EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.12.2016

COM(2016) 786 final

2016/0389(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o integrirani statistiki na ravni kmetij

ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 429 final}
{SWD(2016) 430 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Statistika mora biti zanesljiva in visokokakovostna, da oblikovalci politik, podjetja in širša javnost lahko sprejemajo ustrezne odločitve na podlagi dokazov. Zagotavljanje statistike takšne kakovosti pa pomeni izziv za evropski statistični sistem (ESS): kombinacija vse večjega povpraševanja po podatkih in pritiska respondentov v statističnih raziskovanjih za zmanjšanje bremena pomeni pritisk na pripravo statistike. Cilj najnovejših statističnih pobud je zato poenostaviti in izboljšati usklajevanje in sodelovanje v okviru evropskega statističnega sistema, da bi se izboljšala učinkovitost priprave evropske statistike in zmanjšalo breme za respondente. Primer je Uredba (ES) št. 223/2009 2 o evropski statistiki, ki je bila leta 2015 spremenjena zaradi pojasnitve upravljanja evropskega statističnega sistema in okrepitve načinov usklajevanja in sodelovanja na ravni Unije in na nacionalni ravni. Druge pobude za posodobitev, kot je ta predlog, so vključene v pobudo Komisije v okviru programa REFIT ter si prizadevajo za poenostavitev in racionalizacijo priprave evropske statistike na ciljnih področjih.

Strategija za kmetijsko statistiko, ki jo je oblikoval Eurostat v dogovoru z Odborom za evropski statistični sistem (ESSC), ima specifične cilje:

pripravo visokokakovostne statistike, ki uspešno in učinkovito izpolnjuje potrebe uporabnikov;

povečanje prilagodljivosti in hitrosti odzivanja statističnega sistema za kmetijstvo;

izboljšanje integracije statistike s področja kmetijstva, gozdarstva, rabe zemljišč in okolja;

razvoj odzivne in odgovorne strukture upravljanja kmetijske statistike;

izboljšanje usklajenosti in doslednosti evropske kmetijske statistike;

pripravo večjega obsega statistike ob hkratnem zmanjšanju bremena za respondente s proučevanjem alternativnih virov podatkov in možnosti za izboljšanje učinkovitosti.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Glavno vodilo evropskega statističnega programa za obdobje 2013–2017 je zagotavljanje kakovostne statistike za podpiranje evropskih politik. Okoljska in kmetijska statistika sta eden od treh stebrov priprave statistike v okviru tega programa. Med pomembne cilje programa spadajo pregled in poenostavitev zbiranja kmetijskih podatkov v skladu s pregledom skupne kmetijske politike po letu 2013 ter preoblikovanje postopkov zbiranja kmetijskih podatkov, zlasti za izboljšanje kakovosti in pravočasnosti zagotovljenih podatkov. Ta pobuda uresničuje ta cilj.

Prihodnji evropski statistični sistem za kmetijstvo bo prispeval tudi k izvajanju vsaj štirih od desetih prednostnih nalog Komisije, ki so:

„1. nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe“;

„3. trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“;

„4. bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo“ ter

„9. močnejši svetovni akter“,

z zagotavljanjem boljših podatkov za politike delovnih mest, rasti, naložb, preprečevanja in blažitve pri ukrepih na področju kmetijstva, podnebnih sprememb, bioenergije in okolja ter boljšim razumevanjem globalnih tokov hrane ter razvoja in tveganj v zvezi s hrano. Kmetijska statistika je lahko koristna tudi pri drugih prednostnih nalogah Unije ali držav članic, ki vplivajo na ali na katere vplivata kmetijstvo in razvoj podeželja.

Kmetijska statistika zagotavlja visokokakovostne statistične dokaze za izvajanje in spremljanje skupne kmetijske politike za obdobje 2014–2020. Skupna kmetijska politika znatno spodbuja ustvarjanje delovnih mest ter pametno, trajnostno in vključujočo rast v Uniji. Cilj politike za razvoj podeželja, ki je sestavni del skupne kmetijske politike, je poleg socialnih ciljev izboljšati konkurenčnost in trajnost kmetijske proizvodnje. Skupna kmetijska politika zajema več kot 37 % celotnega proračuna Unije v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020.

Kmetijska statistika je vse bolj potrebna tudi za druge ključne politike Unije, kot so socialna politika, okoljska politika in politika na področju podnebnih sprememb, trgovinska politika, regionalna politika itd.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga za evropsko statistiko je člen 338 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Evropski parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom sprejemata ukrepe za pripravo statistike, kadar je to potrebno, da lahko Unija izpolnjuje svojo vlogo. Člen 338 navaja zahteve v zvezi s pripravo evropske statistike in določa, da mora biti skladna s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in statistične zaupnosti.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost) 

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni prisojnosti Unije. Evropski statistični sistem zagotavlja infrastrukturo za statistične informacije. Sistem je zasnovan tako, da izpolnjuje potrebe več uporabnikov za namene odločanja v demokratičnih družbah. Predlog te uredbe je bil pripravljen z namenom, da se zaščitijo temeljne dejavnosti partnerjev evropskega statističnega sistema ter da se hkrati izboljša učinkovitost in čim bolj preprečijo nepotrebne spremembe in podvajanje dela.

Zbiranje statistike, zajeto v predlogu, trenutno poteka na podlagi različnih pravil na ravni Unije. Namen predloga je racionalizirati in posodobiti zbiranje statistike na ravni kmetij znotraj enega okvira, medtem ko bi bile vse druge vrste kmetijske statistike vključene v drugo okvirno uredbo. Vseevropsko primerljivo statistiko za namene politik je mogoče zagotoviti samo z ukrepanjem na ravni Unije.

Med glavnimi merili, ki jih mora izpolnjevati statistika, sta usklajenost in primerljivost. Države članice potrebne usklajenosti in primerljivosti ne morejo doseči brez jasnega evropskega okvira, tj. zakonodaje Unije, ki določa skupne statistične koncepte, obrazce za poročanje in zahteve za kakovost.

Cilja predlaganega ukrepa, tj. racionalizacije evropske kmetijske statistike, države članice, ki delujejo neodvisno druga od druge, ne morejo zadovoljivo doseči. Ukrep se lahko učinkoviteje sprejme na ravni Unije na podlagi pravnega akta Unije, ki bo zagotovil primerljivost statističnih informacij na ravni Unije na statističnih področjih iz predlaganega akta. Zbiranje podatkov pa lahko izvajajo države članice.

Unija lahko zato sprejme ukrepe na tem področju v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.

•Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

Z uporabo enakih načel v vseh državah članicah bo zagotovil kakovost in primerljivost evropske kmetijske statistike, zbrane z vzorci. Prav tako bo zagotovil, da bo evropska kmetijska statistika še naprej ustrezna in prilagojena tako, da bo ustrezala potrebam uporabnikov. S to uredbo bo priprava statistike stroškovno učinkovitejša, pri tem pa se bodo upoštevale posebnosti sistemov držav članic.

Veljavna zakonodaja Unije v zvezi s kmetijsko statistiko se je oblikovala od 50. let prejšnjega stoletja. Ocena evropskega statističnega sistema za kmetijstvo (EASS) je pokazala, da lahko skupni okvir za proces zbiranja, obdelave in izkazovanja statističnih podatkov v kmetijstvu poveča učinkovitost (stroški/koristi) in uspešnost procesov ter zmanjša ugotovljene pomanjkljivosti glede kakovosti.

Uredba bo predvidoma zmanjšala finančno in upravno breme za respondente, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, podjetja in širšo javnost. To bo doseženo zlasti s standardizacijo konceptov in metod, odpravo podvajanja, zmanjšanjem pogostosti zagotavljanja podatkov na nekaterih področjih in boljšo uporabo različnih virov poleg raziskovanj.

V skladu z načelom sorazmernosti je predlagana Uredba omejena na najmanj, kar je potrebno za dosego njenega cilja, in ne presega tistega, kar je nujno za ta namen.

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba.

Zaradi ciljev in vsebine predloga je uredba najprimernejši instrument. Pomembne skupne politike EU, kot je skupna kmetijska politika, so same na sebi odvisne od primerljive, usklajene in visokokakovostne kmetijske statistike na evropski ravni. To lahko najbolje zagotovimo z uredbami, ki se neposredno uporabljajo v državah članicah in jih ni treba najprej prenesti v nacionalno zakonodajo. Uredbe omogočajo enako podrobno zbiranje podatkov v vseh državah članicah ter nalagajo obveznost uporabe skupnih standardov, opredelitev in metodologij. To zagotavlja pripravo visokokakovostne primerljive statistike, ki se lahko učinkovito in pravočasno uporabi za oblikovanje politik EU. Z direktivami ne bi bilo mogoče doseči podobne ravni želene usklajenosti, saj bi bila kakovost podatkov odvisna od odločitev 28 različnih zakonodajalcev.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadna ocenjevanja/preverjanja ustreznosti veljavne zakonodaje

•Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Glavne kategorije zainteresiranih strani evropske kmetijske statistike so pripravljavci podatkov (nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi ter Eurostat), respondenti (kmetje, organizacije kmetov in podjetja) ter uporabniki (javni in zasebni nosilci odločanja, zlasti drugi generalni direktorati Komisije, raziskovalci in novinarji). Z njimi so potekala poglobljena posvetovanja o težavah in želenih spremembah sedanjega stanja, njihovih potrebah in prednostnih nalogah v zvezi s podatki, morebitnih možnostih politike za odpravo težav, učinkih predlaganih ukrepov ter zlasti o oblikovanju strategije, kot je prikazano v spodnji preglednici. Glavni forumi za ta posvetovanja so bili sestanki in seminarji Stalnega odbora za kmetijsko statistiko (CPSA) in njegove naslednice, skupine direktorjev za kmetijsko statistiko (DGAS) (za direktorje nacionalnih statističnih uradov za kmetijsko statistiko, mednarodne organizacije, organizacije kmetov, respondente, uporabnike podatkov in druge), zasedanja Odbora za evropski statistični sistem (ESSC) (za generalne direktorje nacionalnih statističnih uradov) ter redna posvetovanja in predstavitve (za generalne direktorate Komisije).

Pregled posvetovanj z zainteresiranimi stranmi o strategiji za kmetijsko statistiko do leta 2020

Odprto javno posvetovanje je potekalo med avgustom in novembrom 2015, rezultati pa so opisani v posebnem poročilu 4 .

Glavni rezultati omenjenih posvetovanj, ki so osrednji del strategije za kmetijsko statistiko do leta 2020 in posledično te uredbe, so trije:

Veljavna zakonodaja Unije na področju kmetijske statistike ne izpolnjuje ustrezno novih in nastajajočih potreb po podatkih, saj njihovo zagotavljanje ni vključeno v zakonodajne akte, ti pa niso dovolj prilagodljivi in povezani, da bi novim potrebam pravočasno zadostili. Poleg tega Uredba (ES) št. 1166/2008, ki je glavni element obstoječega splošnega evropskega statističnega sistema za kmetijstvo, statističnih informacij od leta 2018 ne bo več zagotavljala.

Te nove potrebe po podatkih izhajajo predvsem iz nedavnega razvoja dogodkov v kmetijstvu, revidirane zakonodaje in sprememb prednostnih nalog politike, zlasti nedavno reformirane skupne kmetijske politike.

Zbiranje podatkov ni usklajeno in dosledno, ker nastajajo nove potrebe po podatkih in ker se zakonodaja že več let razvija ločeno, delno pa tudi zato, ker se na različnih področjih kmetijske statistike uporabljajo različne opredelitve in koncepti.

Breme zagotavljanja podatkov se zaznava kot preveliko, ker se povečujejo potrebe po podatkih, ker zbiranje podatkov ni usklajeno in ker se sredstva na ravni Unije in nacionalni ravni še naprej zmanjšujejo. Potrjeno je bilo, da to breme ogroža zbiranje podatkov in njihovo kakovost.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

(1)nove in nastajajoče potrebe po podatkih niso ustrezno izpolnjene;

(2)zbiranje podatkov ni dovolj usklajeno in dosledno;

(3)breme zagotavljanja podatkov se zaznava kot preveliko.

Po natančni oceni učinka različnih možnosti je bilo ugotovljeno naslednje:

Možnost 1 – osnovni scenarij bi dala najslabše rezultate s skoraj vseh vidikov, zlasti dolgoročno, saj so potrebe po podatkih in omejitve sredstev vse bolj nujne. Možnost 2 – podaljšanje veljavnosti bi kratkoročno imela le omejeno vrednost, dolgoročno pa bi zelo škodila delovanju evropskega statističnega sistema za kmetijstvo, saj bi ta postajal vse bolj zastarel in okoren. Možnost 3 – ena okvirna uredba in možnost 4 – dvostopenjska integracija sicer zahtevata določene začetne naložbe in novi uredbi EU, vendar zagotavljata najboljše možnosti za stroškovno učinkovito uresničevanje zgoraj navedenih ciljev, pomenita razmeroma najnižje tveganje, imata najbolj pozitivne posredne učinke in najbolje izpolnjujeta zahteve zainteresiranih strani. Poleg tega bi s tema možnostma uresničili cilje pobude REFIT glede posodobitve zakonodaje Unije, da bi izboljšali njeno razmerje med stroški in koristmi ter zmanjšali obremenitev malih in srednjih podjetij. Možnost 4 ima tudi dodatne koristi, saj bi v zakonodajnem postopku pomenila manjše časovno tveganje (Svet in Parlament morata namreč novo uredbo o kmetijskem popisu sprejeti najpozneje do konca leta 2018), poleg tega pa je nekoliko bolj prilagodljiva zaradi manj okorne zakonodajne strukture. Eurostat zato možnosti 4 daje prednost pred možnostjo 3.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

enake tehnične specifikacije za podatkovne nize. Specifikacije bodo vključevale število in opis spremenljivk, statistične klasifikacije, značilnosti statističnih populacij, enot opazovanja in respondentov, referenčna obdobja in datume ter zahteve v zvezi z geografsko pokritostjo, značilnostmi vzorca, tehničnimi vidiki terenskega dela, urejanjem in imputiranjem, uteževanjem, ocenjevanjem in oceno varianc;

enake standarde za predložitev, izmenjavo in souporabo informacij med Eurostatom in državami članicami. Standardi bodo zajemali koncepte, procese in proizvode, vključno s podatki in metapodatki.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Letno spremljanje skladnosti pripravljene statistike

Eurostat izvaja letne ocene skladnosti. Te ocene vključujejo pregled razpoložljivosti, kakovosti in točnosti podatkov ter nadaljnje ukrepe v primeru neskladnosti.

V skladu z zahtevami zakonodaje Unije morajo države članice Komisiji zagotoviti ustrezne podatke o kmetijski statistiki. Za te podatke veljajo strogi roki za pošiljanje, ki jih je treba upoštevati za dobro upravljanje, izkazovanje in koristnost statistike Unije, saj manjkajoči ali nepopolni podatki omejujejo razpoložljivost informacij (to pomeni, da ni mogoče izračunati agregatov Unije in objaviti podatkov v skladu z načrtovanimi časovnimi razporedi).

Uredba (ES) št. 223/2009, ki je osnovni pravni okvir za delovanje evropskega statističnega sistema in vso sektorsko zakonodajo v zvezi s pripravo evropske statistike, je bila 29. aprila 2015 spremenjena.

Ker so v letnih ocenah skladnosti pravočasnost, točnost in celovitost že izpostavljene kot pomembni dejavniki za zagotavljanje pravočasnega izkazovanja kmetijske statistike bo večja pozornost namenjena tem in drugim vidikom kakovosti, da bi zagotovili zaupanje v statistiko, pripravljeno v okviru evropskega statističnega sistema.

Stalno izboljševanje evropskega statističnega sistema za kmetijstvo: opredeljevanje potreb po novih podatkih in novih podatkovnih virih, izboljšanje doslednosti, zmanjšanje bremena

Eurostat z drugimi službami Komisije organizira letne predstavitve. Pomembna tema teh predstavitev je izmenjava informacij o posameznih delovnih programih. Te predstavitve so formalna platforma za opredeljevanje prihodnjih potreb po novih statistikah ter pregled koristnosti razpoložljivih statistik.

Organizirano bo tudi nadaljnje sodelovanje z drugimi službami Komisije, nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi nacionalnimi organi na različnih hierarhičnih ravneh na rednih sestankih in seminarjih delovne skupine, sestankih skupine direktorjev in zasedanjih Odbora za evropski statistični sistem ter prek pogostih dvostranskih izmenjav. Posebna pozornost bo namenjena opredeljevanju upravnih podatkov in drugih virov informacij, ki se hranijo v skladu z zakonodajo Unije, ter ocenjevanju njihove primernosti za pripravo statistike, da bi sprejeli dogovore v zvezi z njihovo stabilnostjo, dostopnostjo in morebitno prilagoditvijo, na podlagi katerih bi bolje ustrezali statističnim zahtevam. Poleg tega bodo izvedena redna raziskovanja in analize, namenjene proučevanju možnosti za izboljšanje evropske kmetijske statistike in zmanjšanje bremena, na primer z odpravo spremenljivk s slabim razmerjem med stroški in koristmi. Nov, bolj prožen pravni okvir bo omogočil prilagoditve.

Te prilagoditve in splošno delovanje pravnega okvira se bodo spremljali in bodo ocenjeni zlasti glede na prej omenjene cilje strategije.

Triletna poročila o spremljanju

Da bi lahko spremljali delovanje obnovljenega evropskega statističnega sistema za kmetijstvo in zagotovili, da ta sistem uresničuje cilje programa REFIT glede poenostavitve in zmanjšanja bremena, bo vsaka tri leta pripravljeno redno poročilo o delovanju celotnega sistema.

Ocena

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Kot je določeno v členu 1, je namen uredbe vzpostaviti okvir za evropsko kmetijsko statistiko na ravni kmetij in zagotoviti povezovanje strukturnih informacij z drugimi informacijami, kot so proizvodne metode, ukrepi za razvoj podeželja, kmetijsko-okoljski vidiki in drugo. Glavne opredelitve pojmov so opisane v členu 2. Področje uporabe in zajetje sta opisana v členu 3. Predlog omogoča in spodbuja uporabo novih oblik zbiranja podatkov in alternativnih virov podatkov, vključno z upravnimi podatki in drugimi viri (člen 4).

Statistika, ki jo zajema Uredba, je navedena v členih 5, 6 in 7 za določena referenčna leta in obdobja (člen 10). Predlaga se, da se Komisija pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo glavnih značilnosti iz Priloge III (člen 5), omejeno na uskladitev z upravnimi registri, in podrobnih vsebin za module iz Priloge IV (člen 8), da se zbrani podatki prilagodijo prihodnjim potrebam uporabnikov in da se izpolnijo posebne zahteve uporabnikov v ad hoc raziskovanjih (člen 9).

Komisijo bi bilo treba pooblastiti tudi za sprejemanje izvedbenih ukrepov o tehničnih specifikacijah, ki so potrebne za podatkovne nize (člen 8), in poročanju o kakovosti (člen 11). Zahteve, ki se nanašajo na poročanje o kakovosti, so v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009, ki določa referenčni okvir in od držav članic zahteva, da upoštevajo statistična načela in merila kakovosti iz navedene uredbe.

Podatke je treba poslati v predhodno določenih rokih (člen 12).

Osnutek uredbe vključuje določbe o finančni podpori za države članice (člena 13 in 14) za:

izpolnjevanje zahtev po podatkih in razvijanje metodologij za doseganje višje kakovosti ali nižjih stroškov ali obojega ter zmanjšanje upravnega bremena v zvezi z zbiranjem in pripravo integrirane statistike na ravni kmetij;

kritje stroškov zbiranja podatkov;

zbiranje ad hoc podatkov.

Poleg tega Uredba vsebuje potrebne določbe o zaščiti finančnih interesov Unije (člen 15) in izvajanju prenosa pooblastila (člen 16).

Končni členi se nanašajo na postopek v odboru (člen 17) in razveljavitev dveh obstoječih uredb, ki ju bo v celoti nadomestila Uredba (člen 18).

V petih prilogah so opredeljene natančne informacije o koeficientih glav velike živine, seznam fizičnih pragov, seznam značilnosti za osnovne strukturne podatke, značilnosti, ki jih morajo zajemati moduli, in zahteve po natančnosti.

2016/0389 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o integrirani statistiki na ravni kmetij

ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 6 določa okvir za evropsko statistiko o strukturi kmetijskih gospodarstev do leta 2016. Uredbo (ES) št. 1166/2008 bi bilo treba pozneje razveljaviti.

(2)Program evropskih raziskovanj strukture kmetijskih gospodarstev, ki se v Uniji izvaja že od leta 1966, bi bilo treba nadaljevati, da bi proučili gibanja v strukturi kmetijskih gospodarstev na ravni Unije in zagotovili statistično bazo znanja, ki je potrebna za oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje povezanih politik, zlasti skupne kmetijske politike, okoljskih politik ter politik prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve.

(3)Mednarodna ocena kmetijske statistike je prispevala k vzpostavitvi globalne strategije za izboljšanje statistike o kmetijstvu in podeželju Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki jo je leta 2010 potrdil Statistični odbor Združenih narodov (UNSC). Evropska kmetijska statistika bi morala, kadar je ustrezno, upoštevati priporočila globalne strategije za izboljšanje statistike o kmetijstvu in podeželju ter svetovnega programa za popis kmetijstva 2020 (angl. World Programme for the Census of Agriculture 2020) organizacije FAO.

(4)Za naslednje desetletje bi bilo treba vzpostaviti večnamenski program raziskovanj kmetijskih gospodarstev, ki bo zagotovil okvir za usklajeno, primerljivo in dosledno statistiko.

(5)Strategija za kmetijsko statistiko do leta 2020 in pozneje, ki jo je novembra 2015 oblikoval Odbor za evropski statistični sistem (ESSC), predvideva sprejetje dveh okvirnih uredb, ki bi zajemali vse vidike kmetijske statistike, razen ekonomskih računov za kmetijstvo. Ena od teh okvirnih uredb je ta uredba o integrirani statistiki na ravni kmetij.

(6)Zaradi uskladitve in primerljivosti informacij o strukturi kmetijskih gospodarstev ter za izpolnitev sedanjih potreb enotne ureditve trgov in zlasti sektorja sadja in vina bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1337/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 7 od leta 2023 povezati s strukturnimi informacijami na ravni kmetijskih gospodarstev. Uredbo (EU) št. 1337/2011 bi bilo treba pozneje razveljaviti.

(7)Primerljiva statistika iz vseh držav članic o strukturi kmetijskih gospodarstev je pomembna za določanje razvoja skupne kmetijske politike. Zato bi bilo treba za značilnosti raziskovanja v čim večji meri uporabiti standardne klasifikacije in skupne opredelitve.

(8)Za posodobitev osnovnih registrov kmetijskih gospodarstev in preostalih informacij, potrebnih za stratifikacijo vzorčnih raziskovanj, bi bilo treba v Uniji vsaj vsakih deset let opraviti popis kmetijskih gospodarstev. Najnovejši popis je bil opravljen leta 2009/2010.

(9)Da bi preprečili nepotrebno obremenjevanje kmetijskih gospodarstev in nacionalnih uprav, bi bilo treba določiti pragove, ki bi iz osnovnih subjektov, v zvezi s katerimi je treba zbrati statistiko, izključevali nepomembne enote raziskovanj.

(10)Kmetijska statistika bi morala zajeti celotna območja, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, vključno z zemljišči, ki jih uporablja več kmetijskih gospodarstev, saj zanje veljajo skupne pravice.

(11)Da bi zmanjšali obremenitev respondentov, bi morali imeti nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi dostop do upravnih podatkov, če te podatke potrebujejo za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.

(12)Zaradi prilagodljivosti evropskega statističnega sistema za kmetijstvo ter poenostavitve in posodobitve kmetijske statistike bi bilo treba spremenljivke, ki jih je treba zbrati, dodeliti različnim zbirnim skupinam (osnovnim podatkom in modulom), ki se razlikujejo v pogostosti ali reprezentativnosti ali obeh vidikih.

(13)Izboljšati bi bilo treba zbiranje informacij o uporabi hranilnih snovi in vode ter metodah kmetijske proizvodnje, ki se uporabljajo na kmetijskih gospodarstvih, da bi zagotovili dodatno statistiko za razvoj kmetijsko-okoljske politike in izboljšali kakovost kmetijsko-okoljskih kazalnikov.

(14)Za prostorsko opredeljevanje gospodarstev bi bilo treba kot skupni referenčni okvir uporabiti standardno evropsko geografsko koordinatno mrežo v skladu s Prilogo I k Direktivi 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta 8 .

(15)Komisija mora spoštovati zaupnost podatkov, poslanih v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 9 . Potrebno varstvo zaupnosti podatkov bi bilo treba med drugim zagotoviti z omejevanjem uporabe parametrov lege za prostorsko analizo informacij in ustreznim združevanjem statistik, ki bodo objavljene. Zato bi bilo treba razviti usklajen pristop k varstvu zaupnosti in vidike kakovosti za razširjanje podatkov.

(16)Za vsako obdelavo osebnih podatkov v skladu s to uredbo se uporabljajo Direktiva 95/46/ES in njene nacionalne izvedbene določbe in/ali Uredba (ES) št. 45/2001, odvisno od primera.

(17)Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 10 uvaja statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji, na katero se ta uredba sklicuje zaradi določitve ustrezne populacije kmetijskih gospodarstev.

(18)Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta 11 določa, da se teritorialne enote opredelijo v skladu s skupno klasifikacijo statističnih teritorialnih enot (NUTS).

(19)Izvajanje raziskovanj bi morale več let financirati tako države članice kot Unija. Zato bi bilo treba ta program raziskovanj podpreti z nepovratnimi sredstvi Unije v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v skladu z Uredbo (ES) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 12 .

(20)Ta uredba določa finančna sredstva za celotno trajanje ustreznega večletnega finančnega okvira, ki je glavna referenčna točka proračunskega organa v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 13 . Uredba omogoča pripravo proračuna za nadaljnja raziskovanja v naslednjem finančnem okviru.

(21)Ker cilja te uredbe, namreč sistematične priprave evropske statistike o kmetijskih gospodarstvih v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi skladnosti in primerljivosti lažje doseže na ravni Unije, bi morala Unija sprejeti ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(22)Uredba (ES) št. 223/2009 določa referenčni okvir za evropsko statistiko ter od držav članic zahteva, da upoštevajo statistična načela in merila kakovosti iz navedene uredbe. Poročila o kakovosti so bistvena za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti evropske statistike ter poročanje o njej. Odbor za evropski statistični sistem je potrdil standard evropskega statističnega sistema za strukturo poročil o kakovosti v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 223/2009. Ta standard bi moral prispevati k usklajevanju poročanja o kakovosti v skladu s to uredbo.

(23)Skladno z načelom dobrega finančnega poslovodenja je bila izvedena ocena učinka, da se program raziskovanj, vzpostavljen s to uredbo, pri doseganju ciljev osredotoči na potrebno učinkovitost in da se proračunske omejitve vključijo že od načrtovalne faze programa raziskovanj naprej.

(24)Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev opisov značilnosti iz Priloge III in tehničnih elementov podatkov, ki jih je treba zagotoviti, informacij, ki jih je treba zagotoviti ad hoc, ter načinov in vsebine poročil o kakovosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 14 z dne 16. februarja 2011.

(25)Da bi se upoštevale nastajajoče potrebe po podatkih, ki izhajajo predvsem iz nedavnega razvoja dogodkov v kmetijstvu, revidirane zakonodaje in sprememb prednostnih nalog politike, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za spremembo podrobnih vsebin iz Priloge IV. Da se zagotovi skladnost in spodbudi uporaba drugih virov podatkov, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za spremembo značilnosti iz Priloge III. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 15 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(26)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(27)Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba vzpostavlja okvir za evropsko kmetijsko statistiko na ravni kmetijskih gospodarstev in zagotavlja povezovanje informacij o strukturi z informacijami o proizvodnih metodah, ukrepih za razvoj podeželja, kmetijsko-okoljskih vidikih in drugimi povezanimi informacijami.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„kmetijsko gospodarstvo“ („kmetija“) pomeni tehnično in gospodarsko samostojno enoto, ki ima eno vodstvo in opravlja gospodarske dejavnosti v kmetijstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 1893/2006, ki spadajo v skupine A.01.1, A.01.2, A.01.3, A.01.4, A.01.5, ali „ohranjanje kmetijskih zemljišč v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih“ iz skupine A.01.6 na gospodarskem ozemlju Unije, bodisi kot glavno bodisi kot stransko dejavnost. V zvezi z dejavnostmi iz razreda A.01.49 so vključene le dejavnosti reje delno udomačenih ali drugih živih živali (razen reje žuželk) in čebelarstva ter proizvodnje medu in čebeljega voska;

(b)„kmetijska enota skupnega zemljišča“ pomeni enoto zemljišča, za katero veljajo skupne pravice in ki jo uporablja več kmetijskih gospodarstev za kmetijsko proizvodnjo, vendar jim ni dodeljena;

(c)    „regija“ pomeni teritorialno enoto iz skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), opredeljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003;

(d)    „glava velike živine“ pomeni standardno mersko enoto, ki omogoča združevanje različnih kategorij živine, zato da se lahko opravi primerjava; koeficienti za določitev glav velike živine za posamezne kategorije živine so navedeni v Prilogi I;

(e)    „referenčno leto raziskovanja“ pomeni koledarsko leto, na katerega se nanašajo referenčna obdobja;

(f)    „vrt“ pomeni območja, ki se uporabljajo za proizvodnjo hrane za lastno porabo.

Člen 3

Zajetje

1.Podatki, ki jih zahteva ta uredba, zajemajo 98 % skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi (razen vrtov) in 98 % glav velike živine države članice.

2.Da bi izpolnile te zahteve, države članice zagotovijo podatke, ki so reprezentativni za kmetijska gospodarstva in kmetijske enote skupnega zemljišča, ki dosegajo vsaj enega od fizičnih pragov iz Priloge II v zvezi z velikostjo kmetijskega zemljišča ali številom živali.

3.Države članice lahko izjemoma, kadar glavni okvir raziskovanja iz odstavka 2 zajema več kot 98 % nacionalne kmetijske proizvodnje, merjene v standardnem prihodku v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1198/2014 16 , po predhodni odobritvi Komisije (Eurostata) določijo višje fizične ali ustrezne gospodarske pragove za zmanjšanje okvira raziskovanja, če je doseženo 98-odstotno zajetje skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi (razen vrtov) in 98-odstotno zajetje glav velike živine držav članic.

4.Kadar glavni okvir raziskovanja iz odstavka 2 ne zajema 98 % kmetijskih zemljišč v uporabi in 98 % glav velike živine, države članice razširijo okvir, tako da določijo nižje pragove od tistih iz odstavka 2 ali uvedejo dodatne pragove ali oboje.

Člen 4

Viri podatkov

1.Države članice za pridobitev podatkov iz te uredbe izvedejo statistična raziskovanja.

2.Države članice lahko uporabljajo informacije iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema iz Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 17 , sistema za identifikacijo in registracijo govedi, uvedenega z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta[ 18 ], ter sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz, uvedenega z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 19 , registra vinogradov, uvedenega v skladu s členom 145 Uredbe (ES) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 20 , ter registrov ekološkega kmetovanja, vzpostavljenih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 21 , če so te informacije vsaj tako kakovostne kot informacije, pridobljene s statističnimi raziskovanji. Države članice lahko uporabljajo tudi upravne vire, povezane s posebnimi ukrepi za razvoj podeželja.

3.Države članice imajo pravico, da za zagotovitev podatkov uporabijo druge vire informacij, ki niso navedeni v odstavku 2, če so te informacije vsaj tako kakovostne kot informacije, pridobljene s statističnimi raziskovanji. Države članice, ki se odločijo, da bodo uporabile druge vire, obvestijo Komisijo (Eurostat) v letu pred referenčnim letom raziskovanja ter ji predložijo informacije o kakovosti podatkov, pridobljenih iz tega vira, in uporabljenih metodah zbiranja podatkov.

4.Nacionalni organi, odgovorni za izpolnjevanje zahtev te uredbe, imajo pravico do takojšnega in brezplačnega dostopa do podatkov, vključno s posameznimi podatki o kmetijskih gospodarstvih in osebnimi podatki o njihovih gospodarjih, ki jih vsebuje upravna dokumentacija, zbrana na njihovem nacionalnem ozemlju v skladu s členom 17a Uredbe (ES) št. 223/2009, in do njihove uporabe. Nacionalni organi in lastniki administrativnih evidenc vzpostavijo potrebne mehanizme sodelovanja.

Člen 5

Osnovni strukturni podatki

1.Države članice zbirajo in zagotavljajo osnovne strukturne podatke (v nadaljnjem besedilu: osnovni podatki) v zvezi s kmetijskimi gospodarstvi iz člena 3(2) in (3) za referenčna leta raziskovanja 2020, 2023 in 2026, navedena v Prilogi III. Osnovni podatki za referenčno leto raziskovanja 2020 se zbirajo v obliki popisa.

2.Osnovni podatki za referenčni leti raziskovanja 2023 in 2026 se lahko zbirajo v obliki vzorčnih raziskovanj. V tem primeru države članice zagotovijo, da so uteženi rezultati raziskovanj statistično reprezentativni za kmetijska gospodarstva v vsaki regiji in izpolnjujejo zahteve po natančnosti iz Priloge V.

3.Kadar ima značilnost iz Priloge III v neki državi članici nizko ali nično prevalenco, se lahko izključi iz zbiranja podatkov, če zadevna država članica v koledarskem letu pred referenčnim letom raziskovanja Komisiji (Eurostatu) zagotovi informacije, ki ustrezno utemeljujejo izključitev te značilnosti.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi opise značilnosti iz Priloge III.

5.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) najpozneje [Urad za publikacije: vstaviti točen datum začetka veljavnosti te uredbe + 6 mesecev ali 31. decembra 2018, kar je pozneje] za referenčno leto raziskovanja 2020, najpozneje 31. decembra 2021 za referenčno leto raziskovanja 2023 in najpozneje 31. decembra 2024 za referenčno leto raziskovanja 2026.

6.Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za spremembo informacij iz Priloge III, če bi bilo to potrebno za uskladitev z viri podatkov iz člena 4(2) za leti 2023 in 2026. Pri izvajanju svojega pooblastila Komisija zagotovi, da se s temi delegiranimi akti nadomestijo le značilnosti iz Priloge III, ki jih ni več mogoče neposredno izpeljati iz navedenih virov podatkov. Nadalje zagotovi, da ti delegirani akti državam članicam ali respondentom ne naložijo znatnega dodatnega bremena ali stroškov in da se spremeni največ 10 % (zaokroženo navzgor na najbližje celo število) značilnosti iz Priloge III.

7.Ti delegirani akti se sprejmejo do 30. septembra 2021 za referenčno leto raziskovanja 2023 in do 30. septembra 2024 za referenčno leto raziskovanja 2026.

Člen 6

Razširitev okvira

1.Države članice, ki razširijo okvir raziskovanja v skladu s členom 3(4), zagotovijo osnovne podatke o kmetijskih gospodarstvih, vključenih v to razširitev okvira, za referenčno leto raziskovanja 2020, pri čemer zajamejo informacije iz Priloge III.

2.Podatki o kmetijskih gospodarstvih v razširitvi okvira se lahko zberejo z vzorčnimi raziskovanji. V tem primeru države članice zagotovijo, da so uteženi rezultati raziskovanj statistično reprezentativni za kmetijska gospodarstva v vsaki regiji in izpolnjujejo zahteve po natančnosti iz Priloge V.

Člen 7

Podatki o modulih

1.Države članice zberejo in zagotovijo podatke o modulih (v nadaljnjem besedilu: moduli) o vsebinah in podrobnih vsebinah iz Priloge IV za naslednja referenčna leta raziskovanja:

(a) modul „delovna sila in druge pridobitne dejavnosti“ za leta 2020, 2023 in 2026; 

(b) modul „razvoj podeželja“ za leta 2020, 2023 in 2026;

(c) modul „bivalni prostori živali in ravnanje z gnojem“ za leti 2020 in 2026;

(d) modul „namakanje“ za leto 2023;

(e) modul „prakse upravljanja tal“ za leto 2023;

(f) modul „stroji in oprema“ za leto 2023;

(g) modul „sadovnjak“ za leto 2023;

(h) modul „vinograd“ za leto 2026.

2.Obseg teh zbirk podatkov vključuje kmetijska gospodarstva iz člena 3(2) in (3).

3.Moduli se lahko zberejo z vzorčnimi raziskovanji. V tem primeru države članice zagotovijo, da so uteženi rezultati raziskovanj statistično reprezentativni za kmetijska gospodarstva v vsaki regiji in izpolnjujejo zahteve po natančnosti iz Priloge V.

4.Moduli se zberejo na podlagi podvzorcev kmetijskih gospodarstev, ki so bila vključena v raziskovanja za pridobitev osnovnih podatkov za isto referenčno leto. V vsakem primeru vsak zapis, ki zagotavlja informacije o modulih, spremljajo osnovni podatki iz Priloge III.

5.Države članice z manj kot 1 000 hektarji katere koli posamezne kmetijske rastline iz podrobnih vsebin modula „sadovnjak“ v Prilogi IV, ki v celoti ali pretežno proizvajajo za trg, so izvzete iz izvajanja modula „sadovnjak“ za omenjeno kmetijsko rastlino.

6.Države članice z manj kot 1 000 hektarji vinogradov, zasajenih s trtami z grozdjem za vino, ki v celoti ali pretežno proizvajajo za trg, so izvzete iz izvajanja modula „vinograd“.

7.Države članice z manj kot 2 % površine kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jih lahko namakamo, in brez regij NUTS 2 z najmanj 5 % površine kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jih lahko namakamo, so izvzete iz izvajanja modula „namakanje“.

8.Države članice Komisijo (Eurostat) o primerih iz odstavkov 5, 6 in 7 obvestijo do konca junija leta pred ustreznim referenčnim letom raziskovanja.

9.Kadar ima značilnost v določeni državi članici nizko ali nično prevalenco, se lahko izključi iz zbiranja podatkov, če se v koledarskem letu pred referenčnim letom raziskovanja Komisiji (Eurostatu) zagotovijo informacije, ki ustrezno utemeljujejo izključitev te značilnosti.

Člen 8

Tehnična specifikacija v zvezi s podatki o modulih

1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi naslednje tehnične elemente podatkov, ki jih je treba zagotoviti za vsak modul, ter ustrezno vsebino in podrobno vsebino iz Priloge IV:

(a) seznam značilnosti in ustrezne merske enote;

(b) opise značilnosti.

2.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) najpozneje [Urad za publikacije: vstaviti točen datum začetka veljavnosti te uredbe + 6 mesecev ali 31. decembra 2018, kar je pozneje] za referenčno leto raziskovanja 2020, najpozneje 31. decembra 2021 za referenčno leto raziskovanja 2023 in najpozneje 31. decembra 2024 za referenčno leto raziskovanja 2026.

3.Komisija je za leti 2023 in 2026 v skladu s členom 16 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo podrobnih vsebin iz Priloge IV. Pri izvajanju svojega pooblastila Komisija zagotovi, da ti delegirani akti državam članicam ali respondentom ne naložijo znatnega dodatnega bremena ali stroškov in da se z delegiranimi akti za vsak modul spremeni največ 25 % podrobnih vsebin iz Priloge IV, pri čemer se vrednost zaokroži navzgor na najbližje celo število.

4.Ti delegirani akti se sprejmejo do 30. septembra 2021 za referenčno leto raziskovanja 2023 in do 30. septembra 2024 za referenčno leto raziskovanja 2026.

Člen 9

Ad hoc podatki

1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi opredeli informacije, ki jih je treba zagotoviti ad hoc, z navedbo:

(a) seznama značilnosti, ki ne presega 40 spremenljivk, ki ga je treba poslati Komisiji (Eurostatu), in ustreznih merskih enot;

(b) opisov značilnosti;

(c) zahtev po natančnosti;

(d) referenčnega leta raziskovanja;

(e) referenčnih obdobij;

(f) morebitnih virov podatkov in drugih metodoloških vidikov;

(g) rokov za pošiljanje.

2.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) najpozneje 12 mesecev pred začetkom referenčnega leta raziskovanja.

Člen 10

Referenčna obdobja

Zbrane informacije se nanašajo na eno referenčno leto, ki je skupno vsem državam članicam, s sklicevanjem na stanje v določenem časovnem okviru, kot sledi:

(a) Za značilnosti kmetijskega zemljišča: (i) glavna raba zemljišča se nanaša na referenčno leto raziskovanja; (ii) vsaka država v referenčnem letu raziskovanja določi referenčni dan za identifikacijo parcel.

(b) Za značilnosti namakanja in praks upravljanja tal je referenčno obdobje 12-mesečno obdobje, ki se konča v referenčnem letu raziskovanja, določi pa ga posamezna država članica, da bi zajela povezane proizvodne cikle.

(c) Za značilnosti živine, bivalnih prostorov živali in ravnanja z gnojem skupni referenčni dan v referenčnem letu raziskovanja določi posamezna država članica. Značilnosti ravnanja z gnojem se nanašajo na 12-mesečno obdobje, ki se konča na ta dan.

(d) Za značilnosti delovne sile 12-mesečno referenčno obdobje, ki se konča na referenčni dan v referenčnem letu raziskovanja, določi posamezna država članica.

(e) Za značilnosti ukrepov za razvoj podeželja, ki se izvajajo na posameznih kmetijskih gospodarstvih, je referenčno obdobje triletno obdobje, ki se konča 31. decembra referenčnega leta raziskovanja.

(f) Za vse ostale značilnosti skupni referenčni dan v referenčnem letu raziskovanja določi posamezna država članica.

Člen 11

Kakovost

1.Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti poslanih podatkov in metapodatkov.

2.V tej uredbi se uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

3.Komisija (Eurostat) oceni kakovost poslanih podatkov in metapodatkov.

4.V ta namen države članice za vsako referenčno leto raziskovanja, ki ga zajema ta uredba, pošljejo poročilo o kakovosti, v katerem opišejo statistični proces in zlasti:

(a) merila kakovosti iz odstavka 2;

(b) merila za vključitev in izključitev, uporabljena za izpolnitev zahtev za zajetje iz te uredbe;

(c) organizacijo in uporabljeno metodologijo;

(d) vzorčni okvir za raziskovanja;

(e) ravni natančnosti, dosežene za vzorčna raziskovanja;

(f) referenčna obdobja v skladu s členom 10;    

(g) informacije o kakovosti virov podatkov, ki niso uporabljena statistična raziskovanja;

(h) informacije o potrjevanju podatkov, ki ga je država članica izvedla, preden je Komisiji (Eurostatu) predložila podatkovni niz.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi načine in vsebino poročil o kakovosti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

5.Države članice Komisijo (Eurostat) čim prej obvestijo o kakršnih koli pomembnih informacijah ali spremembah v zvezi z izvajanjem te uredbe, ki bi lahko vplivale na kakovost poslanih podatkov.

6.Države članice Komisiji (Eurostatu) na zahtevo predložijo vse dodatne informacije, potrebne za oceno kakovosti statističnih informacij.

Člen 12

Pošiljanje podatkov in metapodatkov

1.Države članice za referenčno leto raziskovanja 2020 v 15 mesecih po koncu referenčnega leta raziskovanja Komisiji (Eurostatu) pošljejo potrjene osnovne podatke in podatke o modulih ter poročilo o kakovosti.

2.Države članice za referenčni leti raziskovanja 2023 in 2026 v 9 mesecih po koncu referenčnega leta raziskovanja Komisiji (Eurostatu) pošljejo potrjene osnovne podatke, podatke o modulu delovne sile in drugih pridobitnih dejavnostih ter poročilo o kakovosti. Podatki za druge module in z njimi povezni metapodatki se predložijo v 12 mesecih po koncu referenčnega leta raziskovanja.

3.Podatki, predloženi Komisiji (Eurostatu), so na ravni posameznih kmetijskih gospodarstev. Podatki o modulu in ad hoc podatki so povezani z osnovnimi podatki iz Priloge III na ravni posameznega kmetijskega gospodarstva za isto referenčno leto. Predloženi zapisi vključujejo dejavnike ekstrapolacije.

4.Države članice pošljejo podatke in metapodatke v tehnični obliki, ki jo določi Komisija (Eurostat). Podatki in metapodatki se Komisiji (Eurostatu) predložijo prek storitev enotne kontaktne točke.

   Člen 13

Prispevek Unije

1.Unija lahko nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 dodeli nepovratna sredstva za izvajanje te uredbe, in sicer za:

(a)    razvijanje ali izvajanje zahtev po podatkih ali oboje;

(b)    razvijanje metodologij za povišanje kakovosti ali zmanjšanje stroškov in upravnega bremena v zvezi z zbiranjem in pripravo integrirane statistike na ravni kmetij ali oboje.

2.Države članice lahko od Unije prejmejo nepovratna sredstva za kritje stroškov zbiranja podatkov iz členov 5, 6 in 7 v okviru finančnih sredstev iz člena 14.

3.Finančni prispevek Unije ne presega 75 % upravičenih stroškov, odvisno od najvišjih zneskov, opredeljenih v odstavkih 4 in 5.

4.Za združene stroške zbiranja osnovnih podatkov in podatkov o modulih leta 2020 je finančni prispevek Unije omejen na najvišje zneske, opredeljene v nadaljevanju:

(a) po 50 000 EUR za Luksemburg in Malto;

(b) po 1 000 000 EUR za Avstrijo, Hrvaško, Irsko in Litvo;

(c) po 2 000 000 EUR za Bolgarijo, Nemčijo, Madžarsko, Portugalsko in Združeno kraljestvo;

(d) po 3 000 000 EUR za Grčijo, Španijo in Francijo;

(e) po 4 000 000 EUR za Italijo, Poljsko in Romunijo ter

(f) po 300 000 EUR za vse ostale države članice.

5.Za zbiranje osnovnih podatkov in podatkov o modulih leta 2023 in 2026 se najvišji zneski, navedeni v odstavku 4, zmanjšajo za 50 %, če je to skladno z določbami večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020.

6.Unija lahko nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 dodeli nepovratna sredstva za kritje stroškov zbiranja ad hoc podatkov iz člena 9. Ta finančni prispevek Unije ne presega 90 % upravičenih stroškov.

7.    Sredstva za finančni prispevek Unije se zagotovijo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v skladu s členom 4(2)(d) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 14

Finančna sredstva

1.Finančna sredstva Unije za izvedbo programa zbiranja podatkov za referenčno leto raziskovanja 2020, vključno z odobritvami, potrebnimi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov baz podatkov, uporabljenih na Komisiji za obdelavo podatkov, ki so jih poslale države članice v skladu z določbami te uredbe, znašajo 40 000 000 EUR za obdobje 2018–2020, ki ga zajema večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020.

2.Po datumu začetka veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 znesek za to obdobje določi proračunski in zakonodajni organ na predlog Komisije.

Člen 15

Zaščita finančnih interesov Evropske unije

1.Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim s stalnim in učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije ali pregledov na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih ter tretjih osebah, ki so od Unije neposredno ali posredno prejele finančna sredstva v skladu s tem programom.

3.Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva tako financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 22 ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 23 , da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, neposredno ali posredno financirano v skladu s to uredbo, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.Sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumi in sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in urad OLAF za izvajanje takih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.

5.Kadar je izvedba ukrepa v celoti ali delno oddana v zunanje izvajanje ali nadalje prenesena ali če zahteva oddajo javnega naročila ali finančne podpore tretji osebi, pogodba, sporazum ali sklep o nepovratnih sredstvih vključuje obveznost izvajalca ali upravičenca, da od vsake udeležene tretje osebe zahteva izrecno sprejetje navedenih pooblastil Komisije, Računskega sodišča in urada OLAF.

6.Odstavka 4 in 5 se uporabljata brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3.

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(6) in člena 8(3) se Komisiji dodeli za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstaviti točen datum začetka veljavnosti Uredbe].

3.Prenos pooblastila iz člena 5(6) in člena 8(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 5(6) ali členom 8(3), začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da aktu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 18

Razveljavitev

1.Uredba (EU) št. 1337/2011 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2022.

2.Uredba (ES) št. 1166/2008 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2019.

3.Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude 

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 24  

1.3.Vrsta predloga/pobude 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 25 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

X Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo 

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB 

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine. 

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic 

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno 

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic 

X Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–X    predlog/pobuda velja do 31. 12. 2028,

–X    finančne posledice med letoma 2019 in 2020 (z morebitnim podaljšanjem finančnih posledic do leta 2028, kar je odvisno od novega večletnega finančnega okvira).

◻ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 26  

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem 

2.2.1.Ugotovljena tveganja 

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: v mio.

EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve    

.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

–X    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke. v mio.

EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 (UL L 321, 1.12.2008, str. 14).

(2) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(3) Glej http://ec.europa.eu/eurostat/web/quality/evaluation .

(4) Spletna stran Eurostata za javno posvetovanje: http://ec.europa.eu/eurostat/about/opportunities/consultations/eass Poročilo o odprtem javnem posvetovanju:http://ec.europa.eu/eurostat/documents/10186/6937766/Agricultural-Statistics-Strategy-2020-Report.docx

(5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES
z dne 24. oktobra 1995 (UL L 281, 23.11.1995, str. 31) in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1)
 

(6) Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 (UL L 321, 1.12.2008, str. 14).

(7) Uredba (EU) št. 1337/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski statistiki trajnih nasadov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 357/79 in Direktive 2001/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 30.12.2011, str. 7).

(8) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(9) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(10) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(11) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 13, 18.1.2011, str. 3).

(12) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(13) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(14) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(15) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(16) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1198/2014 z dne 1. avgusta 2014 o dopolnitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L 321, 7.11.2014, str. 2).

(17) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(18) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

(19) Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

(20) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(21) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(22) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(23) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(24) ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(25) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(26) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/en/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx  

(27) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(28) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(29) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(30) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(31) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(32) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest ...).

(33) Kakor je opisano v točki 1.4.2. „Specifični cilji …“.

(34) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(35) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(36) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(37) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.12.2016

COM(2016) 786 final

PRILOGE

k predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011

{SWD(2016) 429 final}
{SWD(2016) 430 final}

PRILOGE

k predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011

PRILOGA I – Koeficienti glav velike živine

Priloga II – Seznam fizičnih pragov 1

Priloga III – Osnovni podatki: informacije, ki jih je treba predložiti

Priloga IV – Vsebine in podrobne vsebine podatkov o modulih

Priloga V – Zahteve po natančnosti

Osnovni podatki (za leti 2023 in 2026) in podatki o modulih so v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1217/2009 5 , Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1198/2014 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/220 6 statistično reprezentativni za ustrezne populacije kmetijskih gospodarstev, kot so opredeljene v spodnji razpredelnici natančnosti, na ravni regij NUTS 2 ter glede na velikost in vrsto kmetijskih gospodarstev.

Zahteve po natančnosti se uporabljajo za značilnosti v spodnji razpredelnici.

Podatki za razširitev okvira leta 2020 so statistično reprezentativni za ustrezno populacijo na ravni regij NUTS 2, kot je opredeljena v spodnji razpredelnici natančnosti.

Poleg tega se zahteve po natančnosti iz razpredelnice uporabljajo za vse regije NUTS 2 z vsaj:

5 000 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za modula „sadovnjak“ in „vinograd“;

10 000 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za osnovne podatke za vse ostale module in za podatke za razširitev okvira.

Za regije NUTS 2 z manj kmetijskimi gospodarstvi se zahteve po natančnosti iz razpredelnice uporabljajo za povezane regije NUTS 1 z vsaj:

500 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za modula „sadovnjak“ in „vinograd“;

1 000 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za osnovne podatke za vse ostale module in za podatke za razširitev okvira.

Za značilnosti modulov sadovnjaka in vinograda, pri katerih se zahteve po natančnosti ne uporabljajo za nobeno od regij NUTS 2 in NUTS 1, se zahteva nacionalna stopnja natančnosti v višini največ 5-odstotne relativne standardne napake.

Za vse značilnosti drugih modulov, pri katerih se zahteve po natančnosti ne uporabljajo za nobeno od regij NUTS 2 in NUTS 1, se zahteva nacionalna stopnja natančnosti v višini največ 7,5-odstotne relativne standardne napake.

Razpredelnica natančnosti

(1) Pragovi se uporabljajo za navedeno skupino postavk.

(2) L – območja, ki niso gorska območja in imajo pomembne naravne omejitve; M – gorato območje z omejenimi možnostmi; O – druga območja s posebnimi omejitvami; N – običajno območje (ne območje z omejenimi možnostmi). Glede na razvoj skupne kmetijske politike se lahko ta klasifikacija v prihodnosti prilagodi.

(3) Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2: (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75–< 100), (100).

(4) Odstotne skupine: (≥ 0–≤ 10), (> 10–≤ 50), (> 50–< 100).

(5) Uredba Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti (UL L 328, 15.12.2009, str. 27).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/220 z dne 3. februarja 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L 46, 19.2.2015, str. 1).