6.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 86/24

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1),

—

ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni za finančni nadzor v EU, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, z dne 25. februarja 2009,

—

ob upoštevanju Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (2),

—

ob upoštevanju Direktive 2012/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v smislu drugega odstavka člena 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije, glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 258/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 in o razveljavitvi Sklepa št. 716/2009/ES (4),

—

ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 258/2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0202),

—

ob upoštevanju poročila Philippa Maystadta iz oktobra 2013 z naslovom „Ali bi morali standardi MSRP biti bolj evropski?“,

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 2. julija 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju reforme Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje v skladu s priporočilom iz Maystadtovega poročila (COM(2014)0396),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. junija 2015 Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni Uredbe (ES) št. 1606/2002 z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (COM(2015)0301),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. septembra 2015 Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih Fundacije MSRP, EFRAG in PIOB v letu 2014 (COM(2015)0461),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2015 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za oblikovanje unije kapitalskih trgov (COM(2015)0468),

—

ob upoštevanju študije o upravnem odboru za mednarodne računovodske standarde („Vloga Evropske unije v mednarodnih gospodarskih forumih – dokument 7: IASB“) in štirih študij o MSRP 9 („Merila o sprejemanju MSRP glede na MSRP 9“, „Pomen MSRP 9 za finančno stabilnost in nadzorna pravila“, „Oslabitve grških državnih obveznic v skladu z MRS 39 in MSRP 9: študija primera“ in „Obračunavanje, ki temelji na pričakovanih izgubah, za oslabitev finančnih instrumentov: pristopa FASB in IASB MSRP 9“),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1569/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti računovodskih standardov izdajateljev vrednostnih papirjev iz tretjih držav v skladu z direktivama 2003/71/ES in 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5),

—

ob upoštevanju izjave voditeljev G20 z dne 2. aprila 2009,

—

ob upoštevanju dokumenta za razpravo Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde iz julija 2013 o pregledu temeljnega okvira za računovodsko poročanje (DP/2013/1) ter prošnje tega odbora za mnenje o pregledu strukture in učinkovitosti s strani skrbnikov iz julija 2015,

—

ob upoštevanju komentarja Komisije z dne 1. decembra 2015 o pregledu strukture in učinkovitosti s strani skrbnikov Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde,

—

ob upoštevanju Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9 o finančnih instrumentih, kot ga je 24. julija 2014 izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, nasveta Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje o podpori za ta standard, ocene te svetovalne skupine o tem standardu glede na načelo resničnega in poštenega vpogleda, dokumentov za sestanek Računovodskega regulativnega odbora o tem standardu ter pisem s komentarjem Evropske centralne banke in Evropskega bančnega organa o podpori za ta mednarodni standard računovodskega poročanja,

—

ob upoštevanju pisma z dne 14. januarja 2014, poslanega v imenu koordinatorjev Odbora za ekonomske in monetarne zadeve s komentarji o dokumentu za razpravo o pregledu temeljnega okvira za računovodsko poročanje,

—

ob upoštevanju poročila Evropskega organa za vrednostne papirje in trge o izvrševanju in regulativnih dejavnostih izvršilnih računovodskih organov v letu 2014 z dne 31. marca 2015 (ESMA/2015/659),

—

ob upoštevanju smernic Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za izvrševanje finančnih informacij z dne 10. julija 2014 (ESMA/2014/807),

—

ob upoštevanju razpredelnice Evropskega organa za vrednostne papirje in trge o spoštovanju njegovih smernic za izvrševanje finančnih informacij z dne 19. januarja 2016 (ESMA/2015/203 REV),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2008 o mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) in vodenju Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde (IASB) (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov (7),

—

ob upoštevanju Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (8), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 (9), ki se uporablja od sredine junija 2016,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za proračunski nadzor (A8-0172/2016),

A.

ker so mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) in mednarodni revizijski standardi (MRS) eden od bistvenih elementov za učinkovito delovanje notranjega trga in kapitalskih trgov; ker lahko mednarodni standardi računovodskega poročanja in mednarodni revizijski standardi štejejo za javno dobrino in zato ne bi smeli ogroziti finančne stabilnosti ali ovirati gospodarskega razvoja Unije ter bi morali služiti skupnemu dobremu, ne le interesom vlagateljev, posojilodajalcev in upnikov;

B.

ker napačno prikazovanje računovodskih izkazov podjetij ogroža gospodarsko in finančno stabilnost, poleg tega da zmanjšuje zaupanje državljanov v model socialnega tržnega gospodarstva.

C.

ker je namen mednarodnih standardov računovodskega poročanja krepiti odgovornost z zmanjševanjem informacijske vrzeli med vlagatelji in podjetji, zaščititi naložbe, zagotoviti preglednost preko izboljšanja mednarodne primerljivosti in kakovosti finančnih informacij ter omogočiti vlagateljem in drugim udeležencem na trgu sprejemanje ozaveščenih poslovnih odločitev in torej vplivajo na ravnanje akterjev na finančnih trgih in na stabilnost teh trgov; ker pa računovodski model, ki pripomore k odločanju, ni popolnoma v skladu s funkcijo računovodstva glede kapitalske ustreznosti, kot je določena v sodni praksi Sodišča Evropske unije, in računovodsko direktivo, ki navaja, da konceptualna podlaga za računovodstvo, določena v okviru mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ne zajema namena računovodskih izkazov v pravu EU, za katerega je standard resnični in pošten vpogled v določene številčne podatke, kot je bilo navedeno v pisnem odgovoru lorda Hilla E-016071/2015 z dne 25. februarja 2016; ker je zaradi zahteve po resničnem in poštenem prikazu treba celovito oceniti, kateri številčni podatki in količinske razlage so pomembni;

D.

ker računovodska direktiva določa, da so računovodski izkazi „posebej pomembni za zaščito delničarjev, družbenikov in tretjih oseb“ in „da taka podjetja tretjim osebam ne nudijo nobenega varovanja zunaj obsega njihovih neto sredstev“; ker računovodska direktiva določa tudi, da je njen cilj „zavarovati interese, ki obstajajo v družbah z delniškim kapitalom“, in sicer z zagotovitvijo, da se dividende ne plačajo iz delniškega kapitala; ker je ta splošni namen izkazov mogoče izpolniti le, če številčni podatki v izkazih zagotavljajo resničen in pošten vpogled v sredstva in obveznosti, finančnega stanja in dobička ali izgube družbe; ker resničen in pošten pogled, določitev izplačila dividend in ocena solventnosti podjetja tudi zahtevajo kvalitativne podatke in širšo oceno tveganj;

E.

ker Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde deluje pod okriljem Fundacije MSRP – zasebne neprofitne družbe, registrirane v Londonu/Združenem kraljestvu in Delawaru/ZDA – in določa standarde, zato morajo njegovi postopki biti pregledni, neodvisni in demokratični ter upoštevati neposredno javno odgovornost; ker EU v proračun Fundacije MSRP prispeva okoli 14 % in je zato največja plačnica;

F.

ker je zaradi svetovnega pretoka kapitala potreben globalni sistem računovodskih standardov; ker se MSRP uporabljajo v 116 jurisdikcijah pod različnimi pogoji (popolno sprejetje, delno, opcijsko ali konvergenca), ne pa tudi v ZDA za domače izdajatelje;

G.

ker se v skladu z „dogovorom iz Norwalka“ iz oktobra 2002 med Upravnim odborom za mednarodne računovodske standarde in Odborom za standarde finančnega računovodstva ZDA (FASB) predlaga zbliževanje med mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih izdaja Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, ter splošno sprejetimi računovodskimi načeli, ki jih izdaja Odbor za standarde finančnega računovodstva;

H.

ker postopek sprejemanja v EU temelji na merilih za sprejem, kot so določena v uredbi o mednarodnih računovodskih standardih; ker mednarodni standardi računovodskega poročanja ne bi smeli biti v nasprotju z načelom resničnega in poštenega vpogleda, v skladu s katerim morajo računovodski izkazi podati resničen in pošten vpogled v sredstva in obveznosti, finančno stanje in dobiček ali izgubo družbe; ker dividende in bonusi ne bi smeli biti plačani iz nerealiziranih dobičkov, kar na koncu pomeni iz kapitala, kot to zahteva direktiva o ohranjanju kapitala; ker bi morali MSRP biti v javnem interesu v Evropi in izpolnjevati osnovna merila glede kakovosti podatkov, zahtevanih za računovodske izkaze;

I.

ker so Komisija, Svet in Evropski parlament vključeni v postopek sprejemanja, ki temelji na mnenju Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), zasebne tehnične svetovalke Komisije, in na delu Računovodskega regulativnega odbora (ARC), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic; ker Maystadtovo poročilo obravnava možnost ustanovitve agencije, ki bo nadomestila Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje kot dolgoročna rešitev;

J.

ker so v EU različni deležniki – zlasti dolgoročni vlagatelji – sprožili vprašanje skladnosti MSRP s pravnimi zahtevami računovodske direktive, zlasti z načelom previdnosti in načelom upravljanja; ker udeležba Parlamenta v postopku določanja standardov ni dovolj močna in ni sorazmerna s finančnim prispevkom EU v proračun Fundacije MSRP; ker je bil poudarek tudi na krepitvi glasu Evrope, s čimer bi zagotovili popolno priznavanje in vključenost teh načel pri postopku določanja standardov;

K.

ker so nedavne finančne krize poudarile vlogo MSRP pri zagotavljanju finančne stabilnosti in rasti v agendi G20 in agendi EU, zlasti pravil v zvezi s priznanjem izgub, nastalih v bančnem sistemu; ker sta skupina G20 in de Larosièrjevo poročilo poudarila glavne pomanjkljivosti v zvezi z računovodskimi standardi pred krizo, vključno z zunajbilančnim računovodstvom, procikličnostjo, ki je nastala zaradi načela vrednotenja po tržnih cenah, in pripoznavanja dobička in izgube, podcenjevanjem kopičenja tveganja v obdobjih izboljšanja konjunkturnega cikla in pomanjkanjem skupne in pregledne metodologije za vrednotenje nelikvidnih in oslabljenih sredstev;

L.

ker je IASB izdal MSRP 9 o finančnih instrumentih kot ključni odziv na nekatere vidike krize in njen učinek na bančni sektor; ker je bil nasvet EFRAG glede MSRP 9 pozitiven s številnimi pripombami v zvezi z uporabo poštene vrednosti v primeru težav na trgih, pomanjkanjem konceptualne podlage v zvezi s pristopom oblikovanja rezervacij za izgube v obdobju 12 mesecev in nezadovoljivimi določbami o dolgoročnih naložbah; ker je zaradi različnih datumov začetka veljavnosti MSRP 9 in prihodnje zavarovalne norme nasvet vključeval pridržek glede uporabnosti norme za zavarovalni sektor; ker je ta problem priznal tudi sam IASB; ker še vedno obstajajo pomisleki, da bi predlagana računovodska obravnava kapitala negativno vplivala na dolgoročne naložbe; ker sta bili pismi s komentarjem Evropske centralne banke in Evropskega bančnega organa o MSRP 9 pozitivni, vendar je bilo v njima navedenih več specifičnih pomanjkljivosti;

M.

ker je bilo vprašanje zunajbilančnega računovodstva obravnavano v poznejših spremembah MSRP 7 o finančnih instrumentih: razkritje in izdaja treh novih standardov, MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 – Skupni aranžmaji in MSRP 12 – Razkritje deležev v drugih podjetjih;

N.

ker je IASB maja 2015 objavil osnutek „konceptualnega okvira“ za javno obravnavo, v katerem so opisani pojmi, ki so v pomoč IASB pri razvoju MSRP, s katerim lahko pripravljavci računovodskih izkazov razvijajo in izbirajo računovodske usmeritve, ter ki je v pomoč vsem stranem pri razumevanju in tolmačenju MSRP;

O.

ker je upravljavska struktura Fundacije MSRP v postopku pregleda, v skladu s svojo ustavo; ker je torej pravi čas za pregled organizacijske strukture in sprememb, ki so potrebne za upravne in nadzorne organe Fundacije MSRP in IASB, zato da bi jih vključili v javne mednarodne institucije in zagotovili široko zastopanost (kot so potrošniške agencije in finančna ministrstva) interesov in javno odgovornost, ki bo zagotavljala visoko kakovost računovodskih standardov;

P.

ker MRS razvija Odbor za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil (IAASB), neodvisen organ pri Mednarodnem združenju računovodskih strokovnjakov (IFAC); ker je Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB) mednarodna neodvisna organizacija, ki nadzoruje proces sprejemanja MRS in drugih dejavnosti IFAC, ki so javnega pomena;

Q.

ker program Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 krije financiranje Fundacije MSRP in PIOB za obdobje 2014–2020, financiranje EFRAG pa le za obdobje 2014–2016;

1.

je seznanjen z ocenjevalnim poročilom službe Komisije za notranjo revizijo o uporabi MSRP v EU in njeno oceno, da so bili cilji Uredbe o MRS izpolnjeni; obžaluje, da Komisija še ni predlagala pravnih sprememb, potrebnih za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je navedla v svoji oceni; poziva določevalca standardov, naj zagotovi, da so MSRP skladni z obstoječimi računovodskimi standardi in spodbujajo konvergenco na mednarodni ravni; poziva k bolj usklajenemu pristopu pri razvoju novih standardov, vključno z usklajenimi časovnimi okviri za uporabo, zlasti v zvezi z izvajanjem MSRP 9 o finančnih instrumentih in novega MSRP 4 o zavarovalnih pogodbah; spodbuja Komisijo, naj v zvezi s tem skrbno pripravi zakonodajne predloge in zagotovi, da morebitna zamuda ne bi povzročila neusklajenosti ali motnje konkurence v zavarovalništvu; poziva Komisijo, naj natančno preuči, ali se priporočila iz de Larosièrjevega poročila v celoti izvajajo, zlasti priporočilo št. 4 s pozivom k širšem razmisleku, ali je načelo vrednotenja po tržnih cenah potrebno;

2.

poziva Komisijo, naj nujno upošteva Maystadtovo priporočilo v zvezi z razširitvijo merila „javno dobro“, tj. da računovodski standardi ne bi smeli ogrožati finančne stabilnosti v EU niti ovirati njenega gospodarskega razvoja, in naj zagotovi, da bo to merilo v postopku sprejemanja v celoti upoštevano; poziva Komisijo, naj skupaj z EFRAG izda jasne smernice o pomenu pojma „javno dobro“ in načela „resničnega in poštenega vpogleda“ na podlagi sodne prakse Sodišča Evropske unije in računovodske direktive, da bi dosegli skupno razumevanje teh meril za sprejemanje; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za vključitev Maystadtove opredelitve merila „javnega dobrega“ v uredbo o mednarodnih računovodskih standardih; poziva Komisijo, naj skupaj z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje sistematično preuči, ali je treba zaradi merila „javnega dobrega“, kot ga je opredelil Maystadt, prilagoditi veljavne računovodske standarde in na podlagi tega sodeluje z IASB, nacionalnimi organi in organi tretjih držav, ki določajo standarde, da bi pridobili širšo podporo za spremembe ali, kjer te širše podpore ni, sprejeli zakonodajo EU, na podlagi katere morajo specifični standardi izpolnjevati ta merila, kjer je potrebno;

3.

ugotavlja, da se preizkus resničnega in poštenega vpogleda člena 4(3) Direktive 2013/34/EU nanaša na določene številčne podatke v izkazih kot standard za namen izkazov, pripravljen v skladu z evropskim pravom, kot je opisano v uvodnih izjavah 3 in 29 navedene direktive; opozarja, da je ta namen povezan s funkcijo kapitalske ustreznosti izkazov, kar pomeni, da vlagatelji, tako upniki kot delničarji, uporabljajo številčne podatke v letnih izkazih kot podlago za ugotavljanje, ali je družba po neto sredstvih solventna, in za določitev izplačila dividend;

4.

poudarja, da je preudarno vrednotenje osrednji element doseganja resničnega in poštenega prikaza za določene številčne podatke v izkazih, kar pomeni, da ni podcenjevanja izgub ali precenjevanja dobičkov, kot je opisano v členu 6(1)(c)(i) in (ii) računovodske direktive; poudarja, da je bila ta razlaga računovodske direktive potrjena v številnih sodbah Sodišča Evropske unije;

5.

ugotavlja, da uvodna izjava 9 uredbe o mednarodnih računovodskih standardih dopušča določeno stopnjo prilagodljivosti pri sprejemanju odločitve o uporabi mednarodnega standarda računovodskega poročanja, saj ne zahteva „dosledne skladnosti prav z vsako določbo teh direktiv“; vendar meni, da to ne pomeni, da bi lahko dopustili odstopanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja od splošnega namena računovodske direktive iz leta 2013 (2013/34/EU), ki je nadomestila 4. (78/660/EGS) in 7. direktivo o pravu gospodarskih družb (83/349/EGS), kot sta navedeni v členu 3(2) uredbe o mednarodnih računovodskih standardih, v tolikšni meri, da bi to privedlo do računovodskih izkazov, ki bi precenjevali dobičke ali podcenjevali izgube; v zvezi s tem meni, da je bila uporaba mednarodnega računovodskega standarda 39 morda v nasprotju s tem splošnim namenom 4. in 7. direktive o pravu gospodarskih družb, ki ju je nadomestila računovodska direktiva iz leta 2013, saj je njegov model nastalih izgub, zlasti člen 31(1)(c)(bb) četrte direktive o pravu gospodarskih družb, ki je določal, da morajo biti upoštevane „vse predvidljive obveznosti in morebitne izgube, ki izhajajo iz poslovnega leta ali predhodnega leta, tudi če postanejo takšne obveznosti in izgube očitne šele med dnem bilance stanja in dnem, ko je bilanca pripravljena“;

6.

pozdravlja namero Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde, da bo ponovno uvedel načelo „previdnosti“ in okrepil načelo „upravljanja“ v novem konceptualnem okviru; obžaluje, da Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde „previdnost“ razlaga zgolj kot „previdno obravnavanje diskrecije“; ugotavlja, da Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde načel previdnosti in upravljanja ne razume enako, kot je razložen v ustrezni sodni praksi Sodišča Evropske unije in računovodski direktivi; meni, da bi bilo treba načelu previdnosti dodati načelo zanesljivosti; poziva Komisijo in EFRAG, naj se dogovorita o pomenu načel previdnosti in upravljanja, kot sta opredeljeni v sodni praksi Sodišča Evropske unije in v računovodski direktivi, ter nato sodelujeta z IASB, nacionalnimi organi in organi tretjih držav, ki določajo standarde, da bi pridobili širšo podporo za ta načela; poziva Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, naj sistematično preuči, ali je treba zaradi pregledanega konceptualnega okvira prilagoditi veljavne računovodske standarde in jih po potrebi spremeni;

7.

je seznanjen z reformo v zvezi s pripoznavanjem izgub v okviru mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki bi morala omogočiti previdnejše določbe o kopičenju izgub na podlagi v prihodnost usmerjenega koncepta pričakovanih izgub namesto nastalih izgub; meni, da bi morali s postopkom sprejemanja v EU previdno in skrbno začrtati okvir, kako naj bo določen koncept pričakovanih izgub, da bi preprečili pretirano zanašanje na model in omogočili jasne nadzorne smernice o oslabitvi sredstev;

8.

meni, da vprašanje zunajbilančnega računovodstva še ni bilo primerno in učinkovito obravnavano, saj odločitev, ali je treba o sredstvih poročati v bilanci stanja ali ne, še vedno poteka na podlagi mehaničnega pravila, ki ga je mogoče zaobiti; poziva Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, naj odpravi te pomanjkljivosti;

9.

pozdravlja Fundacijo MSRP in protokole IOSCO o okrepljenem sodelovanju spričo ključnih težav pri nadzoru trga vrednostnih papirjev, ki jih je opredelila skupina G20; meni, da je to sodelovanje potrebno, da bi zagotovili kakovostne in globalne računovodske standarde in spodbudili uporabo skladnih standardov nad različnimi nacionalnimi predpisi;

10.

je prepričan, da izmenjava informacij med IASB in IOSCO o vse večji uporabi MSRP ni le pregled stanja, temveč tudi možnost za opredelitev primerov dobre prakse; v zvezi s tem pozdravlja letne razprave izvršiteljev, ki jih je uvedel IOCSO, da bi IASB seznanil s ključnimi vprašanji v zvezi z izvajanjem in izvrševanjem;

11.

ugotavlja, da je treba učinke računovodskega standarda v celoti razumeti; vztraja, da bi morala biti prednostna naloga za IASB in EFRAG okrepiti svoje analize učinka, zlasti na področju makroekonomije in oceniti različne potrebe različnih deležnikov, vključno z dolgoročnimi vlagatelji, podjetji in splošno javnostjo; poziva Komisijo, naj opomni EFRAG, naj okrepi svoje zmogljivosti za ocenjevanje učinka novih računovodskih standardov na finančno stabilnost, s posebnim poudarkom na evropskih potrebah, ki bi jih bilo treba v procesu standardizacije, ki ga vodi Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, upoštevati bolj zgodaj; ugotavlja zlasti, da ni ocene učinka za MSRP 9, za katerega podatki ne bodo na voljo pred letom 2017; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo MSRP 9 koristil dolgoročni naložbeni strategiji EU, zlasti z omejevanjem določb, ki bi lahko privedle do čezmerne kratkoročne volatilnosti računovodskih izkazov; ugotavlja, da so evropski nadzorni organi, Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ki imajo strokovno znanje in zmogljivosti, da pomagajo pri tej nalogi, zavrnile polnopravno članstvo v odboru Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje, saj je ta skupina zasebni organ; meni, da bi ECB in evropski nadzorni organi kot opazovalci v upravnem odboru EFRAG lahko pozitivno prispevali k boljšemu upoštevanju vplivov na finančno stabilnost; poziva Komisijo, naj v okviru revizije uredbe o mednarodnih računovodskih standardih preuči, kako bi lahko od evropskih nadzornih agencij sistematično in uradno prejemala povratne informacije;

12.

je prepričan, da morajo biti pravila preprosta, da se omogoči njihova učinkovita uporaba ter učinkovit nadzor; želi spomniti, da je skupina G20 v svoji izjavi z dne 2. aprila 2009 pozvala, naj se zmanjša zapletenost računovodskih standardov za finančne instrumente in zagotovi jasnost in doslednost pri mednarodni uporabi standardov vrednotenja, v sodelovanju z nadzorniki; izraža zaskrbljenost zaradi še vedno prisotne zapletenosti MSRP; poziva k zmanjšanju te zapletenosti pri razvoju novih računovodskih standardov, kadar koli je to ustrezno in mogoče; meni, da bo manj zapleten sistem računovodskih standardov prispeval k enotnejšemu izvajanju, da bodo finančni podatki podjetij primerljivi med državami članicami;

13.

poziva k obveznemu poročanju po posameznih državah v okviru MSRP; ponavlja stališče Parlamenta, da ima lahko javno poročanje po posameznih državah odločilno vlogo v boju proti izogibanju davkom in davčni goljufiji;

14.

poziva IASB, Komisijo in EFRAG, naj pri oblikovanju standardov računovodskega poročanja vključita Parlament in Svet v zgodnji fazi na splošno in zlasti v postopek sprejemanja; meni, da bi moral biti takšen postopek nadzora za sprejem MFRS v EU formaliziran in strukturiran po analogiji s postopkom nadzora za ukrepe ravni 2 na področju finančnih storitev; priporoča evropskim organom, naj pozovejo deležnike civilne družbe, da podprejo njihove dejavnosti, tudi na ravni EFRAG; poziva Komisijo, naj deležnikom omogoči prostor za razpravo o temeljnih računovodskih načelih v Evropi; poziva Komisijo, naj omogoči, da bo Parlament prejel ožji seznam kandidatov za predsednika odbora EFRAG, da bi lahko pred glasovanjem o izbranem kandidatu organiziral neuradne predstavitve;

15.

ob tem poudarja, da bi moral Parlament prevzeti vlogo dejavnega spodbujevalca mednarodnih standardov računovodskega poročanja, če bodo zahteve v njegovih resolucijah ustrezno upoštevane, saj obstajajo dokazi, da njihove koristi odtehtajo stroške;

16.

je prepričan, da so v globaliziranem gospodarstvu potrebni mednarodno sprejeti računovodski standardi; vendar opozarja, da zbliževanje ni samo sebi namen, temveč je zaželeno le, če pomeni boljše računovodske standarde, kar se odraža v usmeritvi v javno dobro, previdnost in zanesljivost; zato meni, da je treba kljub počasnemu napredovanju postopka zbliževanja nadaljevati neposreden dialog med IASB in nacionalnimi določevalci računovodskih standardov;

17.

ugotavlja, da je večina podjetij malih in srednjih podjetij; je seznanjen z namero Komisije, da z IASB preuči možnost oblikovanja skupnih visoko kakovostnih in poenostavljenih računovodskih standardov za mala in srednja podjetja, ki bi jih na prostovoljni osnovi na ravni EU lahko uporabljala mala in srednja podjetja, ki sodelujejo v večstranskih sistemih trgovanja, natančneje na zagonskih trgih malih in srednjih podjetij; v zvezi s tem je seznanjen z možnostjo že obstoječih standardov računovodskega poročanja za mala in srednja podjetja; meni, da je pogoj za nadaljevanje dela na tem področju to, da morajo biti MSRP manj zapleteni, ne smejo spodbujati procikličnosti in da morajo mala in srednja podjetja biti v zadostni meri zastopana v IASB; meni, da morajo biti ustrezni deležniki zastopani v IASB; poziva Komisijo, naj pred sprejetjem nadaljnjih ukrepov izvede ustrezno oceno učinka MSRP na mala in srednja podjetja; poziva, naj se ta razvoj pozorno spremlja in dosledno obvešča Parlament, ob upoštevanju procesa boljšega pravnega urejanja;

18.

poudarja, da so nacionalni organi, ki določajo standarde, zdaj tesno vključeni v EFRAG; zato ugotavlja, da ima EFRAG svetovalno vlogo, kar zadeva računovodska vprašanja v zvezi z malimi podjetji, ki kotirajo na borzi, kot tudi z malimi in srednjimi podjetji na splošno;

19.

pozdravlja dejstvo, da Komisija spodbuja države članice, naj upoštevajo smernice organa ESMA o izvrševanju finančnih informacij; obžaluje, da države članice ne upoštevajo smernic organa ESMA o izvrševanju finančnih informacij in jih ne nameravajo upoštevati; poziva te države članice, naj si prizadevajo za doseganje skladnosti; poziva Komisijo, naj oceni, ali pooblastila organa ESMA omogočajo zagotavljanje doslednega in usklajenega izvajanja v vsej EU, in če ne, naj razišče druge načine za zagotovitev ustrezne uporabe in izvajanja;

20.

priznava, da ravnotežje med obveznim področjem uporabe Uredbe o MRS in možnostjo za države članice, da razširijo uporabo MSRP na nacionalni ravni, zagotavlja ustrezno subsidiarnost in sorazmernost;

21.

pozdravlja namero Komisije, da bo preučila možnosti za uskladitev pravil EU, ki se nanašajo na razdeljevanje dividend; v zvezi s tem opozarja na člen 17(1) direktive o ohranjanju kapitala, ki se neposredno sklicuje na letne računovodske izkaze podjetja kot osnovo za odločitve o razdelitvi dividend in uvaja nekatere omejitve na razdeljevanje dividend; ugotavlja, da je ocena uredbe o mednarodnih računovodskih standardih, ki jo je izvedla Komisija, dokazala, da pri izvajanju MSRP še naprej ostajajo razlike med državami; poudarja, da so bila pravila o ohranjanju kapitala in razdeljevanju dividend v poročilu o oceni uredbe o mednarodnih računovodskih standardih navedena kot razlog za pravno izpodbijanje, do katerega lahko pride v nekaterih jurisdikcijah, kjer države članice dovolijo ali zahtevajo uporabo MSRP za posamezne letne računovodske izkaze, na katerih temelji bilančni dobiček; poudarja, da vsaka država članica odloča o tem, kako ta vprašanja v okviru zahtev EU o ohranjanju kapitala obravnavati v svoji nacionalni zakonodaji; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost z direktivo EU o ohranjanju kapitala in računovodsko direktivo EU;

22.

poziva EFRAG in Komisijo, naj čim prej preučita, ali računovodski standardi omogočajo davčne goljufije in izogibanje davkom, in uvedeta vse potrebne spremembe, da bi popravila in preprečila morebitne zlorabe;

23.

je seznanjen s prizadevanji za preglednost in primerljivost javnih računov z oblikovanjem evropskih računovodskih standardov za javni sektor;

24.

podpira priporočila Komisije, da bi moral nadzorni odbor Fundacije MSRP svojo pozornost preusmeriti od vprašanja notranje organizacije na razpravljanje o vprašanjih javnega interesa, ki bi se lahko nanašala na Fundacijo MSRP; vendar meni, da je v zvezi z upravljanjem Fundacije MSRP in IASB potreben nadaljnji napredek, zlasti kar zadeva preglednost, preprečevanje nasprotij interesov in raznolikost najetih strokovnjakov; poudarja, da je ogrožena legitimnost IASB, če nadzorni odbor ne bo uspel doseči soglasja o svoji odgovornosti, pri čemer je odvisen od soglasnega sprejemanja sklepov; zlasti podpira predlog Komisije, da se pri pripravi standardov preučijo potrebe v zvezi s poročanjem vlagateljev z različnimi časovnimi okviri naložb in zagotovijo konkretne rešitve, zlasti za dolgoročne vlagatelje; podpira boljše vključevanje IASB v sistem mednarodnih finančnih institucij in ukrepe za zagotovitev široke zastopanosti (kot so potrošniške agencije in finančna ministrstva) interesov ter javne odgovornosti, ki bo zagotavljala visoko kakovost računovodskih standardov;

25.

ugotavlja, da v IASB prevladujejo zasebni akterji; poudarja, da srednje velika podjetja sploh niso zastopana; opozarja, da se Fundacija MSPR še naprej opira na prostovoljne prispevke, pogosto iz zasebnega sektorja, kar lahko povzroči tveganje nasprotja interesov; poziva Komisijo, naj pozove Fundacijo MSRP, naj si prizadeva za bolj raznoliko in uravnoteženo strukturo financiranja, tudi na podlagi prispevkov in javnih virov;

26.

pozdravlja dejavnosti Fundacije MSRP/IASB pri poročanju o ogljiku in podnebju; zlasti meni, da bi bilo treba ključna dolgoročna strukturna vprašanja, kot so vrednotenje nasedlih ogljičnih naložb v bilancah podjetij, izrecno vključiti v delovni program MSRP, da bi razvili povezane standarde; poziva organe MSRP, naj v svoj program uvrstijo izziv na področju poročanja o ogljiku in tveganj v zvezi z ogljikom.

27.

poziva Komisijo in EFRAG, naj preučita premik pokojninskih sredstev iz delnic v obveznice, kar je posledica uvedbe računovodske metode vrednotenja po tekočih tržnih cenah v okviru MSRP;

28.

podpira Komisijo pri pozivanju Fundacije MSRP, naj zagotovi, da sta uporaba MSRP in stalni finančni prispevek pogoja za članstvo upravnih in nadzornih organov Fundacije MSRP in IASB; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za reformo Fundacije MSPR in IASB, da bi članom, ki ne izpolnjujejo navedenih meril, odvzeli pravico veta;

29.

poziva skrbnike MSRP, nadzorni odbor MSRP ter IASB, naj znotraj svojih organov spodbujajo ustrezno ravnovesje med spoloma;

30.

ponavlja svoj poziv iz Goulardovega poročila, k ukrepom za okrepitev demokratične legitimnosti, preglednosti, odgovornosti in integritete, ki med drugim zadevajo javni dostop do dokumentov, odprt dialog z različnimi deležniki, vzpostavitev obveznih registrov za preglednost in pravil o preglednosti srečanj z lobisti ter notranja pravila, zlasti glede preprečevanja nasprotja interesov;

31.

poudarja, da mora reforma EFRAG izboljšati evropski prispevek k razvoju novih MSRP in bi lahko sodelovala pri reformi upravljanja Fundacije MSRP;

32.

obžaluje, da EFRAG že nekaj časa deluje brez predsednika/predsednice odbora, glede na ključno vlogo, ki jo ima ta pri doseganju soglasja in pri zagotavljanju jasnega in trdnega evropskega stališča o računovodskih zadevah na mednarodni ravni; poudarja, da je pomembno čim prej imenovati novega predsednika; zato poziva Komisijo, naj pospeši postopek zaposlovanja in pri tem v celoti upošteva vlogo Parlamenta in njegovega Odbora za ekonomske in monetarne zadeve;

33.

pozdravlja reformo EFRAG, ki je začela veljati 31. oktobra 2014, in priznava, da so bili vanjo vloženi znatni napori; ugotavlja, da se je preglednost izboljšala; obžaluje, da je Komisija, kar zadeva financiranje EFRAG, zlasti možnost vzpostavitve sistema obveznih dajatev, ki jih plačujejo podjetja, ki kotirajo na borzi, svoja prizadevanja osredotočila na izvedbo delov reforme, ki so kratkoročno dosegljivi; poziva Komisijo, naj v skladu s priporočili Maystadtovega poročila sprejme formalne ukrepe, s katerimi bi spodbudila države članice, ki še nimajo nacionalnega mehanizma financiranja, da ga vzpostavijo; je seznanjen s predlogom Komisije za razširitev programa Unije za EFRAG za obdobje 2017–2020; poziva Komisijo, naj opravi letno celovito oceno njegove dogovorjene reforme, kot je določeno v členu (9)(3) in (9)(6) Uredbe (EU) št. 258/2014; poziva Komisijo, naj oceni možnost in izvedljivost pretvorbe EFRAG v javno agencijo v daljšem časovnem okviru;

34.

obžaluje, da je zahteva, ki jo je predlagal Maystadt, da se združita funkciji direktorja EFRAG in predsednika skupine tehničnih strokovnjakov EFRAG, spremenjena v možnost; ugotavlja, da sestava novega upravnega odbora odstopa od Maystadtovega predloga, ker so evropski nadzorni organi in Evropska centralna banka zavrnili polnopravno članstvo v odboru; poziva EFRAG, naj razširi število uporabnikov v odboru (trenutno je samo eden) in zagotovi, da bodo v EFRAG zastopani vsi zadevni deležniki;

35.

pozdravlja dejstvo, da je PIOB leta 2014 diverzificiral svoje financiranje; ugotavlja, da je skupno financiranje Mednarodnega združenja računovodskih strokovnjakov znašalo 58 %, kar je sicer še vedno znaten del financiranja, vendar krepko pod dvotretjinsko mejo, zato ni bilo potrebno, da Komisija omeji svoj letni prispevek, kot določa člen 9(5) Uredbe (EU) št. 258/2014; poziva PIOB, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi zagotovila integriteto revizorskega poklica;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.