28.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 246/18

Glavni poročevalec:

Mihai MANOLIU

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je namen tega predloga o spremembi uredbe Sveta izboljšanje določb te uredbe ter njihova večja usmeritev v doseganje ciljev Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (Skupnega podjetja BBI). Predlog je usklajen s prvotnimi cilji in veljavnimi določbami politike.

1.2

EESO je mnenja, da se s Skupnim podjetjem BBI iščejo sinergije z drugimi programi Unije, na primer v zvezi s kohezijsko politiko, izobraževanjem, okoljem, malimi in srednjimi podjetji (MSP), konkurenčnostjo in politiko razvoja podeželja, pri čemer se na regionalni in nacionalni ravni krepijo zmogljivosti v povezavi s sedanjimi strategijami in politikami za pametno specializacijo.

1.3

Evropska komisija je v stalnem stiku s konzorcijem industrijskih panog, ki temeljijo na rabi biomase (konzorcijem BIC), zlasti v obliki posvetovanj in razprav o načinu, kako člani konzorcija BIC plačujejo finančni prispevek. Zato ta predlog spremembe nima nobenega drugega učinka, kot je tisti, ki naj bi bil dosežen s prvotno uredbo Sveta. Predvidene spremembe so zgolj tehnične narave, zato za to pobudo ni potrebna ocena učinka.

1.4

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da ta predlog zmanjšuje upravno breme za konzorcij BIC v zvezi z njegovo vlogo posrednika med člani konzorcija, ki morajo plačevati finančne prispevke, in udeleženci projektov. Konzorcij BIC še naprej nosi končno odgovornost za zagotavljanje zbirnih številčnih podatkov o finančnih prispevkih njegovih članov.

1.5

EESO odobrava bistvena pojasnila v novi uredbi:

2.1

EESO meni, da je koncept industrijske panoge, ki temelji na rabi biomase, del širšega področja biogospodarstva, ki je opredeljeno kot proizvodnja in pridobivanje obnovljivih bioloških virov ter njihova predelava v proizvode iz bioloških elementov, kot so hrana, krma in energija iz biomase. V ta namen se uporabljajo tri četrtine obdelovalnih površin v EU, v tem sektorju, katerega promet znaša 2 000 milijard EUR, pa je zaposlenih med 17 in 19 milijonov Evropejcev. Na znanju temelječa podjetja na področju biogospodarstva letno ustvarijo 57 milijard EUR prometa, zaposlujejo pa približno 305 000 ljudi (podatki za leto 2009).

2.2

Biogospodarstvo lahko v Evropi spodbudi razvoj, ustvari dodano vrednost ter nova varna in dostojna delovna mesta, znatno zmanjša odvisnost od uvoza, omogoči kar najbolj racionalno uporabo omejenih, vendar obnovljivih bioloških virov, hkrati pa precej prispeva k razvoju svetovne trgovine.

2.3

Na različnih ravneh je pogosto opaziti konkurenco med različnimi tehnologijami in uporabo bioloških virov; problem pa je še večji zaradi omejene razpoložljivosti teh virov. Biogospodarstvo bi sicer lahko pomembno prispevalo k zmanjšanju učinka tople grede zaradi emisij CO2, kar bi izboljšalo javno zdravje, lahko pa bi imelo tudi neželen učinek in povzročilo povečanje emisij toplogrednih plinov s precejšnjim vplivom na okolje.

2.4

Evropski politični okvir za biogospodarstvo zajema več političnih področij: kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, okolje, krožno gospodarstvo in raziskave; ta področja dejavnosti so urejena z različnimi zakonodajnimi akti in sektorskimi politikami (1).

2.5

Leta 2012 se je začela izvajati splošna strategija za biogospodarstvo, s katero naj bi zagotovili določeno skladnost politik, vendar pa je očitno, da še vedno prihaja do nekaterih nedoslednosti. EU zagotavlja financiranje inovacijskih dejavnosti na področju biogospodarstva z okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter s številnimi drugimi instrumenti financiranja. EESO meni, da je na tem področju treba poskrbeti za trajnostnost in celostno politiko.

2.6

V več sporočilih Komisije je bilo poudarjeno, da je treba preučiti možnost javno-zasebnega partnerstva za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, kot tehnološke pobude (2).

2.7

Pravna podlaga za ta predlog spremembe sta člena 187 in 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Države članice pri spreminjanju pravnega okvira skupnega podjetja ne morejo delovati samostojno, kajti spremeni ga lahko samo EU. Namen tega predloga je prilagoditev določb uredbe Sveta tako, da bodo imeli člani konzorcija BIC konkretne možnosti za izpolnitev obveznosti v zvezi s plačilom finančnega prispevka. Predlog je skladen z načelom sorazmernosti. Sprememba je potrebna tudi zato, ker uredbe Sveta ni mogoče razlagati tako, da bi bilo finančni prispevek mogoče plačati na ravni projekta.

3.1

Evropska komisija je leta 2012 na podlagi okvirnega programa za raziskave in inovacije sprejela strategijo za biogospodarstvo, katere cilj je zagotavljanje skladnosti politik na različnih področjih ukrepanja in s tem povezanih ciljev, in sicer tako na ravni EU kot na ravni držav članic. S tem pristopom naj bi povečali javno financiranje in zasebne naložbe na področju biogospodarstva. Vzpostavljeni so bili modeli participativnega upravljanja. V strategiji je bila določena podlaga za akcijski načrt z 12 ukrepi, ki so razporejeni po treh večjih področjih:

3.2

Sprejeti ukrepi so bili namenjeni ustanovitvi odbora zainteresiranih strani s področja biogospodarstva ter biogospodarskega observatorija, spodbujanju novih trgov z razvojem standardov, zlasti kar zadeva trajnostnost in uspešnost, zagotovili pa naj bi tudi potrebno bazo znanja za trajnostno intenzifikacijo primarne proizvodnje. Pregled in posodobitev strategije sta predvidena v letu 2017.

3.3

Predlog Komisije vsebuje tehnično spremembo veljavnega dokumenta, tj. Uredbe Sveta (EU) št. 560/2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase.

3.3.1

Skupno podjetje BBI je organ, pooblaščen za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, v katerem sodelujeta Evropska unija, ki jo zastopa Komisija, in konzorcij BIC. Podjetje je bilo ustanovljeno za izvajanje skupne tehnološke pobude za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (pobude BBI), do 31. decembra 2024.

3.3.2

Ob upoštevanju težav konzorcija BIC pri plačilu finančnega prispevka na način, določen z uredbo Sveta, se predlaga, da se poleg obstoječega načina plačila na ravni programa uvede možnost plačila finančnega prispevka na ravni projekta. S to rešitvijo je mogoče učinkovito odpraviti ta problem, prispeva pa tudi k doseganju prvotnih ciljev uredbe Sveta, saj članom konzorcija BIC omogoča, da izpolnijo svoje prvotne zaveze. Ta rešitev je podobna rešitvi, uporabljeni pri Skupnem podjetju IMI 2 (Skupnim podjetjem za pobudo za inovativna zdravila 2), v katerem lahko člani razen Unije finančno prispevajo na ravni programov, kar je metoda, ki jo običajno uporabljajo skrbniški skladi in dobrodelne organizacije, ali na ravni projektov, kar je postopek, ki ga uporabljajo gospodarski subjekti. Ta sprememba ni del programa REFIT.

3.4

Namen Skupnega podjetja BBI je izvajanje javno-zasebnega partnerstva, ki ga sestavljata Evropska unija, ki jo zastopa Komisija, na eni strani, ter konzorcij BIC, ki je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (EU) št. 560/2014, na drugi strani. Cilj tega partnerstva je izvajanje pobude BBI v skladu s statutom skupnega podjetja do 31. decembra 2024.

3.5

V členu 3 uredbe Sveta so določeni konkretni prispevki posameznih članov skupnega podjetja za kritje upravnih stroškov in stroškov poslovanja, ki si jih člani delijo, vključno z nedoločenim zneskom, ki ga sestavljajo stvarni prispevki pri izvajanju posrednih ukrepov (prispevki IKOP) in stvarni prispevki pri izvajanju dodatnih dejavnosti (prispevki IKAA). Iz razlage statuta izhaja, da bi bilo treba prispevek konzorcija BIC vključiti v proračun Skupnega podjetja BBI na ravni programa. Sestavni subjekti drugih članov razen Unije, ki sodelujejo pri izvajanju posrednih ukrepov financiranja, bi morali finančne prispevke zagotoviti neposredno za posredne ukrepe, tj. na ravni projekta.

3.6

Številni člani konzorcija BIC imajo težave pri načinu plačila; zanje namreč plačilo finančnega prispevka na ravni programa ni poslovno donosno, saj v zameno ne ponuja nobene zagotovljene koristi, zlasti kar zadeva rezultate projektov in povezanih pravic intelektualne lastnine, poleg tega pa bi lahko plačilo prispevka na ravni programa povzročilo, da bi člani konzorcija BIC s tem prispevali k financiranju lastnih konkurentov. Predlagan je alternativni način, tj. plačilo finančnega prispevka na ravni projekta, kar pomeni, da imajo od projekta koristi zgolj tisti udeleženci, ki so k njemu finančno prispevali. Ta postopek ne ogroža interesov Unije. Treba je zaščititi interese vrednostnih verig na področju biomase, vključno z MSP, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter univerzami.

3.7

Finančni prispevki drugih članov razen Unije morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

3.8

Člani konzorcija BIC bodo lahko v skladu s tem predlogom svoj finančni prispevek še naprej plačevali na ravni programa. Poleg tega bodo imeli možnost, da svoj finančni prispevek prenesejo neposredno drugemu udeležencu projekta, in sicer v skladu s pravili, o katerih se strani vzajemno dogovorita (konzorcijski sporazum), veljavnim pravnim okvirom [(finančni prenos od članov konzorcija BIC konzorciju BIC) in (finančni prenosi od članov konzorcija BIC upravičencem projekta)] ter nacionalno zakonodajo in običajnimi računovodskimi praksami. Konzorcij BIC bo zadolžen za poročanje o skupni višini prejetih finančnih prispevkov.

3.9

Vzorec sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev iz Skupnega podjetja BBI bo ustrezno spremenjen. Treba je poudariti, da predlog spremembe ne vpliva na varstvo temeljnih pravic in nima proračunskih posledic. Ocenjuje se, da bi zmanjšanje proračuna prizadelo predvsem univerze in ustrezna MSP, saj je bil prispevek Unije namenjen predvsem raziskovalnim in inovacijskim ukrepom.

3.10

Ta sprememba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Obrazložitveni dokument ni potreben.