.
[…]	[…]

Obrazložitev

S povečanjem meje na 5 % bi se podprla prožnost. Kar zadeva ESRR in ESS+, se prenosi nanašajo na isto kategorijo regij (kot v prvotnem predlogu Komisije).

Predlog spremembe 40

Člen 20

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad lahko skupaj zagotavljajo podporo za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.	1. ESRR, ESS+, Kohezijski sklad ter EKSRP za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe lahko skupaj zagotavljajo podporo za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.
2. ESRR in ESS+ lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 10-odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za izvajanje.	2. ESRR, ESS+ ter EKSRP za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 10-odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za izvajanje.

Obrazložitev

Kljub obžalovanja vredni izključitvi EKSRP iz okvira skladov ESI bi se moral celosten teritorialni razvoj, vključno z EKSRP, nadaljevati vsaj za celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

Predlog spremembe 41

Člen 21(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice lahko zahtevajo prerazporeditev do največ 5 % finančnih dodelitev programa iz katerega koli sklada v kateri koli drug sklad v okviru deljenega upravljanja ali v kateri koli instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja .

Države članice lahko v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ter ob soglasju organa upravljanja in ob polnem spoštovanju kodeksa ravnanja za partnerstvo in upravljanje na več ravneh za projekte, ki so pomembni za kohezijo, zahtevajo prerazporeditev do največ 5 % finančnih dodelitev programa iz katerega koli sklada v kateri koli drug sklad , ki se upravlja neposredno, posredno ali deljeno, z izjemo programa za podporo reformam .

Obrazložitev

Zaradi splošnega zmanjšanja sredstev za kohezijsko politiko držav članic ne bi smeli spodbujati, naj projektom na področju kohezijske politike odtegnejo še več sredstev, da bi jih namenile za programe, ki jih je lažje upravljati, a za kohezijo niso pomembni.

Predlog spremembe 42

Člen 22

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Država članica podpira celosten teritorialni razvoj prek teritorialnih in lokalnih razvojnih strategij v kateri koli od naslednjih oblik:

Država članica podpira celosten teritorialni razvoj – za katerega so potrebni vsi skladi (tudi EKSRP) – prek teritorialnih in lokalnih razvojnih strategij v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)	celostne teritorialne naložbe;

(a)	celostne teritorialne naložbe;

(b)	lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

(b)	lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

(c)	drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je država članica oblikovala za naložbe, načrtovane za ESRR v okviru cilja politike iz člena 4(1) (e) .

(c)	drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki so jih oblikovali organi upravljanja programov za naložbe, načrtovane v okviru vseh ciljev politike iz člena 4(1).

Obrazložitev

Teritorialna orodja v sedanjem programskem obdobju razvijajo organi upravljanja, tudi na regionalni ravni. Ta orodja temeljijo na strateških dokumentih in so dobro prilagojena lokalnim in regionalnim potrebam.

Za učinkovito izvajanje teritorialnih orodij je treba uporabiti različne sklade (ne le ESRR), da se povečajo sinergije in usklajevanje.

Predlog spremembe 43

Člen 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Teritorialne strategije, ki se izvajajo v skladu s točko (a) ali (c) člena 22, vsebujejo naslednje elemente:

1. Organ upravljanja zagotovi, da teritorialne strategije, ki se izvajajo v skladu s točko (a) ali (c) člena 22, vsebujejo naslednje elemente:

(a)	geografsko območje, ki ga strategija zajema;

(a)	geografsko območje, ki ga strategija zajema;

(b)	analizo razvojnih potreb in potenciala območja;

(b)	analizo razvojnih potreb in potenciala območja;

(c)	opis celostnega pristopa za obravnavo opredeljenih razvojnih potreb in potenciala;

(c)	opis celostnega pristopa za obravnavo opredeljenih razvojnih potreb in potenciala;

(d)	opis sodelovanja partnerjev v skladu s členom 6 pri pripravi in izvajanju strategije.

(d)	opis sodelovanja partnerjev v skladu s členom 6 pri pripravi in izvajanju strategije.

Vsebujejo lahko tudi seznam operacij, ki jih je treba podpreti.

2. Za pripravo teritorialnih strategij so odgovorni ustrezni urbani, lokalni ali drugi teritorialni organi.

2. Za pripravo teritorialnih strategij so odgovorni ustrezni urbani, lokalni, regionalni ali drugi teritorialni organi.

3. Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni urbani, lokalni ali drugi teritorialni organi izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru.

Izbrane operacije so v skladu s teritorialno strategijo.

3. Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni urbani, lokalni , regionalni ali drugi teritorialni organi izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru.

Izbrane operacije so v skladu s teritorialno strategijo.

4 . Kadar urbani, lokalni ali drugi teritorialni organ opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ opredeli kot posredniški organ.

4. Pri pripravi teritorialnih strategij subjekti iz člena 23(2) sodelujejo z zadevnimi organi upravljanja, kar zadeva področje uporabe operacij, ki se podprejo v okviru zadevnega programa.

5 . Za pripravo in oblikovanje teritorialnih strategij se lahko zagotovi podpora.

5 . Kadar urbani, lokalni , regionalni ali drugi teritorialni organ opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ opredeli kot posredniški organ.

6 . Za pripravo in oblikovanje teritorialnih strategij se lahko zagotovi podpora.

Obrazložitev

Navesti in okrepiti je treba vlogo organa upravljanja kot subjekta, pristojnega za izvajanje operativnega programa, v postopku razvoja teritorialnih strategij, ki so instrument za doseganje ciljev operativnega programa.

V skladu z mnenjem OR (COTER-VI/031), ki kot eno glavnih ovir pri izvajanju celostnih teritorialnih naložb navaja dejstvo, da sta v okviru izvajanja nezadostno upoštevana področje in pristojnost organov, odgovornih za izbor ukrepov, je treba v besedilo vključiti tudi omembo regionalnih oblasti.

Navesti in okrepiti je treba vlogo organa upravljanja pri pripravi teritorialnih strategij. To bi moralo vključevati zlasti obveznost priprave strategij za sodelovanje z zadevnim organom upravljanja in dodelitev pooblastila organu upravljanja za uskladitev teh strategij s področjem uporabe operativnega programa.

Predlog spremembe 44

Člen 25(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
ESRR, ESS+ in ESPR lahko podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.	ESRR, ESS+, EKSPR, ki se določi kot LEADER, in ESRP lahko podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

Obrazložitev

Pri podpiranju ukrepov na področju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in ukrepov LEADER bi moral biti vključen tudi EKSRP.

Predlog spremembe 45

Člen 27(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Organi upravljanja zagotovijo, da lokalne akcijske skupine izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom.	Organi upravljanja zagotovijo, da se lokalne akcijske skupine združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom.

Obrazložitev

Izkušnje so pokazale, da organ upravljanja težko izbere glavnega partnerja, če lokalna akcijska skupina ne nastopi kot skupna pravna oseba. Ker lokalne akcijske skupine nosijo precejšen del odgovornosti, zaradi česar so odgovorne tudi za morebitne napake, bi se morale obvezno formirati v strukturo s pravnim statusom.

Predlog spremembe 46

Člen 31(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Delež iz skladov, povrnjen za tehnično pomoč, je naslednji:

(a)	za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za podporo Kohezijskega sklada: 2,5 % ;

(a)	za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za podporo Kohezijskega sklada: 5 % ;

(b)	za podporo ESS+: 4 % in za programe iz člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+: 5 %;

(b)	za podporo ESS+: 5 %;

(c)	za podporo ESPR: 6 %;

(c)	za podporo EKSRP: 5 %;

(d)	za AMIF, SNV in podporo IUMV: 6 %.

(d)	za podporo ESPR: 6 %;

(e)	za AMIF, SNV in podporo IUMV: 6 %.

Obrazložitev

Pavšalna stopnja (5 %) za tehnično pomoč bi morala zajemati tudi ESS+.

Predlog spremembe 47

Člen 33(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa.	Država članica v dogovoru z organom upravljanja v skladu s kodeksom ravnanja za partnerstvo in upravljanje na več ravneh ter svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa.
[…]	[…]

Obrazložitev

Institucionalni, pravni in finančni okvir v državah članicah ter kodeks ravnanja je treba navesti, da bi zagotovili ustrezno vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti in deležnikov. Ker se za spremljanje posameznega programa ustanovi odbor za spremljanje, bi moral biti za njegovo ustanovitev odgovoren organ upravljanja.

Predlog spremembe 48

Člen 33(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, izmenjane z odborom za spremljanje, na spletni strani iz člena 44(1).	Organ upravljanja objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, povezane z delom odbora za spremljanje, na spletni strani iz člena 44(1) ali navede povezavo do ustrezne spletne strani, kjer so na voljo vsi podatki in informacije .

Obrazložitev

Vsi podatki in informacije v zvezi z odbori za spremljanje za sedanje programsko obdobje so objavljeni na ustreznih spletnih straneh, vzpostavljenih posebej v ta namen. Ta dobra praksa bi se morala nadaljevati v obdobju 2021–2027.

Predlog spremembe 49

Člen 35(1)(f)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odbor za spremljanje preverja:

[…]

(f)	izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)	izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo v skladu z določbami iz komunikacijske strategije ;

[…]

Obrazložitev

Predlaga se, da se ohrani strategija komuniciranja in da je za njeno sprejetje in spreminjanje pristojen nadzorni odbor operativnega programa.

Predlog spremembe 50

Člen 35(1), nova točka za točko (i)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odbor za spremljanje preverja:

[…]

(j)	metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno s kakršnimi koli spremembami in brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 27(3);

Obrazložitev

Odobritev odbora za spremljanje se ne bi smela zahtevati za metodologijo in merila za izbor, saj bi bilo v nasprotnem primeru delo organa upravljanja ovirano.

Predlog spremembe 51

Člen 35(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odbor za spremljanje odobri:

(a)	metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno s kakršnimi koli spremembami, po posvetovanju s Komisijo v skladu s členom 67(2) in brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 27(3);

(a)	letna poročila o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, ter končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada;

(b)	letna poročila o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, ter končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada;

(b)	načrt vrednotenja in njegove morebitne spremembe;

(c)	načrt vrednotenja in njegove morebitne spremembe;

(c)	morebitne predloge organa upravljanja za spremembo programa, razen za prerazporeditve v skladu s členom 19(5) in členom 21.

(d)	morebitne predloge organa upravljanja za spremembo programa, vključno s prerazporeditvami v skladu s členom 19(5) in členom 21.

(d)	spremembe seznama načrtovanih operacij strateškega pomena iz člena 17(3)(d)(i) ter informacij iz točk (d)(iii), (d)(vii) in (d)(j) člena 17(3).

(e)	komunikacijsko strategijo za operativni program in morebitne spremembe strategije.

Obrazložitev

Odobritev organa upravljanja se ne bi smela zahtevati za spremembe programa v obliki prerazporeditev med prednostnimi osmi pod 5 % (ali 10 %) prožnosti, saj sicer organ upravljanja ne bi imel možnosti pravočasnega prilagajanja. Sistem prožnosti ne bi bil več učinkovit.

Predlog spremembe 52

Člen 37(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje zbirne podatke za vsak program vsako leto do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija , 30. septembra in 30. novembra , in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VII.	Organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje zbirne podatke za vsak program vsako leto do 31. januarja, 31. julija in 31. oktobra , in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VII.
Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 2030.	Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 2030.
Za programe v okviru člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+ se podatki pošljejo vsako leto do 30. novembra.	Za programe v okviru člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+ se podatki pošljejo vsako leto do 30. novembra.

Obrazložitev

Pošiljanje podatkov šestkrat letno je znatno upravno breme, zato bi se moralo zmanjšati na trikrat letno, tako kot je določeno v sedanji uredbi o skupnih določbah.

Predlog spremembe 53

Člen 43(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

Koordinator za komuniciranje v dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja vključi naslednje organe:

(a)	predstavništva Evropske komisije in pisarne za stike Evropskega parlamenta v državah članicah; informacijske centre „Europe Direct“ in druge mreže; izobraževalne in raziskovalne ustanove;

(a)	predstavništva Evropske komisije in pisarne za stike Evropskega parlamenta v državah članicah; informacijske centre „Europe Direct“ in druge mreže; izobraževalne in raziskovalne ustanove;

(b)	druge ustrezne partnerje in organe.

(b)	lokalne in regionalne oblasti, ki so vključene v izvajanje programov;

(c)	druge ustrezne partnerje in organe.

Obrazložitev

Uredba o skupnih določbah bi morala spodbujati sodelovanje med vsemi ravnmi vlade, ki so vključene v izvajanje programov in komuniciranje v zvezi z njimi.

Predlog spremembe 54

Člen 43(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Vsak organ upravljanja določi uradnika za komuniciranje za vsak program (v nadaljnjem besedilu: uradnik za programsko komuniciranje).	Vsak organ upravljanja določi uradnika za komuniciranje za en ali več programov (v nadaljnjem besedilu: uradniki za programsko komuniciranje).

Obrazložitev

Da bi podprli povezovanje skladov za dosego celovitejšega pristopa, ki bi temeljil na povečanih sinergijah, bi morala obstajati možnost enega uradnika za več programov. Tako bi bila zagotovljena tudi bolj usklajena komunikacija med skladi.

Predlog spremembe 55

Člen 43(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija upravlja mrežo, ki povezuje koordinatorje za komuniciranje, uradnike za programsko komuniciranje in predstavnike Komisije, da si izmenjujejo informacije o dejavnostih prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja.	Komisija upravlja mrežo, ki povezuje koordinatorje za komuniciranje, uradnike za programsko komuniciranje , predstavnike Evropskega odbora regij in predstavnike Komisije, da si izmenjujejo informacije o dejavnostih prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja.

Obrazložitev

Naloga Komisije je vodenje komunikacijske mreže, v katero bi moral biti vključen tudi OR, da se zagotovijo sinergije in sodelovanje.

Predlog spremembe 56

Člen 44 – za odstavkom 1 se doda nov odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Organi upravljanja pripravijo komunikacijsko strategijo za vsak operativni program. Lahko se pripravi skupna komunikacijska strategija za več operativnih programov. V komunikacijski strategiji se v skladu z načelom sorazmernosti upošteva obseg zadevnega operativnega programa ali programov.

Komunikacijska strategija vključuje elemente iz Priloge VIII.

Država članica in organ upravljanja zagotovita, da se informacijski in komunikacijski ukrepi izvajajo v skladu s komunikacijsko strategijo zaradi izboljšanja prepoznavnosti in interakcije z državljani, ter si prizadevajo za čim večjo medijsko pokritost.

Obrazložitev

Strategija komuniciranja je ključni element pri oblikovanju in izvajanju zahtev po prepoznavnosti in v zvezi s komuniciranjem, kar je v tem trenutku tako pomembno. Njena popolna ukinitev bi povzročila negotovost pri izvajanju teh ukrepov in možnost, da različne agencije in organi, vključeni v njeno izvajanje, ne bi bili niti najmanj usklajeni.

Predlog spremembe 57

Člen 44(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Organ upravljanja na spletni strani iz odstavka 1 najpozneje en mesec pred začetkom razpisa za zbiranje predlogov objavi kratek povzetek načrtovanih in objavljenih razpisov za zbiranje predlogov z naslednjimi podatki:	Organ upravljanja na spletni strani iz odstavka 1 objavi kratek povzetek načrtovanih in objavljenih razpisov za zbiranje predlogov z naslednjimi podatki:
[…]	[…]

Obrazložitev

Določbe iz člena 44(2) bi lahko povzročile zamude pri izvajanju in hkrati omejile prožnost organov upravljanja.

Zato se predlaga črtanje določbe v zvezi z oceno posameznih uprav glede izbire najustreznejših instrumentov, da bi zagotovili najširšo prepoznavnost možnosti financiranja.

Če pa se oceni, da bi bilo treba to določbo ohraniti, rok za objavo ne bi smel biti določen vnaprej, temveč prepuščen odločitvi organov upravljanja, da bi zagotovili skladnost z načrtovanjem izvajanja.

Predlog spremembe 58

Za členom 44 se doda nov člen

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	1. Komunikacijska strategija, ki jo pripravi organ upravljanja, se predloži v odobritev odboru za spremljanje v skladu s členom 35(2)(e) najpozneje šest mesecev po sprejetju zadevnega operativnega programa ali programov.
	Kadar se za več operativnih programov pripravi skupna komunikacijska strategija, ki zadeva več odborov za spremljanje, lahko država članica določi en odbor za spremljanje, ki bo ob posvetovanju z drugimi ustreznimi odbori za spremljanje pristojen za odobritev skupne strategije in njenih morebitnih prihodnjih sprememb.
	Država članica ali organi upravljanja lahko med programskim obdobjem komunikacijsko strategijo po potrebi spremenijo. Organ upravljanja predloži spremenjeno komunikacijsko strategijo v odobritev odboru za spremljanje v skladu s členom 35(2)(e).
	2. Z odstopanjem od tretjega pododstavka odstavka 1 tega člena organ upravljanja najmanj enkrat letno pristojni odbor za spremljanje oziroma pristojne odbore za spremljanje obvesti o napredku pri izvajanju komunikacijske strategije iz člena 35(1)(f) in o svoji analizi rezultatov, pa tudi o načrtovanih dejavnostih in ukrepih informiranja in komuniciranja ter ukrepih za povečanje prepoznavnosti skladov, ki naj bi bili izvedeni naslednje leto. Odbor za spremljanje poda mnenje o dejavnostih, načrtovanih za naslednje leto, med drugim tudi o tem, kako izboljšati učinkovitost dejavnosti komuniciranja, namenjenih javnosti.

Obrazložitev

Predlaga se, da se ohrani postopek odobravanja, spreminjanja in spremljanja komunikacijske strategije glede na pozitivne rezultate v obdobju 2014–2020 in ker bi to omogočilo, da bi nadzor Komisije temeljil na organiziranem in dostopnem dokumentu, s čimer bi se olajšala sam nadzor.

Predlog spremembe 59

Člen 50(2)(b)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
tako, da se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene delijo z mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, navedeno v pogodbi o zaposlitvi.	tako, da se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene delijo z mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali kolektivno pogodbo , navedeno v pogodbi o zaposlitvi.

Obrazložitev

Omemba podlage za pogodbo o zaposlitvi.

Predlog spremembe 60

Člen 52(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom le za nove naložbe, za katere se pričakuje, da so finančno izvedljive, ker na primer ustvarjajo prihodke ali prihranke, a iz tržnih virov ne morejo zbrati zadostnih sredstev.	Finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom le za naložbe, za katere se pričakuje, da so finančno izvedljive, ker na primer ustvarjajo prihodke ali prihranke, a iz razpoložljivih tržnih virov ne morejo zbrati zadostnih sredstev.

Obrazložitev

Finančni instrumenti se ne bi smeli uporabljali le za nove naložbe, temveč na splošno za naložbe, ki so finančno izvedljive, in če financiranja iz razpoložljivih tržnih virov ni mogoče zagotoviti.

Predlog spremembe 61

Člen 52 – za odstavkom 6 se doda nov odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kjer finančni instrumenti podpirajo financiranje podjetij, tudi malih in srednjih podjetij, je cilj te podpore ustanovitev novih podjetij, zgodnji kapital, tj. semenski kapital in zagonski kapital, razširitveni kapital, kapital za okrepitev splošnih dejavnosti podjetja ali izvedbo novih projektov, prodor na nove trge ali nov razvoj obstoječih podjetij, brez poseganja v veljavna pravila Unije o državni pomoči in v skladu s posameznimi pravili sklada. Ta podpora lahko zajema naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ter obratni kapital v okviru veljavnih pravil Unije o državni pomoči, da bi zasebni sektor spodbudili k zagotavljanju financiranja za podjetja. Zajema lahko tudi stroške prenosa lastninskih pravic v podjetjih, če se tak prenos izvede med neodvisnimi vlagatelji.

Obrazložitev

Tako kot sedanja uredba o skupnih določbah bi tudi nova uredba o skupnih določbah morala vsebovati široko opredelitev pojma naložba.

Predlog spremembe 62

Člen 53(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Finančni instrumenti, za upravljanje katerih je odgovoren organ upravljanja, so lahko vzpostavljeni v eni od naslednjih oblik:

(a)	investicija sredstev programa v kapital pravne osebe;

(b)	posebni svežnji financiranja ali fiduciarni računi znotraj institucije.

Finančni instrumenti, za upravljanje katerih je odgovoren organ upravljanja, so lahko vzpostavljeni v eni od naslednjih oblik:

(a)	investicija sredstev programa v kapital pravne osebe;

(b)	posebni svežnji financiranja ali fiduciarni računi znotraj institucije.

Organ upravljanja izbere organ, ki naj izvaja finančni instrument.

Organ upravljanja izbere organ, ki naj izvaja finančni instrument , v skladu s členom 67 .

Ko organ, ki ga izbere organ upravljanja, izvaja holdinški sklad, lahko ta organ nadalje izbere druge organe za izvajanje posebnih skladov.

Obrazložitev

Da bi se zagotovilo tržno usmerjeno izvajanje finančnih instrumentov in ublažilo tveganje revizij pri izboru organa, ki izvaja finančni instrument, je ključna uskladitev s členom 67. V skladu s spremembo bi bilo treba spremeniti tudi uvodno izjavo (44) ter člena 62(3) in 67(4).

Predlog spremembe 63

Člen 53(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Nacionalno sofinanciranje programa lahko zagotovi organ upravljanja ali pa se zagotovi na ravni holdinških skladov ali na ravni posebnih skladov ali na ravni naložb v končne prejemnike , in sicer v skladu s pravili za posamezni sklad. Ko se nacionalno sofinanciranje zagotovi na ravni naložb v končne prejemnike, organ, ki izvaja finančne instrumente, hrani dokazila o upravičenosti povezanih odhodkov.

Nacionalno sofinanciranje programa lahko zagotovi organ upravljanja ali holdinški skladi ali posebni skladi ali zasebni vlagatelji ali končni prejemniki , in sicer v skladu s pravili za posamezni sklad. Ko se nacionalno sofinanciranje zagotovi z naložbami v končne prejemnike ali na njihovi ravni , organ, ki izvaja finančne instrumente, hrani dokazila o upravičenosti povezanih odhodkov.

Obrazložitev

Ni razlogov, da se lastni prispevek končnega prejemnika izključi kot upravičeno nacionalno sofinanciranje, če je namenjeno financiranju iste naložbe. Taka izključitev pomeni neutemeljeno zaostrovanje pogojev za upravičenost v primerjavi z nepovratnimi sredstvi.

Predlog spremembe 64

Člen 59(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Odstavka 1, in 2 se ne uporabljata za kakršno koli operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.	Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za prispevke programa k finančnim instrumentom ali prispevke programa finančnih instrumentov in kakršno koli operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.

Obrazložitev

Operacije finančnih instrumentov bi morale biti izrecno izvzete iz določb o trajnosti. Tako odstopanje je bilo uspešno uvedeno tako v obdobju 2007–2013 kot obdobju 2014–2020.

Predlog spremembe 65

Člen 63(7)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice zagotovijo, da se vse izmenjave informacij med upravičenci in organi, odgovornimi za program, izvajajo s sistemi elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XII.	Države članice zagotovijo, da se izmenjave informacij med upravičenci in organi, odgovornimi za program, lahko izvajajo s sistemi elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XII , kadar je to potrebno .
[…]	[…]

Obrazložitev

Če bi zahtevali, da se vse izmenjave podatkov izvajajo elektronsko, bi bilo to nepotrebno breme.

Predlog spremembe 66

Člen 64(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

(c)	Komisija posreduje predhodne ugotovitve revizije pristojnemu organu države članice v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece po zadnjem dnevu revizije;

(c)	Komisija posreduje predhodne ugotovitve revizije pristojnemu organu države članice v vsaj enem od jezikov zadevne države članice največ 3 mesece po zadnjem dnevu revizije;

(d)	Komisija posreduje revizijsko poročilo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece po datumu prejetja popolnega odgovora pristojnega organa države članice na predhodne ugotovitve revizije.

(d)	Komisija posreduje revizijsko poročilo v vsaj enem od jezikov zadevne države članice največ 3 mesece po datumu prejetja popolnega odgovora pristojnega organa države članice na predhodne ugotovitve revizije.

[…]

Obrazložitev

To bi prispevalo k hitrejšemu izvajanju, saj zadevnim organom ne bi bilo treba čakati na dodatni prevod, če bi bil potreben.

Predlog spremembe 67

Člen 67(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Na zahtevo Komisije se organ upravljanja posvetuje s Komisijo in upošteva njene pripombe pred prvotno predložitvijo meril za izbor odboru za spremljanje in pred kakršnimi koli nadaljnjimi spremembami teh meril.

Obrazložitev

Pogoji, pod katerimi lahko Komisija zahteva, da se organ posvetuje z njo o merilih za izbor, niso jasni. To bi oviralo avtonomnost in postopek odločanja organa upravljanja.

Predlog spremembe 68

Člen 84(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Plačilo predfinanciranja za vsak sklad se izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, in sicer kot sledi:

(a)	2021: 0,5 % ;

(b)	2022: 0,5 % ;

(c)	2023: 0,5 % ;

(d)	2024: 0,5 % ;

(e)	2025: 0,5 % ;

(f)	2026: 0,5 % .

Plačilo predfinanciranja za vsak sklad se izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, in sicer kot sledi:

(a)	2021: 2 % ;

(b)	2022: 2 % ;

(c)	2023: 2 % ;

(d)	2024: 2 % ;

(e)	2025: 2 % ;

(f)	2026: 2 % .

Če je program sprejet po 1. juliju 2021, se prvi obroki izplačajo v letu sprejetja.

Obrazložitev

V primerjavi s sedanjo uredbo o skupnih določbah je znesek predhodnega financiranja v novi uredbi o skupnih določbah premočno zmanjšan.

Predlog spremembe 69

Člen 85(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z odstopanjem od točke (a) odstavka 3 velja naslednje:

(a)	kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točko (a) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, ki jih upravičuje napredek pri izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov v skladu s sklepom iz člena 89(2);

(a)	kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točko (a) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, ki jih upravičuje napredek pri izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov v skladu s sklepom iz člena 89(2);

(b)	kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točkami (c), (d) in (e) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, določeni v skladu s sklepom iz člena 88(3);

(b)	kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točkami (c), (d) in (e) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, določeni v skladu s sklepom iz člena 88(3);

(c)	za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1) so zneski iz zahtevka za plačilo stroški, izračunani na veljavni osnovi.

(c)	za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1) so zneski iz zahtevka za plačilo stroški, izračunani na veljavni osnovi;

(d)	v primeru državne pomoči lahko zahtevki za plačilo vključujejo predplačila, ki jih organ, ki dodeljuje nepovratna sredstva, izplača upravičencu pod pogojem, da ta predplačila ne presegajo 40 % skupnega zneska pomoči, ki se upravičencu dodeli za posamezno operacijo.

Obrazložitev

V sedanji uredbi o skupnih določbah je v členu 131(4)(b) predvidena možnost izvrševanja predplačil v višini do 40 %, ki bi jo bilo treba v novi uredbi ohraniti.

Predlog spremembe 70

Člen 86

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

2. Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53( 3 ), se zahtevki za plačilo, ki vključujejo odhodke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)	znesek iz prvega zahtevka za plačilo se predhodno plača v finančne instrumente in lahko znaša do 25 % skupnega zneska prispevkov programa, odobrenih za finančne instrumente v okviru ustreznega sporazuma o financiranju, v skladu z ustrezno prednostno nalogo in kategorijo regije, če je ustrezno;

(b)	znesek iz naknadnih zahtevkov za plačilo, predloženih v obdobju upravičenosti, vključuje upravičene odhodke iz člena 62(1).

2. Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53( 2 ), zahtevki za plačilo vključujejo odhodke za vzpostavitev finančnih instrumentov ali prispevke k njim.

3. Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo iz točke (a) odstavka 2, Komisija obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

Razkrije se ločeno v zahtevkih za plačilo .

Obrazložitev

V obdobju 2014–2020 prispevek programa k finančnim instrumentom omejuje prožnost vzpostavljenih instrumentov in možnost sočasnega začetka več finančnih produktov. Sprememba temelji na dobri praksi iz obdobja 2007–2013.

Predlog spremembe 71

Člen 88(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

(c)	pravil o ustreznih stroških na enoto in pavšalnih zneskih, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;

(c)	pravil o ustreznih stroških na enoto, pavšalnih zneskih in pavšalnih stopnjah , ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;

(d)	pravil o ustreznih stroških na enoto in pavšalnih zneskih, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije.

(d)	pravil o ustreznih stroških na enoto, pavšalnih zneskih in pavšalnih stopnjah , ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije.

Obrazložitev

Sprememba zaradi skladnosti člena.

Predlog spremembe 72

Člen 99(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija razveljavi kateri koli znesek iz programa, ki ni bil porabljen za predfinanciranje v skladu s členom 84 ali za katerega zahtevek za plačilo ni bil predložen v skladu s členoma 85 in 86, do 26 . decembra drugega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti za leta 2021 do 2026.

Komisija razveljavi kateri koli znesek iz programa, ki ni bil porabljen za predfinanciranje v skladu s členom 84 ali za katerega zahtevek za plačilo ni bil predložen v skladu s členoma 85 in 86, do 31 . decembra tretjega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti za leta 2021 do 2026.

Podaljšanje se izvede tudi v primeru zaustavitve plačil iz pravnih ali preventivnih razlogov.

Obrazložitev

Pravila o razveljavitvi se ne bi smela skrajšati, temveč ostati na ravni n+3, saj ima več lokalnih in regionalnih organov zdaj težave pri zagotavljanju zadostnega sofinanciranja. Rok bi moral biti konec leta.

Predlog spremembe 73

Člen 103(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, v kateri se določi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ po kategorijah regij, skupaj s seznamom upravičenih regij v skladu z metodologijo iz Priloge XXII.	Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, v kateri se določi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ po kategorijah regij, skupaj s seznamom upravičenih regij v skladu z metodologijo iz Priloge XXII.
V tej odločitvi se določi tudi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).	V tej odločitvi se določi tudi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).
	Tako najmanjša skupna dodelitev iz skladov na nacionalni in regionalni ravni znaša 76 % proračunskih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici ali regiji v obdobju 2014–2020.

Obrazložitev

Varnostna mreža, ki jo Komisija zagotavlja na nacionalni ravni, ne preprečuje nesorazmernega zmanjšanja sredstev za posamezna območja, ki prejemajo pomoč, kar z vidika kohezijske politike ne bi bilo upravičeno.

Predlog spremembe 74

Člen 104(7)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 2,5 % skupnih sredstev, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno 8 430 000 000 EUR).	Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 3,3 % skupnih sredstev, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno XX XXX EUR).

Obrazložitev

Predlog Komisije bi kljub vključitvi novih ukrepov v osnutek uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju povzročil znatno zmanjšanje proračunskih sredstev za ukrepe teritorialnega sodelovanja. Zato OR predlaga, naj se sredstva za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja povečajo na 3,3 % skupnih sredstev za kohezijsko politiko, s čimer bi lahko zavarovali programe čezmejnega sodelovanja ter medregionalno sodelovanje in sodelovanje za najbolj oddaljene regije. Ohraniti bi bilo treba sedanjo metodo dodelitve za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja, kot je določena v Prilogi VII k Uredbi (EU) št. 1303/2013, saj bi predlagana nova metoda za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja povzročila diskriminacijo držav članic in regij, ki so ob mejah redko poseljene (zlasti novo merilo 25 kilometrov).

Predlog spremembe 75

Člen 105(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija lahko, ko država članica predloži partnerski sporazum, ali v okviru vmesnega pregleda sprejme predlog države članice za prerazporeditev:

(a)	največ 15 % vseh dodelitev za manj razvite regije regijam v prehodu ali bolj razvitim regijam in dodelitev za regije v prehodu bolj razvitim regijam;

(b)	iz dodelitev za bolj razvite regije ali regije v prehodu v dodelitve za manj razvite regije.

Komisija lahko, ko država članica predloži partnerski sporazum, ali v okviru vmesnega pregleda sprejme predlog države članice za prerazporeditev največ 15 % vseh dodelitev.

Obrazložitev

Na voljo bi morale biti prerazporeditve med vsemi kategorijami regij.

Predlog spremembe 76

Člen 106(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
S sklepom Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz skladov za vsako prednostno nalogo.	S sklepom Komisije o sprejetju operativnega programa se določita največji znesek podpore iz skladov za vsako prednostno nalogo in stopnja sofinanciranja za program .

Obrazložitev

Določitev najvišje stopnje sofinanciranja na ravni operativnega programa (namesto najvišjih stopenj za posamezno prednostno nalogo) omogoča večjo prožnost v postopku izvajanja. To bi omogočilo diverzifikacijo sofinanciranja prednostnih nalog glede na vrste posredovanj.

Predlog spremembe 77

člen 106(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Stopnja sofinanciranja za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ na ravni vsake prednostne naloge ni višja od:

(a)	70 % za manj razvite regije;

(b)	55 % za regije v prehodu;

(c)	40 % za bolj razvite regije.

Stopnja sofinanciranja za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ na ravni vsake prednostne naloge ni višja od:

(a)	85 % za manj razvite regije;

(b)	70 % za regije v prehodu;

(c)	50 % za bolj razvite regije.

Stopnje sofinanciranja iz točke (a) se uporabljajo tudi za najbolj oddaljene regije.

Stopnja sofinanciranja za Kohezijski sklad na ravni vsake prednostne naloge ni višja od 70 %:

Stopnja sofinanciranja za Kohezijski sklad na ravni vsake prednostne naloge ni višja od 85 %:

Uredba o ESS+ lahko določi višje stopnje sofinanciranja za prednostne naloge, ki podpirajo inovativne ukrepe v skladu s členom [14] navedene uredbe.

Obrazložitev

Stopnje sofinanciranja bi morale ostati na sedanji ravni.

Predlog spremembe 78

Člen 106(4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Stopnja sofinanciranja za programe Interreg ni višja od 70 % .	Stopnja sofinanciranja za programe Interreg ni višja od 85 % .
[…]	[…]

Obrazložitev

Stopnja sofinanciranja za uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju bi morala biti še naprej 85 %.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

podpira glavne cilje, ki jih Komisija želi doseči z novo uredbo o skupnih določbah, zlasti posodobitev kohezijske politike, ki bi postala preprostejša, prožnejša in učinkovitejša, ter občutno zmanjšanje nepotrebnih upravnih bremen za upravičence in organe upravljanja;

pozdravlja dejstvo, da kohezijska politika ostaja na voljo vsem regijam v Evropski uniji, kar je bila ena od glavnih skrbi, ki jih je izrazil v svojih prejšnjih mnenjih o tem vprašanju, in tudi glavno sporočilo zavezništva za kohezijo #CohesionAlliance;

pozdravlja dejstvo, da se potrjuje pristop deljenega upravljanja, vendar poudarja, da bi bilo treba ukrepe še naprej izvajati na najustreznejši teritorialni ravni s krepitvijo vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri upravljanju programov čim bliže državljanom v skladu z načeli subsidiarnosti, upravljanja na več ravneh in partnerstva;

poziva k nadaljnji poenostavitvi, na primer z zmanjšanjem upravnih bremen, ki izvirajo iz uredb o državni pomoči;

Cilji in splošna pravila o podpori

podpira vseh pet novih ciljev politike, saj so po eni strani večinoma skladni s prejšnjimi tematskimi cilji, po drugi pa zaradi širših opredelitev omogočajo več prožnosti;

meni, da je izključitev EKSRP iz uredbe o skupnih določbah resnično zaskrbljujoča, saj bi lahko ogrozila celostni pristop v okviru strukturnih in investicijskih skladov na podeželju, saj je razvoj podeželja glavni element ciljev kohezijske politike. Da bi izboljšali sinergije z razvojem podeželja, poziva k ponovni vključitvi EKSRP v uredbo o splošnih določbah (glej mnenje OR NAT-VI/034 o skupni kmetijski politiki), vendar pozdravlja dejstvo, da se predlog uredbe za strateške načrte skupne kmetijske politike (člen 2) v zvezi z nekaterimi zadevami, zlasti vprašanji celostnega teritorialnega razvoja, sklicuje na novo uredbo o skupnih določbah;

poudarja, da mora Evropski socialni sklad tudi v prihodnosti temeljiti na kohezijski politiki, saj je glavni instrument EU za vlaganje v človeški kapital, spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, socialno vključevanje ter izboljšanje življenja več milijonov evropskih državljanov;

poudarja pomen načel partnerstva in upravljanja na več ravneh ter poziva k vključitvi sedanjega kodeksa ravnanja v prilogo k osnutku uredbe; poziva k polnemu izvajanju kodeksa ravnanja za zagotovitev, da bi vključenost lokalnih in regionalnih organov pomenila polnopravno partnerstvo;

Strateški pristop

obžaluje, da predlog Komisije ni vključen v prenovljeno dolgoročno strategijo, ki bi sledila strategiji Evropa 2020; pričakuje, da bo Komisija predstavila tako novo dolgoročno strategijo EU za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja na podlagi preoblikovanega upravljanja, ki bi v celoti temeljilo na upravljanju na več ravneh;

10.

pozdravlja, da je besedilo novega partnerskega sporazuma poenostavljeno in bolj jedrnato;

11.

poudarja, da morajo biti vse prerazporeditve med skladi ali iz skladov v program InvestEU ali druge instrumente Unije v okviru posrednega ali neposrednega upravljanja v celoti skladne z načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh ter ne smejo oslabiti lokalnega pristopa skladov;

12.

pozdravlja dejstvo, da se je zmanjšalo število omogočitvenih pogojev in da so zdaj zlasti tematski omogočitveni pogoji tesneje povezani s strateškimi okviri politike na posameznih področjih;

13.

kljub temu izraža zaskrbljenost, ker plačila niso mogoča, dokler Komisija ne obvesti držav članic o izpolnjevanju omogočitvenih pogojev, saj bi to lahko povzročilo zamude pri izvajanju programov;

14.

poziva, da bi morale biti v novem programu že določene dodelitve za vsa leta programskega obdobja, vključno z okvirnimi dodelitvami za leti 2026 in 2027, da bi našli pravo ravnovesje med dodatno prožnostjo in sposobnostjo ukrepanja kohezijske politike ter pomenom ohranitve dolgoročnega pristopa k strateškim naložbam kohezijske politike, ki temelji na celotnem sedemletnem obdobju financiranja;

15.

ponovno odločno zavrača negativni koncept makroekonomskega pogojevanja, s katerim se zaradi povezave med skladi ESI in gospodarskim upravljanjem regionalne in lokalne oblasti „kaznuje“ za neizpolnjene obveznosti nacionalnih vlad. Za kohezijsko politiko, katere cilji nimajo veliko skupnega z makroekonomskim upravljanjem, ne bi smela veljati pogojenost, na katero lokalne in regionalne oblasti ali drugi upravičenci ne morejo vplivati. Zato makroekonomska pogojenost, ki jo neustrezno uvede država članica, ne bi smela vplivati na plačila končnim prejemnikom in upravičencem;

16.

po drugi strani je seznanjen z nezadostno analizo operativnih postopkov za povezovanje evropskega semestra s kohezijsko politiko ter z nejasnostjo načinov usklajevanja med ukrepi kohezijske politike in merili programa za podporo reformam, ter vztraja, da se posebni cilji kohezijske politike vedno spoštujejo, da bi se okrepila regionalna razsežnost evropskega semestra;

17.

meni, da mehanizem omogočitvenega pogoja že zdaj učinkovito deluje na področjih reform, ki so pomembna za kohezijsko politiko;

18.

odobrava krepitev celostnih teritorialnih instrumentov, ki so edinstven instrument v podporo pristopu „od spodaj navzgor“. Vendar poudarja tudi potrebo po večjem spoštovanju področja delovanja in pristojnosti organov, odgovornih za izbor operacij;

Načrtovanje

19.

poziva k racionalizaciji strukture programov, ki v primerjavi s sedanjim obdobjem očitno niso poenostavljeni; meni, da je obdobje, predvideno za odobritev sprememb, predolgo, saj je enako obdobju, predvidenemu za odobritev programa;

20.

meni, da je predlagana pavšalna stopnja v višini 2,5 % za tehnično pomoč za ESRR in Kohezijski sklad še vedno nezadostna, in v zvezi s tem predlaga pavšalno stopnjo v višini 5 % za tehnično pomoč, pri čemer se upošteva, da nova uredba ne vsebuje posebnega cilja glede krepitve zmogljivosti;

Spremljanje, vrednotenje, komunikacija in prepoznavnost

21.

pozdravlja namero nove uredbe o skupnih določbah, da se okrepita transparentnost in prepoznavnost izvajanja skladov, pri čemer želi spomniti na svoj poziv k natančnejšim merilom za okrepitev lokalne in regionalne odgovornosti in prepoznavnosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov na terenu ter k znatnemu povečanju prepoznavnosti meril kohezijske politike z ustreznimi komunikacijskimi ukrepi, saj so ena od neizpodbitnih prednosti povezovanja EU za ljudi na lokalni ravni;

22.

kljub temu predlaga, da bi moralo biti za povečanje skladnosti organom upravljanja dovoljeno, da določijo enega uradnika za komuniciranje za več programov;

Finančna podpora

23.

podpira nove določbe, katerih namen je povečati uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, in nove določbe, katerih cilja sta racionalizacija uporabe finančnih instrumentov in njihovo boljše vključevanje v postopek načrtovanja in izvajanja;

Upravljanje in nadzor

24.

meni, da sta odprava postopkov za imenovanje organov in določitev organov potrjevanja ter večja zanesljivost nacionalnih sistemov upravljanja dobrodošla, saj se tako zmanjšuje upravno breme za organe, ki so odgovorni za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

25.

ceni poenostavitev pravil za revizijo v predlagani uredbi o skupnih določbah in zlasti nove določbe, ki krepijo načelo enotne revizije, s čimer se bo znatno zmanjšalo upravno breme za organe, ki so pristojni za programe, in za upravičence ter prispevalo k sorazmernosti;

26.

pozdravlja tudi možnost izboljšane sorazmerne ureditve za programe z dobro delujočim upravnim in nadzornim sistemom ter dobrimi rezultati;

Finančno upravljanje

27.

izraža zaskrbljenost, ker se je raven predfinanciranja občutno zmanjšala na letno plačilo v višini 0,5 % skupne podpore posameznega sklada, in poziva k višji stopnji predfinanciranja v povprečju najmanj v višini 2 %;

28.

poudarja, da bi se s ponovno uvedbo pravila n+2 zaključek sedanjega programskega obdobja prekrival s prvim ciljem n+2 novega obdobja, kar za izvajanje programov pomeni veliko upravno breme. V zvezi s tem poziva k ohranitvi sedanjega pravila n+3;

Finančni okvir

29.

pozdravlja dejstvo, da je v novi uredbi o skupnih določbah ohranjena obstoječa struktura treh kategorij regij (manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije) na ravni NUTS 2, in podpira premik praga med regijami v prehodu in bolj razvitimi regijami z 90 % povprečnega BDP na prebivalca na 100 %, saj to odraža ugotovitve sedmega kohezijskega poročila o regijah, ki imajo BDP na prebivalca blizu povprečja EU in za katere se zdi, da so ujete v „pasti srednjega dohodka“, saj je njihova stopnja rasti precej nižja od povprečja EU;

30.

poziva, naj se ohranijo sedanje stopnje sofinanciranja v višini 85 % za manj razvite in najbolj oddaljene regije ter za Kohezijski sklad in cilj uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju, v višini 70 % za regije v prehodu in v višini 50 % za bolj razvite regije, saj bi splošno zmanjšanje lahko povzročilo tveganje prenehanja obveznosti za sredstva, zlasti v manj razvitih regijah, privedlo pa tudi do manjše privlačnosti kohezijske politike, predvsem v bolj razvitih regijah;

31.

meni, da se utegne zaradi zgornje meje pri upravičenih stroških DDV (5 000 000 EUR) zmanjšati privlačnost programov za vlagatelje, predvsem pri pomembnih infrastrukturnih projektih;

32.

poziva Komisijo, naj posodobi priloge k tej uredbi na podlagi predlogov sprememb v tem mnenju in se osredotoči predvsem na:

—	valorizacijo znanja in ukrepov za vključitev zagonskih podjetij in MSP v pobude za pametno specializacijo,

—	podroben oris zahtev v zvezi s komunikacijsko strategijo,

—	ponovno oceno ponderirane vsote deleža prebivalstva v čezmejnih regijah NUTS 3 in NUTS 2 in deleža celotnega prebivalstva v posamezni državi članici za programe čezmejnega in transnacionalnega sodelovanja,

—	upoštevanje regionalnih posledic največjega skupnega zneska sredstev iz skladov za posamezno državo članico.

V Bruslju, 5. decembra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(2) Uredba Komisije (EU) št. 868/2014 z dne 8. avgusta 2014 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 241, 13.8.2014, str. 1).

(1) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(1) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).

(1) Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).

Top