EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.9.2016

COM(2016) 587 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg - evropski gigabitni družbi naproti

{SWD(2016) 300 final}

1.Uvod

Politika EU na področju elektronskih komunikacij je v zadnjem desetletju uspešno poskrbela za večjo konkurenco, nižje cene ter večjo izbiro za podjetja in potrošnike. Vendar se potrošniki in podjetja še vedno srečujejo z razdrobljenostjo trgov elektronskih komunikacij, ki jih ločujejo nacionalne meje, sedanji regulativni okvir pa pri uvajanju zelo visokozmogljivih omrežij ne podpira sistematično vseh akterjev na trgu.

Poleg tega je od zadnjega pregleda regulativnega okvira EU za telekomunikacije leta 2009 prišlo do pomembnih sprememb v sektorju elektronskih komunikacij. Vzorci potrošnje in potrebe se korenito spreminjajo in govorno telefonijo vse bolj nadomešča fiksni in mobilni dostop do interneta pri celi vrsti povezanih naprav (pametni telefoni, tablični računalniki, računalniki, televizorji), ki ponujajo dostop do vse večje palete digitalnih storitev 1 , zaradi česar so zahteve za omrežja, na katerih potekajo te storitve, vse večje. V prihodnjih letih se bodo potrebe še naprej povečevale, saj se storitve in aplikacije, ki temeljijo na internetu stvari, računalništvu v oblaku ter navidezni in razširjeni resničnosti, razvijajo in širijo.

Gospodarske in družbene koristi te digitalne preobrazbe bo v celoti mogoče doseči le, če bo Evropa lahko poskrbela za širšo uvedbo in uporabo zelo visokozmogljivih omrežij na podeželskih in mestnih območjih ter v celotni družbi. Eden od glavnih ciljev strategije Evropske komisije za enotni digitalni trg iz maja 2015 je zato bil ustvariti ustrezno okolje in razmere za uvajanje naprednih digitalnih (zelo visokozmogljivih) omrežij. Ker celotno digitalno gospodarstvo in družba danes temeljita na telekomunikacijskem sektorju, mora Evropa hitro ukrepati, da si zagotovi prihodnjo svetovno konkurenčnost in blaginjo.

2.Potreba po visokozmogljivi internetni povezljivosti na enotnem digitalnem trgu

Pričakuje se, da bo v naslednjih 10 letih (večinoma brezžično) povezanih do 50 milijard predmetov po vsem svetu, od gospodinjstev do avtomobilov in ur 10 . Rešitve, ki omogočajo preoblikovanje na podlagi internetne povezljivosti (vključno z računalništvom v oblaku, internetom stvari, visokozmogljivim računalništvom in analitiko velepodatkov), bodo preoblikovale poslovne procese in vplivale na socialno interakcijo. Televizija naslednje generacije bo v naslednjih letih verjetno pomembno vplivala na povpraševanje gospodinjstev po pasovni širini. Za nove digitalne aplikacije, ki vključujejo navidezno in razširjeno resničnost, vse bolj povezano in avtomatizirano vožnjo, kirurgijo na daljavo, umetno inteligenco in precizno kmetovanje, bodo potrebne hitrost, kakovost in odzivnost, ki jih lahko omogočajo le zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja 11 . 

Analiza trendov v tehnologiji in povpraševanja kaže, da bo ponudba številnih izdelkov, storitev in aplikacij lahko vzdržna le tam, kjer se bodo do fiksnih ali brezžičnih točk dostopa v bližini končnih uporabnikov uvedla omrežja iz optičnih vlaken 12 . Optični kabli so trenutno prav tako priporočeni medij za povezavo med osrednjim omrežjem in končnimi podomrežji za brezžični dostop do 5G 13 .

Zelo visokozmogljiva omrežja so prav tako potrebna za povečanje potenciala rasti evropskega digitalnega gospodarstva. Takojšnji prenos in velika zanesljivost bosta stotinam naprav omogočila sodelovanje v realnem času v industrijskem, poklicnem ali domačem okolju. Vseprisotnost bo omogočila avtonomno vožnjo avtomobilov. Odzivnost in zanesljivost sta ključna dejavnika, ki omogočata, da zdravniki izvajajo kirurške posege na daljavo in da mesta prilagodijo porabo energije ali semaforje potrebam v realnem času. Velike hitrosti nalaganja/prenosa bodo podjetjem omogočile visokoločljivostne (HD) videokonference z več udeleženci na različnih lokacijah ali delo na skupni programski opremi v oblaku. Študenti se bodo lahko izobraževali v okviru programov univerz s sedežem v drugih državah članicah.

Zelo visokozmogljiva omrežja so potrebna za zagotovitev teritorialne kohezije, da so lahko vsi državljani iz vseh skupnosti v Evropi del enotnega digitalnega trga in uživajo njegove koristi.

3.Določitev vizije in ciljev za prihodnjo internetno povezljivost na enotnem digitalnem trgu

Cilji Evropske digitalne agende kažejo koristi zastavitve dolgoročnih ciljev, saj so postopoma postali referenčna točka za javno politiko, npr. za pravila in smernice za evropske strukturne in investicijske sklade (skladi ESI), instrument za povezovanje Evrope (IPE) in državno pomoč za širokopasovne povezave. Čeprav so navedeni cilji nezavezujoči, so bili do zdaj vključeni v skoraj vse nacionalne načrte držav članic za širokopasovne povezave 18 . Z njimi so pogosto usklajeni tudi naložbeni načrti zasebnega sektorja ter prizadevanja na področju raziskav in inovacij.

3.1.Gigabitna povezljivost 19  

Za optimizacijo naložb v zelo visokozmogljiva omrežja je pomembno prilagoditi prednostne naloge. Fizični kraji ali spletna vozlišča, na katerih se ljudje zbirajo ali učijo, delajo in dostopajo do javnih storitev in ena povezava omogoča internet več uporabnikom, spodbujajo socialno-ekonomski razvoj. Taki kraji so temelj za rast, izobraževanje, inovacije in kohezijo v Evropi. Poleg podjetij običajno vključujejo šole in knjižnice, raziskovalna središča ter različne javne službe. V digitalnem svetu morajo biti na čelu gigabitne povezljivosti, da se evropskim državljanom zagotovi dostop do najboljših storitev in aplikacij.

Za inovativne načine poučevanja in učenja 20 je potrebna gigabitna povezljivost, da se lahko izkoristijo posodobljeno učno gradivo, orodja in tehnike ter da učenci lahko pridobijo digitalne spretnosti. Že danes bi šola z 20 razredi po 25 učencev potrebovala hitrost 700 Mb/s za hkratno uporabo, da bi lahko v celoti izkoristila razpoložljive spletne izobraževalne storitve.

Vse več sektorjev in podjetij, zlasti digitalno intenzivnih podjetij 21 , bo potrebovalo gigabitno povezljivost za ustvarjanje novih aplikacij in poslovnih modelov za bolj konkurenčno proizvodnjo, distribucijo in prodajo blaga in storitev. Za njihovo prihodnjo konkurenčnost na različnih področjih, ki zajemajo vse od proizvodnih sistemov, postopkov naročanja in dobave, shranjevanja in analitike podatkov do notranje in zunanje komunikacije, je potreben stroškovno učinkovit dostop do take povezljivosti.

Ker je spletna uporaba javnih storitev vse večja, javne uprave za hkratno nemoteno izvajanje storitev za številne državljane in podjetja potrebujejo gigabitno povezljivost. V primeru prometnih vozlišč gigabitna povezljivost olajšuje uporabo intermodalnega prevoza na podlagi inovativnih aplikacij.

Kraji, kot so knjižnice, železniške postaje ali uradi za zaposlovanje in usposabljanje, ki državljanom ponujajo možnost, da preskusijo najnaprednejša digitalna orodja, vključno s ponujanjem dostopa do interneta prek javno dostopnih brezžičnih povezav, lahko kot pozitiven stranski učinek prav tako spodbujajo seznanjanje z gigabitnim internetnim dostopom in povpraševanje po njem.

Zagotovitev gigabitne povezljivosti za take informacijske točke (za najmanj 200 000 šol in 200 000 stavb javnih organov ter za poslovne parke, v katerih se združujejo manjša podjetja) bo dosegla veliko število uporabnikov ob hkratni omejitvi stroškov in imela pozitivne učinke prelivanja na širše gospodarstvo in družbo. Verjetno bo spodbudila širjenje lokalnih fiksnih omrežij, kar pa bo z zagotovitvijo večjih zmogljivosti vmesnega povezovalnega omrežja spodbudilo povečanje brezžične pokritosti s 5G. Oba učinka bi morala privesti do boljših komercialnih ponudb za fiksni in mobilni dostop za več manjših podjetij in gospodinjstev, medtem ko se bo med končnimi uporabniki, ki bodo izpostavljeni konkurenčnim ponudbam prek zelo visokozmogljivih omrežij, verjetno povečalo povpraševanje po njih, s čimer se bodo izboljšali gospodarski razlogi za nadaljnje naložbe 22 . Naložbe v internetno povezljivost za te spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja bodo tako koristile precej večjemu številu morebitnih uporabnikov v evropskem digitalnem gospodarstvu in družbi.

3.2.Visokozmogljiva povezljivost 5G

Poleg vse večjih zahtev po povezljivosti za medijske aplikacije bo tudi za komunikacije na poklicni ravni v sektorjih industrije in storitev, ki vključujejo avtomobilsko industrijo, promet, proizvodnjo, zdravje ter storitve naslednje generacije na področju varnosti in pomoči v sili, potrebna nemotena in skupna fiksna in brezžična infrastruktura, ki ponuja različne uporabniško nastavljive stopnje zanesljivosti in kakovosti storitev, prilagojene specifičnim poslovnim potrebam.

Komunikacije 5G bodo temeljile na mobilni podatkovni povezljivosti 4G in fiksnih omrežjih, kar bo omogočilo, da bodo trenutno ločene infrastrukture svoje storitve vključile v visokokakovostna, globalna in vseprisotna „virtualna omrežja“, ki se lahko programirajo. Potrebni bodo zgodnja uporaba radiofrekvenčnega spektra, harmoniziranega na ravni EU, čimprejšnja razpoložljivost novega spektra, kot je 700-megaherčni pas, za pokritost na podeželskih območjih in uporabo v zaprtih prostorih v mestih, bolj usklajeno dodeljevanje spektra po vsej Evropi 24 za čimprejšnji vodilni položaj ter tudi razširjena optična omrežja za zelo visokozmogljivo vmesno povezovalno omrežje z drogovi in malimi celicami.

Pričakovane nove storitve bodo imele skupno osrednjo infrastrukturo in skupno tehnologijo 5G ter bodo uporabnikom in predmetom „v gibanju“ 25 omogočile, da ostanejo v celoti povezani ves čas – v mestnem prometu, v koridorjih med mesti ali celo v zraku (npr. brezpilotni zrakoplovi za logistične namene). Pričakuje se, da bodo industrijska območja, cestni koridorji in železniške povezave ključna področja za prvo fazo novih aplikacij 26 . Da bi se nekatere od teh novih aplikacij lahko obdržale, bo potrebna hkratna razpoložljivost storitev 5G v vseh državah članicah, da se omogočijo neprekinjeno čezmejno izvajanje storitev in zadostne ekonomije obsega. Komisija zato predlaga, da se v okviru skupnega vmesnega cilja podpre skupni časovni okvir za uvedbo omrežja, ki se predlaga v akcijskem načrtu za 5G.

Nedavna študija 27 ocenjuje, da bi uspešna uvedba omrežij 5G lahko letno prinesla približno 113 milijard EUR dobička v štirih sektorjih (avtomobilska industrija, zdravstveno varstvo, promet in javne storitve), pri čemer bi bili koristi deležni podjetja, potrošniki in širša družba. Poleg tega bi uvedba omrežja 5G lahko pripomogla k več kot dvema milijonoma novih delovnih mest v EU.

3.3.Izboljšana povezljivost na podeželskih območjih

Pri večini podeželskih in oddaljenih območij ima internetna povezljivost lahko ključno vlogo pri preprečevanju digitalnega razkoraka, izoliranosti in odseljevanja, in sicer z zmanjšanjem stroškov dobave blaga in storitev ter delno z nadomestili za oddaljenost. Podjetja lahko zmanjšajo stroške z videokonferencami, dostopom do spletne uprave, e-trgovino ali shranjevanjem podatkov v oblaku. Na področju razvoja podeželja in sodobnega kmetijstva se vse bolj uporabljajo spletne aplikacije, ki podpirajo turizem, senzorsko spremljanje kmetijskih rastlin ter uporabo brezpilotnih zrakoplovov v trgovini in kmetijstvu.

Vsa evropska gospodinjstva, podeželska ali mestna, bi morala imeti dostop do minimalne ravni fiksne in brezžične povezljivosti. Povezljivost bo morala biti leta 2025 veliko zmogljivejša kot zdaj, da bo veljala za ustrezno. Evropa zdaj razvija fiksna omrežja naslednje generacije in mobilna omrežja 4G, vendar podeželska območja zaostajajo na obeh področjih.

Pokritost za zadnjih 5 % gospodinjstev in podjetij je še vedno največji izziv, vendar obstaja stroškovno učinkovita možnost nadgradnje, ki temelji na brezžičnih ali fiksnih povezavah. Na podlagi ciljev Evropske digitalne agende do leta 2020 bi bilo treba do leta 2025 vsem gospodinjstvom zagotoviti dostop do povezave s hitrostjo100 Mb/s, nadaljnji razvoj pa bi moral privesti do večje podatkovne zmogljivosti. Pri tem cilju je treba upoštevati širši cilj, da bi moral biti dostop do mobilne podatkovne povezljivosti na voljo na celotnem ozemlju, kjer koli ljudje živijo, delajo, potujejo in se zbirajo.

4.Zagotavljanje gigabitne internetne povezljivosti za enotni digitalni trg

4.1.Regulativni okvir, primeren za povezljivost

Spodbude za uvajanje in uporabo zelo visokozmogljivih omrežij na konkurenčnih trgih

Pravila o spektru za mobilno povezljivost in 5G

EU je prva razvila brezžično tehnologijo 4G, vendar jo je v primerjavi z drugimi naprednimi regijami začela uvajati pozno. Zamude držav članic pri dodeljevanju ustreznega spektra in razdrobljeno dodeljevanje imajo neposreden negativen vpliv na pokritost z brezžičnim omrežjem in njegovo razširjenost po Evropi. Če bo takšnih zamud še več, bodo ogrozile uspešno uvedbo omrežij 5G v Evropi in uvedbo novih inovativnih storitev.

Poleg hitrejših postopkov za dodelitev spektra za elektronske komunikacije z jasnimi roki, ko mora biti spekter na voljo na trgu, vlagatelji v brezžično širokopasovno infrastrukturo naslednje generacije potrebujejo večjo predvidljivost in usklajenost glede prihodnjih licenčnih modelov in ključnih pogojev za dodelitev ali obnovitev nacionalnih pravic do uporabe spektra. Ti vključujejo minimalno veljavnost licence, ki omogoča donosnost naložbe, več možnosti za trgovanje s spektrom in njegov zakup ter usklajenost in objektivnost regulativnih ukrepov za prilagoditev trga (pridržane cene, zasnova dražb, spektrski bloki in omejitve, izjemne rezervacije spektra ali obveznosti veleprodajnega dostopa). Po drugi strani bi se morali operaterji zavezati k učinkoviti uporabi spektra, ki se jim dodeli.

Obveznosti glede pokritosti v licencah za spekter so učinkovito orodje za premostitev vrzeli v brezžični povezljivosti ter zagotovitev visokokakovostne pokritosti za prebivalce in ozemlja v EU. Obveznosti glede pokritosti se že široko uporabljajo, vendar jih je treba bolje prilagoditi ciljem za leto 2025 iz tega sporočila, zlasti glede glavnih prometnih poti in podeželskih območij. Operaterji morajo biti sposobni hitro uvesti gostejša omrežja, ki temeljijo na malih celicah. Regulatorji potrebujejo dodatna orodja za odpravo lokaliziranih vrzeli v pokritosti (belih lis), kot je omogočanje skupne uporabe omrežja.

Skupna uporaba spektra, bodisi na podlagi splošne odobritve ali individualnih pravic do uporabe, lahko omogoči učinkovitejše in intenzivnejše izkoriščanje tega omejenega vira. To je zlasti relevantno za nove (milimetrske) spektrske pasove zelo kratkega dosega, ki so predvideni za komunikacije 5G. Uporabniki radiofrekvenčnega spektra na podlagi splošne odobritve bi morali biti deležni večje regulativne zaščite pred škodljivimi znotrajpasovnimi motnjami, poleg tega bodo odpravljene ovire za uvedbo točk za brezžični dostop, končni uporabniki pa bodo imeli lažji dostop do skupnih brezžičnih povezav.

Spodbujanje uporabe na podlagi konkurenčnih trgov, izbire za potrošnike in cenovno dostopnih tarif

Zelo visokozmogljiva omrežja prinašajo donos pri naložbah in širše gospodarske koristi le, če jih državljani in podjetja uporabljajo. Na to vplivajo številni dejavniki, pravila pa morajo omogočiti konkurenčne trge in izbiro za potrošnike. Predlagani zakonik med drugim omogoča, da končni uporabniki v celoti izkoristijo svoje pravice do zamenjave, tudi če so naročeni na pakete storitev internetnega dostopa ali komunikacijskih storitev in drugega blaga ali storitev (kot so naprave ali vsebine).

Čeprav se pozornost usmerja v uvedbo in uporabo zelo visokozmogljive povezljivosti, nihče ne bi smel biti izključen iz dostopa do osnovne povezljivosti. Drugi instrumenti politike so primernejši za spodbujanje uvajanja omrežja na izključenih območjih, z univerzalnimi storitvami pa bi morali zagotoviti, da člani ranljivih družbenih skupin lahko dobijo dostop do cenovno dostopnih osnovnih storitev, če trg tega ne omogoča.

Pravila, prilagojena novim komunikacijskim storitvam in notranjemu trgu

Internetna povezljivost je omogočila nove oblike spletnih komunikacijskih storitev, ki končnim uporabnikom prinašajo velike koristi. Sektorska pravila ne bi smela izkrivljati konkurence med tradicionalnimi operaterji in novimi komunikacijskimi platformami, temveč bi morala nerešene težave končnih uporabnikov obravnavati sorazmerno in nediskriminatorno na podlagi ustreznih značilnosti zadevnih storitev. Ponudniki storitev in končni uporabniki bi morali biti deležni enakovrednih koristi resničnega notranjega trga storitev in ustrezne zaščite na področjih, kot je varnost. Enaki konkurenčni pogoji bi prav tako morali omogočati, da omrežni operaterji niso v slabšem položaju, če ponujajo tudi komunikacijske storitve.

Model upravljanja, ki omogoča regulativno stabilnost in usklajenost

Učinkovit sistem upravljanja temelji na sodelovanju močnih in neodvisnih nacionalnih regulatorjev z ustreznimi pooblastili, ki sodelujejo s Komisijo v okrepljeni institucionalni strukturi (BEREC) z ustreznimi nalogami, ter na bolj sistematični uporabi strateškega strokovnega znanja o politiki radiofrekvenčnega spektra (s Skupino za politiko radiofrekvenčnega spektra – RSPG). Skupni cilj bi moral biti zagotovitev, da se z izkušnjami in strokovnim znanjem, ki so jih pridobili BEREC in nacionalni regulatorji pri izvajanju sedanjega okvira, novi zakonik uporablja usklajeno, predvidljivo in daljnosežno na konkurenčnem notranjem trgu, ob upoštevanju dolgoročnega interesa končnih uporabnikov.

4.2.Akcijski načrt za 5G

Komisija predlaga tudi akcijski načrt za 5G za spodbujanje usklajenega pristopa k uvajanju infrastrukture 5G, ki bo imela pomembno vlogo pri evropski internetni povezljivosti v prihodnosti. To bo prineslo povsem nove priložnosti za inovacije, ne le na področju komunikacij, temveč tudi v celotnem gospodarstvu in družbi. Za spodbujanje naložb je pri vzpostavljanju nove infrastrukture 5G potrebna ustrezna usklajenost med državami članicami in zadevnimi sektorji. Namen akcijskega načrta je doseči takšno usklajenost z več ciljno usmerjenimi ukrepi, predvsem prostovoljnimi. Skupaj s predlaganim zakonikom bi moral Evropi dati potrebna orodja, da zavzame vodilno mesto v omrežjih 5G v korist njene mednarodne konkurenčnosti.

4.3.Javna podpora za naložbe

Z zakonodajnimi in regulativnimi ukrepi se lahko odpravijo ovire, povečajo konkurenčne spodbude, omogoči večja predvidljivost za vlagatelje in zmanjšajo stroški uvedbe omrežij. Cilji glede internetne povezljivosti za leto 2025 so zastavljeni na ravni, ki naj bi bila večinoma dosegljiva za komercialne operaterje. Vendar bo za izboljšanje poslovnih možnosti za zasebne nosilce projektov na najtežavnejših območjih potrebno javno financiranje.

Do zdaj je bilo financiranje iz skladov ESI za naložbe v širokopasovno infrastrukturo pretežno v obliki nepovratnih sredstev; regulativni okvir za sklade ESI za obdobje 2014–2020 je uvedel novo možnost uporabe finančnih instrumentov na tem področju, kot je bilo poudarjeno v sporočilu o naložbenem načrtu za Evropo, ki vključuje poziv k podvojitvi uporabe finančnih instrumentov iz teh skladov. Instrument za povezovanje Evrope in Evropski sklad za strateške naložbe (v nadaljnjem besedilu: EFSI) zagotavljata prilagojene finančne instrumente za majhne oziroma velike širokopasovne projekte, lahko pa se tudi združujeta za podporo namenskim skladom in platformam. Tehnična pomoč se lahko izvaja prek Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe.

Financiranje širokopasovne infrastrukture z nepovratnimi sredstvi je pogosto potrebno na najbolj oddaljenih območjih, kjer bi bila taka uvedba lahko nedonosna. Vendar javni prispevek s finančnimi instrumenti lahko pritegne dodatne dolgoročne zasebne naložbe z zmanjšanjem kratkoročnega tveganja pri uvedbi na območjih, kjer so poslovne možnosti dolgoročno lahko pozitivne. S kombiniranjem, tj. združevanjem obeh oblik javnega financiranja na območjih s splošnim tržnim potencialom za zelo visokozmogljiva omrežja, so lahko nepovratna sredstva omejena na najnižjo raven, ki je potrebna za vzpostavitev ugodnega poslovnega scenarija na nedonosnih podobmočjih, medtem ko se udeležba zasebnega sektorja na širšem območju čim bolj poveča.

Da bi države članice čim bolj izkoristile učinek vzvoda javnega financiranja za kombinirane naložbe v zelo visokozmogljiva omrežja po vsej Evropi, morajo uporabiti ustrezno kombinacijo financiranja z nepovratnimi sredstvi, finančnimi instrumenti in dodatnimi ukrepi iz različnih programov financiranja na ravni EU in nacionalni ravni 31 .

Instrument za povezovanje Evrope (IPE) je instrument EU, posebej namenjen podpori za vseevropska omrežja. Vendar njegov sedanji proračun lahko podpira le majhen pododdelek širokopasovnih projektov, tj. inovativne projekte, ki temeljijo na najsodobnejši tehnologiji in imajo potencial za ponovljivost, in sicer zgolj z uporabo finančnih instrumentov. Sedanje in prihodnje financiranje EU na vseh ravneh bi bilo treba poenostaviti in prav tako povečati njegovo prožnost, da bi se omogočilo kombiniranje finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev. Pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira 32 je Komisija predlagala ukrepe za lažje združevanje skladov ESI in EFSI na vseh področjih, vključno s širokopasovno infrastrukturo.

Pri pripravi finančnega načrtovanja za obdobje po letu 2020 bo Komisija preučila prihodnje potrebe po finančni podpori iz različnih naložbenih programov EU glede na cilje za leto 2025.

Za nacionalno javno podporo za naložbe pod netržnimi pogoji se uporabljajo pravila o državni pomoči iz člena 107(1) PDEU. Smernice o državni pomoči za širokopasovne povezave omogočajo javno financiranje za uvedbo omrežij, ki ponujajo bistvene izboljšave v primerjavi z obstoječimi omrežji (načelo „korenite spremembe“ glede razpoložljivosti širokopasovnih povezav). Tveganje za izkrivljanje konkurence se obravnava z zahtevami, kot sta uporaba mehanizma javnega financiranja z najmanjšim učinkom izkrivljanja in omogočanje odprtega dostopa do javno financirane infrastrukture.

Cilji Evropske digitalne agende za leto 2020 se že upoštevajo v smernicah: za državno pomoč za korenito spremembo nadomestitve osnovnega širokopasovnega omrežja z osnovnim omrežjem naslednje generacije (ki običajno ponuja hitrosti nad 30 Mb/s in pod 100 Mb/s) velja, da odpravlja nedelovanje trga, kadar se visokozmogljiva omrežja ne uvajajo komercialno. Smernice predvidevajo še dodatne morebitne korenite spremembe, npr. nadgradnjo z razširitvijo optičnih vlaken bližje končnemu uporabniku za ultrahitro širokopasovno povezavo s hitrostjo 100 Mb/s ali več, pri čemer je treba preveriti nezadovoljeno povpraševanje v primerih, ko je obstoječe ali načrtovano osnovno omrežje naslednje generacije že prisotno.

Pri ocenjevanju nacionalnih načrtov za podporo zelo visokozmogljivim omrežjem bo Komisija upoštevala potrebe in cilje iz tega sporočila ter ustrezne dokaze o dolgoročnem povpraševanju po takih omrežjih, ki ga trg morda ne zadovoljuje v zadostni meri. V skladu z načelom dobro usmerjenega državnega posredovanja, ki je omejeno na najnižjo raven, ki je potrebna, da se odpravi nedelovanje trga in dosežejo cilji evropskega interesa, je Komisija naklonjena uporabi kombiniranega financiranja iz različnih instrumentov financiranja in na območjih, kjer to pomeni korenito spremembo prehoda na ultrahitra širokopasovna omrežja. Ta lahko zmanjša tveganja pri naložbah v zelo visokozmogljiva omrežja, s čimer se zmanjšajo stroški za javni sektor in hkrati čim bolj omeji vsakršno izkrivljanje konkurence.

4.4.Wi-Fi za Evropo

Brezžični internetni dostop zlahka omogoča povezavo za več uporabnikov in številni lokalni organi že ponujajo brezplačen internetni dostop na javnih mestih. Komisija želi podpreti in spodbuditi ponudbo brezplačnega brezžičnega dostopa za državljane pri vseh javnih storitvah (npr. v javni upravi, šolah, knjižnicah, zdravstvenih domovih, muzejih, javnih parkih in trgih), da bi se skupnosti bolje vključile v enotni digitalni trg, da bi uporabniki okusili gigabitno družbo, da bi se povečala digitalna pismenost in dopolnile javne storitve na navedenih krajih.

4.5.Spremljevalni ukrepi v podporo internetni povezljivosti in konvergenci

Za uresničitev ciljev evropske internetne povezljivosti bo potrebna tudi proaktivna nacionalna ali regionalna politika, ki se bo opirala na nacionalne načrte za širokopasovne povezave 33 . Ključno je, da se poveča preglednost načrtovanja, okrepi upravljanje na več ravneh in izmenjajo najboljše prakse v korist ponudnikov infrastrukture, javnih organov in uporabnikov povezljivosti.

Kot je pokazala pobuda o povezanih skupnostih 34 , ki jo je Komisija pripravila leta 2014, med lokalnimi in regionalnimi nosilci odločanja obstaja veliko zanimanje za tesnejše sodelovanje med javnimi in zasebnimi akterji na področju povezljivosti, več tehnične pomoči ter boljše obveščanje o najboljših praksah in razpoložljivih orodjih. Evidentiranje sedanjih in prihodnjih omrežij bo javnim organom na vseh ravneh upravljanja prav tako omogočilo lažje prepoznavanje nedelovanja trga in vrzeli v povezljivosti ter priložnost za uvedbo dobro ciljno usmerjenih javnih pobud. Za uspeh pa je potrebno tudi njihovo sodelovanje pri spodbujanju aktivne udeležbe državljanov v digitalnih dejavnostih.

Da bi se omogočilo učinkovito financiranje iz skladov ESI, dodeljeno širokopasovnim projektom, je Komisija predlagala vzpostavitev evropske mreže kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave 35 . Njen namen je spodbujanje izmenjave najboljših praks med državami članicami in regijami ter zagotavljanje tehnične podpore glede načinov učinkovitega vlaganja v širokopasovne projekte, po možnosti v kombinaciji s finančnimi instrumenti.

Omejitev stroškov gradbenih del, ki predstavljajo do 80 % naložb v širokopasovna omrežja, bi lahko nadalje olajšala uvajanje širokopasovnih omrežij. Namen Direktive 2014/61/ES 36 (direktiva o zmanjšanju stroškov širokopasovnih povezav) je povečati skupno in ponovno uporabo obstoječe fizične infrastrukture v različnih sektorjih (energetika, promet itd.) ter olajšati sinergijo z javnimi deli, poleg tega pa določa, da morajo biti vse nove ali obnovljene stavbe pripravljene za širokopasovni dostop. Sinergija in sodelovanje na področju komunalnih storitev vzbujata večje zanimanje drugih sektorjev in sta že pokazala dobre rezultate. Komisija poziva države članice, naj pospešijo prenos in zagotovijo učinkovito izvajanje te direktive, da se lahko uresniči celotni potencial ukrepov in zlasti medsektorske sinergije.

5.Sklep

Internetni dostop je danes za gospodarstvo in družbo enako pomemben, kot je bila električna energija za drugo industrijsko revolucijo. Zelo visokozmogljiva internetna povezljivost je ključnega pomena, da se sprosti naslednji val konkurenčnosti in inovacij ter da evropska podjetja in državljani lahko izkoristijo vse prednosti enotnega digitalnega trga. To sporočilo in ukrepi, ki ga spremljajo, naj bi Evropi priskrbeli potrebna orodja za dosego tega cilja.

Komisija spodbuja države članice, da v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi sprejmejo politične, regulativne in finančne ukrepe v podporo viziji evropske gigabitne družbe iz tega sporočila, ter poziva:

-Evropski svet in Evropski parlament, naj podpreta strateške cilje za internetno povezljivost na enotnem digitalnem trgu;

-Evropski parlament in Svet, naj hitro izvedeta zakonodajno razpravo o predlogu za evropski zakonik o elektronskih komunikacijah, ki spremlja to sporočilo, da se dosežeta politični dogovor pred koncem leta 2017 in njegovo izvajanje v državah članicah precej pred letom 2020.

Komisija bo poročala o napredku pri pobudah, predstavljenih v tem sporočilu, pri rednem poročanju o enotnem digitalnem trgu.

PRILOGA

Zagotovitev visokozmogljive internetne povezljivosti za enotni digitalni trg

(1)  Na primer družabna omrežja, mobilno igranje iger, pretakanje aplikacij in videov, sedanja digitalizacija gospodarske dejavnosti in javnih storitev, IP-aplikacije za govor in sporočila ter shranjevanje in pridobivanje podatkov na daljavo za potrošnike in podjetja.

(2)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti ( 2015/2147(INI) ).

(3)

Sklepi Evropskega sveta z dne 28. junija 2016 (EUCO 26/16).

(4) 5G se nanaša na naslednjo generacijo omrežnih tehnologij, ki ponujajo možnosti za nove digitalne ekonomske in poslovne modele.

(5)  Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah.

(6)

Sporočilo Komisije „5G za Evropo: akcijski načrt“.

(7)

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe: pokritost s fiksnimi osnovnimi dostopovnimi tehnologijami naslednje generacije (NGA) (s hitrostjo prenosa najmanj 30 Mb/s).

(8)

S hitrostjo najmanj 2 Mb/s.

(9)

Združenje GSM Association: http://www.gsmamobileeconomy.com/GSMA_Global_Mobile_Economy_Report_2015.pdf , str. 8 in 13.

(10)

Ločena poročila podjetij Ericsson, Cisco, GSMA in Gartner predvidevajo zelo veliko povečanje števila takih povezanih objektov in predmetov. Glej oddelek 2.2 priloženega delovnega dokumenta služb Komisije.

(11)

„Zelo visokozmogljivo omrežje“ pomeni elektronsko komunikacijsko omrežje, ki je v celoti sestavljeno iz elementov iz optičnih vlaken vsaj do razdelilne točke na končni lokaciji ali ki v običajnih razmerah največje obremenjenosti omogoča podobno zmogljivost omrežja glede razpoložljive navzdolnje in navzgornje pasovne širine, odpornosti, z napakami povezanih parametrov ter latence in njenih variacij. Zmogljivost omrežja se lahko šteje za podobno ne glede na to, ali se izkušnja končnega uporabnika razlikuje zaradi različnih lastnosti medija, prek katerega je omrežje na kocu povezano z omrežno priključno točko.

(12)

 Optična vlakna oddajajo signale s svetlobno hitrostjo in njihov razpon učinkovitosti omogoča kakovostne, simetrične povezave na več deset kilometrih. Najobetavnejše tehnologije za izboljšano uporabo bakra imajo razpon učinkovitosti za približno 250 metrov, v preostalem omrežju pa temeljijo na optičnih vlaknih. Nadgrajena kabelska omrežja (HFC), pri katerih se uporablja družina standardov DOCSIS za izboljšanje zmogljivosti, temeljijo na optičnih vlaknih, vsaj kar zadeva t. i. optično vozlišče.

(13)

Znano tudi kot „vmesno povezovalno omrežje“. Glej točko 4.3 akcijskega načrta za 5G.

(14)

Javno posvetovanje je potekalo od 11. septembra do 7. decembra 2015. Celotno zbirno poročilo je na voljo na spletni strani https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/full-synopsis-report-public-consultation-needs-internet-speed-and-quality-beyond-2020 .

(15)

59 % vprašancev meni, da bodo leta 2025 potrebovali fiksne hitrosti prenosa nad 1 Gb/s, in le 8 % jih meni, da bodo leta 2025 potrebovali hitrosti prenosa pod 100 Mb/s.

(16)

Številni med njimi so opozorili na pomembnost hitrosti nalaganja in simetrije.

(17)

Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Luksemburg, Slovenija, Švedska; glej sliki 22 in 23 v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.

(18)

Glej oddelek 3.2 priloženega delovnega dokumenta služb Komisije.

(19) Gigabitno povezljivost je treba razumeti kot stroškovno učinkovito simetrično internetno povezljivost, ki zagotavlja navzdolnjo in navzgornjo hitrost povezave vsaj 1 Gb/s.

(20)

Odpiranje izobraževanja: inovativno poučevanje in učenje za vse z novimi tehnologijami in prosto dostopnimi učnimi viri, COM(2013) 654.

(21)

Podjetja z visoko stopnjo integracije digitalnih tehnologij, kot so elektronska izmenjava informacij in družbeni mediji.

(22)

Za dokaz, da je v sektorju telekomunikacij povpraševanje odvisno od ponudbe ter da omejena navzdolnja in navzgornja hitrost lahko omejita vrste uporabe in aplikacij, ki bi se sicer lahko pojavile, glej oddelek 2.2 priloženega delovnega dokumenta služb Komisije.

(23)

Ta kategorija na primer zajema: osnovne in srednje šole, železniške postaje, pristanišča in letališča, stavbe lokalnih organov, univerze, raziskovalne centre, zdravniške ambulante, bolnišnice in stadione.

(24) V skladu s predlaganim zakonikom.

(25)

Omrežja 5G bodo nemoteno soobstajala z dopolnilnimi tehnologijami, ki se že uvajajo, kot je komunikacija kratkega dosega vozilo–vozilo in vozilo–infrastruktura (ITS-G5). 

(26)

Za prizemne prometne poti in glede na posamezno prevozno storitev se bodo upoštevale sedanje naložbe v tehnologije C-ITS, pri tem pa se bo zagotovilo usklajevanje z ustreznimi zainteresiranimi stranmi (ukrep 4 iz akcijskega načrta za 5G).

(27)

Identifikacija in količinska opredelitev ključnih socialno-ekonomskih podatkov za podporo pri strateškem načrtovanju za uvedbo omrežij 5G v Evropi, SMART 2014/0008.

(28)

Glede na opredelitev iz: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/European_cities_%E2%80%93_the_EU-OECD_functional_urban_area_definition .

(29)

Avtoceste, nacionalne ceste in železnice v skladu z opredelitvijo vseevropskih prometnih omrežij.

(30)

Podatki temeljijo na študiji podjetja Analysys Mason (SMART 2015/0068) in ocenah Komisije. Glej oddelek 4.4 priloženega delovnega dokumenta služb Komisije.

(31)

Za več informacij o dopolnjevanju med skladi ESI in EFSI glej: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/thefunds/fin_inst/pdf/efsi_esif_compl_en.pdf.  

(32)

Naložbeni načrt za Evropo: Evropski sklad za strateške naložbe bo po uspešnem prvem letu podaljšan ( IP-16-1933 ) in Nove smernice o skupni uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe ( IP-16-329 ).

(33)  Komisija poroča o razvoju nacionalnih načrtov za širokopasovne povezave v poročilih o digitalnem napredku.

(34) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/connected-communities-initiative Za več informacij o pobudi o povezanih skupnostih glej: .

(35)

Več informacij o pobudi za evropsko mrežo kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/broadband-competence-offices .

(36)  Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti.