EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.7.2015

COM(2015) 341 final

2015/0149(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvira za označevanje energijske učinkovitosti in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2015) 139 final}
{SWD(2015) 140 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

1.1Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija je 25. februarja 2015 v Okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, napovedala pregled direktive o označevanju z energijskimi nalepkami, da bi še bolj izkoristila potencial učinkovite rabe energije za uravnavanje povpraševanja po energiji. in s tem zmanjšala energetsko odvisnost Evropske unije.

Označevanje z energijskimi nalepkami ugodno vpliva na okolje, saj lahko stranke dobijo točne, ustrezne in primerljive informacije o energijski učinkovitosti in porabi energije izdelkov, povezanih z energijo, povsod po Uniji in lahko zato sprejemajo ozaveščene, stroškovno učinkovite in okolju prijazne odločitve o nakupu, ki so dobre za okolje in prihranijo denar.

1.2Usklajenost z obstoječimi določbami na področju politike

Evropski svet je oktobra 2014 za leto 2030 postavil kot okvirni cilj vsaj 27-odstotno izboljšanje energijske učinkovitosti na ravni EU, ta cilj pa bo leta 2020 pregledan z namenom doseči 30 % na ravni Unije. Evropski svet je postavil tudi cilj 40-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030.

Ta predlog sledi okvirni strategiji za energetsko unijo, njegov namen pa je zamenjati Direktivo 2010/30/EU o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku. Sedanji predlog je podan po oceni Direktive 1 . Predpisi za določene izdelke, sprejeti na podlagi Direktive, ostajajo v veljavi, vendar bodo pregledani.

Ta pobuda je usklajena z energetsko in podnebno politiko Unije, saj se z njo posodablja sedanji pravni red na področju označevanja z energijskimi nalepkami, ki bo tako postal učinkovitejši.

1.3Usklajenost z drugimi politikami Unije

Označevanje energijske učinkovitosti z nalepkami izboljšuje prosti pretok proizvodov, saj zagotavlja, da se v državah članicah ne uvajajo nacionalne energijske nalepke. Pripomore tudi k izboljševanju konkurenčnosti evropskih gospodarskih družb, saj jih spodbuja k inovacijam, jim nudi prednost prvega na trgu in jim preko okrepljenega tržnega nadzora zagotavlja enake pogoje za konkuriranje proizvajalcem iz tretjih držav, omogoča pa jim tudi povečanje stopnje dobička pri energijsko učinkovitih proizvodih, ki so ob nakupu sicer dražji, vendar skozi celoten življenjski cikel prinesejo neto prihranke.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

2.1Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je pravna podlaga za ukrepe na področju energije. Čeprav bi bil lahko člen 114 pravna podlaga tudi za označevanje energijske učinkovitosti z nalepkami (taka je bila pravna podlaga za direktivo o označevanju z energijskimi nalepkami 2 iz leta 1992, saj v Pogodbi ni bilo določbe o energiji), obstaja tveganje, da bi to lahko pomenilo nenamerno omejevanje držav članic pri sprejemanju zakonodaje o zagotavljanju informacij o izdelkih, povezanih z energijo, ki bi lahko dopolnjevale energijsko nalepko 3 . Označevanje energijske učinkovitosti z nalepkami je omejeno na energijo in vire v fazi uporabe izdelka. Ne nazadnje, glede na to, da Pogodba vsebuje posebno pravno podlago za energijo, se šteje za primerno, da se jo uporabi.

2.2Subsidiarnost

Instrumenti za energijsko učinkovitost, sprejeti na ravni EU, odražajo vse večji pomen energije kot političnega in gospodarskega izziva ter njeno tesno povezanost s področji politike zanesljive oskrbe z energijo, podnebnih sprememb, trajnosti, okolja, notranjega trga in gospodarskega razvoja. Države članice do zdaj ciljev glede energijske učinkovitosti niso mogle v zadostni meri doseči same, zato je za olajšanje in podporo sprejemu dejavnosti na nacionalni ravni potrebno ukrepanje na ravni Unije.

Bistvenega pomena je zagotoviti enake konkurenčne pogoje za proizvajalce in trgovce v smislu informacij o porabi energije, ki se dajejo na voljo strankam glede določenega izdelka, ki se prodaja po vsem notranjem trgu EU. Zato so potrebna pravila, ki so pravno zavezujoča po vsej EU.

Tržni nadzor je dejavnost, ki jo izvajajo organi držav članic Evropske unije. Da bi bil tržni nadzor lahko učinkovit, mora biti enoten po vsej Evropski uniji, v nasprotnem primeru je ogrožen notranji trg, podjetja pa se odvrača od tega, da bi vlagala v zasnovo, izdelavo in prodajo energijsko učinkovitih izdelkov. Vzpostavitev zbirke podatkov o izdelkih bo pripomogla k učinkovitosti tržnega nadzora.

2.3Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti predlagane spremembe ne presegajo tistega, kar je potrebno za uresničitev zastavljenih ciljev. S spremembami, ki se uvajajo z uredbo, bo obstoječi zakonodajni okvir jasnejši in lažje izvedljiv. Dobavitelji bodo morali v novo zbirko podatkov o izdelkih sicer vnesti različne informacije, a te informacije morajo že zdaj na zahtevo zagotoviti nacionalnim organom za tržni nadzor, zato se dodatno breme šteje za neznatno in bo v sorazmerju s koristjo za izvrševanje in preglednost, ki jo bo po pričakovanju prinesla zbirka podatkov o izdelkih. Nadaljnja razprava o sorazmernosti je v poglavju 8 ocene učinka

2.4Izbira instrumenta

Sprememba iz direktive v uredbo je predlagana ob upoštevanju splošnega cilja Komisije za poenostavitev regulativnega okolja za države članice in gospodarske subjekte ter potrebe po zagotovitvi enotne uporabe in enotnega izvajanja predlagane zakonodaje po vsej Uniji.

3.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

3.1Naknadno vrednotenje obstoječe zakonodaje

Komisija je izvedla naknadno vrednotenje direktive o označevanju z energijskimi nalepkami in določenih vidikov direktive o okoljsko primerni zasnovi v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu predlogu (SWD)(2015) 143). Glavne ugotovitve so naslednje:

1.Veljavni ukrepi okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami so učinkoviti ter prinašajo oprijemljive in občutne prihranke energije in stroškov 4 .

2.Na notranjem trgu Evropske unije ni ovir za prost pretok izdelkov, povezanih z energijo.

3.Koristi presegajo stroške tako za podjetja kot za družbo v celoti 5 . Označevanje z energijskimi nalepkami je poleg povpraševanja potrošnikov in konkurenčnosti glavno gonilo inovacij. Ambicioznejše ko so zahteve za najvišje razrede, več priložnosti dajejo podjetjem za pozitivno diferenciacijo njihovih izdelkov, s čimer spodbujajo inovacije.

4.Večina potrošnikov energijsko nalepko sprejema, jo razume in jo uporablja pri svojih odločitvah o nakupu.

5.Uvedba razreda A+ in višjih razredov v skladu z direktivo o označevanju z energijskimi nalepkami iz leta 2010 je zmanjšala uspešnost energijske nalepke pri motiviranju potrošnikov za nakup energijsko učinkovitejših izdelkov 6 . Tudi nekateri piktogrami, ki se na nalepki uporabljajo za predstavljanje drugih parametrov, so težko razumljivi.

6.Obstoječi trend gre v smeri nakupov večjih izdelkov, ki so učinkoviti in se tako uvrstijo v visok energijski razred, vendar imajo veliko večjo absolutno porabo energije kot manjši aparati iste vrste.

7.Šibko izvrševanje s strani nacionalnih organov za tržni nadzor prispeva k neskladnosti, zaradi česar so predvideni prihranki energije manjši za približno 10 %. Glej tudi oddelek 3.

8.Pri ukrepih za nekatere izdelke so ambicije v primerjavi s tehničnimi in gospodarskimi možnostmi prenizke.

9.Čeprav nekateri ukrepi obravnavajo tudi vplive na okolje, ki ne zadevajo energije v fazi uporabe, še vedno obstaja potencial za nadaljnje zmanjšanje tovrstnih vplivov 7 .

10.Z vidika učinkovitosti postopek sprejemanja pravil traja predolgo (povprečno 49 mesecev), kar včasih pripelje do tega, da je tehnično in pripravljalno delo v času odločitve o politikah že zastarelo, zlasti pri hitro razvijajočih se elektronskih izdelkih.

11.Direktivi se dopolnjujeta in se v veliki meri izvajata usklajeno.

12.Pri precej izdelkih nižji razredi energijske nalepke niso zasedeni, ker so zaradi ukrepov okoljsko primerne zasnove modeli z nizko učinkovitostjo prepovedani, proizvajalci pa so se na tehnični napredek odzvali s proizvodnjo čedalje učinkovitejših izdelkov. Brez celotne primerjave od A do G je nalepka za potrošnike manj pomembna.

13.Dodana vrednost za EU izvira iz harmoniziranega regulativnega okvira, ki bo znižal stroške proizvajalcem, EU pa bo z njim narekovala mednarodni trend v prizadevanjih za reguliranje in standardizacijo.

14.Ta politika je nadaljnjega pomena za doseganje cilja EU na področju energijske učinkovitosti po letu 2020. Prispeva lahko tudi k učinkoviti rabi virov in krožnemu gospodarstvu.

15.Informiranje potrošnikov v digitalni dobi je še vedno bistvenega pomena. Predpisi o označevanju z energijskimi nalepkami so bili nedavno prilagojeni tako, da se energijska nalepka prikazuje tudi na spletu.

16.Prispevka zahteve, da morajo oglasi vsebovati sklic na razred energijske učinkovitosti (člen 4(c)), ni bilo mogoče kvantitativno opredeliti, ocena pa je pokazala, da je ta zahteva zares obravnavala pomanjkanje informacij na trgu.

17.Zahteve za javna naročila (člen 9(1)) so bile ocenjene že leta 2011 in so bile zato črtane iz direktive o označevanju z energijskimi nalepkami ter v spremenjeni obliki sprejete v direktivo o energijski učinkovitosti 8 .

18.Iz poročanja v medijih v zadnjih letih je jasno, da javnost o koristih te politike ni bila dovolj obveščena.

3.2Posvetovanje z deležniki

Javno posvetovanje je potekalo od 31. avgusta do 30. novembra 2013 na spletni strani „Vaš glas v Evropi“. Daljša verzija ankete je bila namenjena interesnim skupinam, vladnim organom in strokovnjakom, krajša anketa pa potrošnikom, posameznim trgovcem na drobno in proizvajalcem. Za daljšo anketo je bilo prejetih 138 odgovorov, od tega 58 od proizvajalcev in njihovih interesnih skupin, 20 od vladnih organov, 13 od interesnih skupin na področju okolja in 9 od interesnih skupin potrošnikov. Za krajšo anketo je bilo prejetih 197 odgovorov, od tega 127 od potrošnikov, 40 od trgovcev na drobno in 30 od proizvajalcev. Podroben povzetek anketirancev in odgovorov je bil objavljen februarja 2014 9 .

Organizirani so bili trije sestanki deležnikov: 27. junija 2013, 14. oktobra 2013 in 18. februarja 2014. V povezavi z zadnjim sestankom z izvajalci je Komisija 19. februarja 2014 organizirala sestanek deležnikov o rezultatih preskusa predhodnega nabora zasnov energijskih nalepk in predlaganih zasnovah energijskih nalepk za nadaljnje preskuse.

3.3Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Za pripravo pregleda sta bili posebej naročeni dve študiji:

–Študija o oceni direktive o označevanju z energijskimi nalepkami in določenih vidikov direktive o okoljsko primerni zasnovi, končana junija 2014;

–Študija o vplivu energijske nalepke – in njenih morebitnih sprememb – na razumevanje med potrošniki in njihove odločitve o nakupu, končana oktobra 2014.

Obe študiji sta bili objavljeni na Komisijini spletni strani Europa 10 .

3.4Ocena učinka

Ocena učinka (SWD(2015) 139) je priložena temu predlogu in je objavljena na Komisijini spletni strani Europa 11 skupaj s pozitivnim mnenjem odbora za regulativni nadzor (SEC(2015) 323), sprejetim 16. junija 2015.

Kot nadaljnje ukrepanje po zgoraj navedenem vrednotenju ocena učinka obravnava več vprašanj v zvezi s sedanjo direktivo in nekaterimi posebnimi vidiki v zvezi z direktivo o okoljsko primerni zasnovi. Za slednjo na tej stopnji ne predlaga nadaljnjega zakonodajnega ukrepanja.

Najpomembnejši vprašanji glede direktive o označevanju z energijskimi nalepkami sta bili zmanjšana uspešnost energijske nalepke in neskladnost zaradi slabega izvrševanja. Ugotovljeni so bili tudi dolgotrajni postopki sprejemanja predpisov, ki imajo za posledico zastarelo tehnično in pripravljalno delo.

Na koncu je bila izbrana možnost, da se izboljša obstoječi regulativni okvir o označevanju z energijskimi nalepkami, da se za izdelke, označene z nalepkami o energijski učinkovitosti, zahteva vpis v novo zbirko podatkov, da se izboljša pravna struktura s spremembo sedanje direktive o označevanju z energijskimi nalepkami v uredbo, da se uskladi z uredbo o nadzoru trga 12 in da se financirajo skupni ukrepi EU za tržni nadzor.

S tem predlogom se izvaja zakonodajni del možnosti, izbrane v oceni učinka. V poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu, priloženem temu predlogu, so začrtani nadaljnji nezakonodajni ukrepi, ki se načrtujejo za izvedbo te možnosti.

3.5Ustreznost in poenostavitev predpisov

Pozitivni vpliv na prihodke (ocenjen na 34 milijard EUR na leto v letu 2030) bo enak pri velikih podjetjih, MSP in mikropodjetjih. Drugačne ureditve za mikropodjetja/MSP ni mogoče upravičiti. Za vse trgovce na drobno bi morala veljati enaka pravila, saj so energijske nalepke za potrošnike uporabne samo, če so vsi izdelki označeni z nalepkami na vseh prodajnih mestih. Predlog vpliva na le nekaj proizvajalcev, ki so MSP, in ne vpliva na nobeno mikropodjetje. Da bi zagotovili pošteno konkurenco na enotnem trgu ter skladne in dosledne informacije za potrošnike, bi morala veljati za vse enaka pravila. Prihranki potrošnikov bodo v letu 2030 po ocenah znašali 10–30 milijard EUR na leto (v odvisnosti od predpostavk o prihodnjem razvoju cen energije).

Konkurenčnost gospodarskih družb v EU se izboljšuje s tem, da se jih spodbuja k inovacijam, da se jim nudi prednost prvega na trgu ter se jim preko okrepljenega tržnega nadzora zagotavlja enake pogoje za konkuriranje proizvajalcem iz tretjih držav, omogoča pa jim tudi povečanje stopenj dobička pri energijsko učinkovitih proizvodih, ki so ob nakupu sicer dražji, vendar skozi celoten življenjski cikel prinesejo neto prihranke.

V smislu upravnih stroškov se skupni stroški, ki jih bodo imeli trgovci z zamenjavo vseh nalepk na vseh izdelkih, ocenjujejo na 10 milijonov EUR v obdobju desetih let za celotno EU. Stroški proizvajalcev so ocenjeni na 50 milijonov EUR v obdobju desetih let. To pomeni skupne stroške v višini 2 eurocenta na prodan izdelek, označen z nalepko. Upravni stroški za registracijo izdelkov so ocenjeni na 1,5 milijona EUR na leto za celotno industrijo; okrog 0,5 eurocenta na prodan izdelek. Dejanski stroški kot posledica zahtevane registracije izdelkov bodo v resnici nižji ali enaki nič, ker proizvajalcem ni treba več hraniti tehnične dokumentacije, da bi bila na razpolago organom tržnega nadzora, pet let od dneva izdelave zadnjega izdelka.

Proizvajalci in trgovci lahko te stroške prenesejo na potrošnike, katerim pa se bodo ti stroški več kot povrnili s prihranki energije pri učinkovitejših izdelkih, ki jih kupujejo zaradi te uredbe.

Predlog je prilagojen internetni dobi, saj je v njem zajeta vzpostavitev spletne zbirke podatkov o izdelkih, s katero se bo poenostavil, pospešil in izboljšal prenos informacij o izdelkih med proizvajalci, trgovci na drobno, organi tržnega nadzora in končnim potrošnikom.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog zamenjuje obstoječo direktivo o označevanju z energijskimi nalepkami, zato se ocenjuje, da bodo tako upravni učinek kot tudi stroški za države članice zmerni, saj so že vzpostavile večino potrebnih struktur in pravil.

Za pobudo niso potrebna dodatna proračunska sredstva EU. Stroški vzpostavitve zbirke podatkov o izdelkih (1 500 000 EUR v letu 2016 in 150 000 EUR letnih stroškov za vzdrževanje v naslednjih letih) in študij razumevanja med potrošniki pri nalepkah za določene skupine izdelkov (300 000 EUR na leto od leta 2017) se financirajo s ponovno določitvijo prednostnih nalog v obstoječem proračunu za izvedbo politike o energijski učinkovitosti izdelkov, ki zajema tehnično pomoč in/ali študije o ovrednotenju vidikov skupin izdelkov, ki so potrebne za delegirane akte in podporo standardizaciji. Ta proračun spada v dele družbenih izzivov za tržno uvajanje in inovacije v programu Obzorje 2020.

5.DRUGI ELEMENTI

5.1Ureditev spremljanja, vrednotenja in poročanja

Naslednja ocena okvira za označevanje z energijskimi nalepkami je predvidena čez 8 let. Z njo bi se morale nadgraditi naknadne ocene študij o določenih izdelkih, s katerimi bodo pregledani delegirani akti, sprejeti na podlagi tega okvira, ocenjena pa bi morala biti uspešnost okvira pri zagotavljanju prostega pretoka blaga (npr. ali so se države članice vzdržale predlaganja nacionalne zakonodaje o označevanju z energijskimi nalepkami za izdelke). Oceniti bi bilo treba zmanjšanje porabe energije in druge pomembne vplive izdelkov na okolje, zlasti z ozirom na izboljšave, ki so bile zaradi prevrednotenih nalepk dosežene glede preoblikovanja trga. Izboljšanje tržnega nadzora in skladnosti zaradi zbirke podatkov o izdelkih je mogoče oceniti tako, da bi države članice poročale o rezultatih tržnega nadzora v skladu z uredbo o nadzoru trga.

5.2Podrobna obrazložitev specifičnih določb predloga

V predlogu so ohranjeni cilji in glavna načela sedanje direktive o označevanju z energijskimi nalepkami, vendar se področje uporabe določb sedanje direktive v predlogu pojasnjuje, krepi in širi:

s posodobitvijo nalepke in omogočanjem prevrednotenja,

z izboljšanjem izvrševanja,

z vzpostavitvijo zbirke podatkov o izdelkih, zajetih v obveznosti označevanja z energijskimi nalepkami,

z natančnejšim pojasnilom o obveznostih različnih strani,

z izboljšanjem povezave med označevanjem z energijskimi nalepkami in standardi merjenja.

5.2.1Posodobitev nalepke in možnost prevrednotenja

Uspeh označevanja z energijskimi nalepkami in spodbujanje proizvodnje energijsko čedalje učinkovitejših izdelkov pomeni, da nalepka dosega svoje meje. Pri številnih skupinah izdelkov je večina modelov zdaj v najvišjih energijskih razredih, zaradi česar je težko razlikovati med modeli. Leta 2010 so bili v nekaterih skupinah izdelkov sicer dodani razredi energijske učinkovitosti od A+ do A+++, vendar so vsi modeli že v navedenih novih razredih, v nižjih razredih pa ni nobenih modelov. Obstaja sistematična potreba po „prevrednotenju“ izdelkov in vrnitvi k prvotni lestvici energijskih nalepk od A do G, ki jo, kot kažejo študije, potrošniki najbolje razumejo. Čeprav je v sedanji direktivi omogočeno morebitno prevrednotenje izdelkov preko posebnih delegiranih aktov, je v sedanjem predlogu potreba po prevrednotenju energijskih nalepk obravnavana veliko bolj sistematično. Pojasnjuje tudi obveznosti dobaviteljev in trgovcev v fazi prevrednotenja in zamenjave.

Komisija bo v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe obstoječe nalepke pregledala z namenom prevrednotenja. Najprej bodo obravnavane tiste skupine izdelkov, v katerih so izdelki na trgu zbrani v zgornjih razredih. Prevrednotenje bo potekalo več let po datumu pregleda.

Pri prevrednotenju je potrebno prehodno obdobje, v katerem bodo v prodajalnah isti izdelki opremljeni hkrati s starimi (iz časa pred prevrednotenjem) in novimi, prevrednotenimi nalepkami. Da bi bilo tveganje zmede med potrošniki čim manjše, stroški zagotavljanja skladnosti nižji, dobaviteljem in trgovcem pa zagotovljena največja možna pravna varnost, je v osnutku uredbe predviden naslednji pristop:

1.Za prevrednoteno nalepko bi bil objavljen delegirani akt, ki bi začel veljati 20 dni po objavi (kot je določeno že zdaj). Delegirani akt bi zahteve v zvezi z energijo določil tako, da noben izdelek, ki je trenutno na trgu, ne bi mogel biti uvrščen v najvišje energijske razrede, s čimer bi se spodbujal tehnološki napredek in bi bilo omogočeno priznavanje čedalje učinkovitejših izdelkov. Delegirani akt bi vseboval določen datum, do katerega bi bilo treba „stare“ nalepke zamenjati s prevrednotenimi nalepkami („datum zamenjave“).

2.V obdobju 6 mesecev od začetka veljavnosti delegiranega akta do datuma zamenjave bi dobavitelji v embalažo z izdelkom dajali prevrednoteno nalepko skupaj z obstoječo nalepko.

3.Na datum zamenjave bi moral trgovci pri vseh izdelkih, razstavljenih v prodajalni, staro nalepko zamenjati z novo. Za zamenjavo vseh nalepk z novimi bi imeli teden dni časa.

4.Za izdelke, ki so bili v prodajalni že pred začetkom šestmesečnega prehodnega obdobja, bi morali trgovci od dobavitelja pridobiti novo nalepko (lahko bi bila na razpolago tudi na spletu na dobaviteljevih spletnih straneh, od koder bi jo bilo mogoče naložiti).

5.Države članice bi morale organizirati promocijske informacijske kampanje, da bi potrošnike seznanile z izvedbo prevrednotenja.

Namen tega pristopa je čimbolj skrajšati čas, v katerem bodo izdelki istega tipa, razstavljeni v prodajalnah, opremljeni hkrati s starimi in novimi nalepkami, kar bi prevrednotenje v praksi olajšalo, kolikor je mogoče, s tem pa bi bila nalepka uspešnejša, prihranjena bi bila energija in stroški za potrošnike bi bili nižji. Glede glavnega mehanizma za distribucijo nalepke niso potrebne bistvene spremembe v primerjavi s sedanjim sistemom, ki se je zaenkrat izkazal za uspešnega.

5.2.2Izboljšanje izvrševanja z vzpostavitvijo zbirke podatkov o izdelkih, za katere velja obveznost označevanja z energijskimi nalepkami

Kar zadeva izvrševanje, je skupna stopnja neskladnosti s predpisi na trgu ocenjena na 20 %, kar ima za posledico približno 10-odstotno izgubo predvidenih prihrankov energije. Slabo izvrševanje je (vsaj deloma) posledica težav, ki jih imajo nacionalni organi za tržni nadzor s pravočasnim dostopom do tehnične dokumentacije, še poslabšuje pa ga nejasnost glede različnih številk modela, ki se za isti model uporabljajo v različnih državah članicah. Nova zbirka podatkov za registracijo izdelka bo organom za tržni nadzor omogočila veliko hitrejši dostop do potrebnih informacij.

Poleg tega bo zbirka podatkov o izdelkih zagotavljala najsodobnejše tržne podatke in informacije o energijski učinkovitosti, kar bo pospešilo izdelavo pripravljalnih/preglednih študij in poznejši regulativni postopek, s čimer se bo skrajšal sedanji dolgotrajni regulativni postopek pri delegiranih aktih.

Kot se zdi, je potreba po zbirki podatkov o registraciji velika pri direktivi o označevanju z energijskimi nalepkami, saj energijske nalepke zajemajo predvsem gospodinjske aparate, pri katerih je pomanjkanje zadostnega tržnega nadzora bolj izrazito, število enakovrednih modelov pa večje.

Poleg obravnave slabosti sedanjega sistema bi bilo mogoče zbirko podatkov v prihodnosti uporabiti tudi za nove načine distribucije energijskih nalepk trgovcem, saj bi bile v taki zbirki podatkov na voljo energijske nalepke in prevrednotene nalepke. V predlogu so posodobljene tudi zahteve Direktive glede zagotavljanja elektronske dostave nalepk ali glede obveznosti dobaviteljev, da dajo nalepke na razpolago na svojih spletnih straneh.

Edina nova obveznost, ki se dobaviteljem nalaga v primerjavi s sedanjimi zahtevami glede podatkov o izdelku, je obveznost registracije modela izdelka z nalaganjem informacij, ki se v sedanjem sistemu že zahtevajo na podlagi različnih delegiranih aktov.

Upravno breme za registracijo izdelkov je ocenjeno na 1,5 milijona EUR na leto za celotno industrijo; okrog 0,5 eurocenta na prodan izdelek. Dejanski stroški bodo v resnici nižji ali enaki nič, ker dobaviteljem ni treba več hraniti tehnične dokumentacije, da bi bila na razpolago organom tržnega nadzora, pet let od dneva izdelave zadnjega izdelka. Organi tržnega nadzora morajo zdaj zahtevati tehnično dokumentacijo od dobaviteljev, trgovci pa se morajo, če iz kakšnega razloga potrebujejo nalepke in jih želijo dobiti, obrniti na dobavitelje. Zbirka podatkov bo osrednje mesto, na katerem bo shranjena tehnična dokumentacija, potrebna za tržni nadzor, in nalepke, ki bodo na voljo trgovcem.

5.2.3Natančnejše pojasnilo o obveznostih različnih strani

V predlogu so na novo razvrščene obveznosti držav članic, dobaviteljev in trgovcev, da bi bile doslednejše in preprostejše.

Zamenjava Direktive z uredbo pomeni manjše upravno breme za države članice (čeprav bodo morale v svoji nacionalni zakonodaji še vedno odpraviti ukrepe, sprejete za prenos Direktive 2010/30/EU) in zahteve za dobavitelje in trgovce, ki se neposredno uporabljajo in bodo zagotovile popolno harmonizacijo po vsej EU.

5.2.4Izboljšanje povezave med označevanjem z energijskimi nalepkami in standardi merjenja

V predlogu je pojasnjeno, da se za izdelek, ki je skladen z metodami merjenja in izračunavanja iz ustreznega harmoniziranega standarda, šteje, da je skladen z ustreznimi določbami veljavnega delegiranega akta.

2015/0149 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvira za označevanje energijske učinkovitosti in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Evropska unija je odločena, da bo vzpostavila energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. Energijska učinkovitost je bistveni element okvira podnebne in energetske politike Evropske unije do leta 2030 in je ključnega pomena za zmanjšanje povpraševanja po energiji.

(2)Označevanje z energijskimi nalepkami omogoča potrošnikom, da se ozaveščeno odločajo glede porabe energije pri izdelkih, in s tem spodbuja inovacije.

(3)Za Direktivo 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta 15 je bila izvedena ocena uspešnosti 16 . V oceni je bila ugotovljena potreba po posodobitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami, da bi izboljšali njegovo uspešnost.

(4)Direktivo 2010/30/EU je primerno nadomestiti z uredbo, ki sicer ohranja enako področje uporabe, vendar spreminja in širi nekatere njene določbe, da bi pojasnila in posodobila njihovo vsebino. Uredba je ustrezen pravni instrument, saj postavlja jasna in podrobna pravila, v katerih ni možnosti za razhajanja pri prenosu v nacionalno pravo držav članic, in s tem zagotavlja višjo stopnjo harmoniziranosti po vsej Uniji. Harmoniziran pravni okvir na ravni Unije namesto na ravni držav članic znižuje stroške proizvajalcev in zagotavlja enake konkurenčne pogoje. Uskladitev po vsej Uniji zagotavlja prost pretok blaga na enotnem trgu.

(5)Zmanjšanje povpraševanja po energiji velja za ključni ukrep v evropski strategiji za energetsko varnost 17 . V okvirni strategiji za evropsko energetsko unijo 18 je nadalje poudarjeno načelo „energijska učinkovitost je na prvem mestu“ in potreba po izvedbi obstoječe energetske zakonodaje Unije v celoti. V njenem načrtu je bil za leto 2015 predviden pregled okvira energijske učinkovitosti izdelkov. S to uredbo se bo izboljšal zakonodajni in izvršilni okvir za označevanje z energijskimi nalepkami.

(7)Izboljšanje učinkovitosti izdelkov, povezanih z energijo, preko ozaveščene izbire s strani potrošnikov koristi gospodarstvu Unije v celoti, pospešuje inovacije in bo prispevalo k doseganju ciljev Unije glede povečanja energijske učinkovitosti za leti 2020 in 2030. Potrošniki bodo lahko na ta način tudi prihranili denar.

(8)V sklepih Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 je postavljen okvirni cilj izboljšanja energijske učinkovitosti v letu 2030 na ravni Unije za vsaj 27 % v primerjavi s projekcijami porabe energije v prihodnosti. Ta cilj bo do leta 2020 pregledan z namenom doseči 30 % na ravni Unije. V teh sklepih je postavljen tudi zavezujoč cilj, da se do leta 2030 na ravni EU doseže vsaj 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, vključno s 30-odstotnim zmanjšanjem emisij v sektorjih, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami.

(9)Če ima stranka na voljo točne, ustrezne in primerljive informacije o specifični porabi energije pri izdelkih, povezanih z energijo, lažje izbere izdelke, ki med uporabo porabijo manj energije in drugih bistvenih virov. Obvezna standardizirana nalepka je učinkovito sredstvo, s katerim se morebitnim strankam zagotovijo primerljive informacije o porabi energije pri izdelkih, povezanih z energijo. Dopolniti bi jo bilo treba z informacijskim listom izdelka. Nalepka bi morala biti lahko razpoznavna, preprosta in zgoščena. V ta namen bi bilo treba ohraniti obstoječo barvno lestvico od temnozelene do rdeče barve kot izhodišče za seznanjanje strank z energijsko učinkovitostjo izdelkov. Izkazalo se je, da je za stranke najučinkovitejša razvrstitev z uporabo črk od A do G. V primerih, ko izdelkov zaradi ukrepov v zvezi z okoljsko primerno zasnovo na podlagi Direktive 2009/125/ES ni več mogoče uvrstiti v razreda „F“ ali „G“, se ta razreda ne prikazujeta na nalepki. V izjemnih primerih bi se to lahko razširilo tudi na razreda „D“ in „E“, čeprav je to malo verjetno, če upoštevamo dejstvo, da se bodo nalepke prevrednotile, ko bo večina izdelkov dosegla zgornja dva razreda.

(10)Napredek v digitalni tehnologiji omogoča druge načine za dostavo in prikaz nalepk po elektronski poti, npr. na spletu, pa tudi na elektronskih zaslonih v prodajalnah. Da bi lahko izkoristili te napredne možnosti, bi morala ta uredba omogočiti uporabo elektronskih nalepk kot nadomestila ali dopolnila za fizično energijsko nalepko. V primerih, v katerih energijske nalepke ni mogoče prikazati, npr. v nekaterih oblikah prodaje na daljavo, oglasih in tehničnem promocijskem gradivu, bi bilo treba morebitnim kupcem sporočiti vsaj energijski razred izdelka.

(11)Proizvajalci se na energijske nalepke odzivajo s proizvodnjo energijsko učinkovitejših izdelkov. Posledica tega tehnološkega razvoja so izdelki, ki zasedajo predvsem najvišje razrede energijske nalepke. Da bi strankam omogočili ustrezno primerjavo, bi bila potrebna nadaljnja diferenciacija izdelkov, zaradi česar bi bilo potrebno prevrednotenje nalepk. Tako prevrednotenje bi bilo primerno izvajati v časovnem okviru približno 10 let, saj je treba ob tem preprečiti pretirano obremenjevanje proizvajalcev. Zato bi morala ta uredba določiti podrobno ureditev prevrednotenja, da bi dobaviteljem in trgovcem zagotovila čim večjo pravno varnost. Na nalepki, ki bi bila prevrednotena na novo, bi morali biti najvišji razredi prazni, da bi spodbudili tehnološki napredek in omogočili razvoj in priznavanje vse učinkovitejših izdelkov. Ob prevrednotenju nalepke bi bilo treba vse energijske nalepke zamenjati v kratkem času, da bi preprečili zmedo pri strankah.

(12)V primeru prevrednotene nalepke bi morali dobavitelji v določenem obdobju trgovcem zagotavljati stare in prevrednotene nalepke. Obstoječe nalepke na razstavljenih izdelkih, vključno s tistimi na internetu, bi bilo treba zamenjati s prevrednotenimi nalepkami čim hitreje po datumu, ki je za zamenjavo določen v delegiranem aktu o prevrednoteni nalepki. Trgovci ne bi smeli prikazovati prevrednotenih nalepk pred datumom zamenjave.

(13)Zagotoviti je treba jasno in sorazmerno porazdelitev obveznosti, ki bodo ustrezale vlogi vsakega subjekta v procesu dobave in distribucije. Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost v povezavi s svojimi vlogami v dobavni verigi in bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bodo dajali na trg samo izdelke, ki bodo skladni s to uredbo in njenimi delegiranimi akti.

(14)Da bi stranke ohranile zaupanje v energijsko nalepko, ne bi smela biti dovoljena uporaba drugih nalepk za izdelke, povezane z energijo, ki bi posnemale energijsko nalepko. Prav tako ne bi smele biti dovoljene dodatne nalepke, oznake, simboli ali napisi, pri katerih je verjetno, da bi stranke zavedle ali zmedle glede porabe energije.

(15)Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se za izdelke, povezane z energijo, uporabljajo pravila o nadzoru trga Unije in preverjanju proizvodov, danih na trg Unije, iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 19  . Ob upoštevanju načela prostega pretoka blaga je nujno učinkovito medsebojno sodelovanje organov za tržni nadzor držav članic. Tako sodelovanje pri označevanju z energijskimi nalepkami bi bilo treba okrepiti s podporo Komisije.

(16)Da bi omogočili spremljanje skladnosti in zagotovili najnovejše tržne podatke, potrebne za regulativni proces pregledov nalepk in informacijskih listov za določene izdelke, bi morali dobavitelji zagotavljati informacije o skladnosti izdelka v elektronski obliki v zbirki podatkov, ki jo bo vzpostavila Komisija. Informacije bi morale biti javno dostopne, da bi bile stranke informirane in da bi trgovci lahko prejeli nalepke na druge možne načine. Organi za tržni nadzor bi morali imeti dostop do informacij v zbirki podatkov.

(17)Kazni za kršitve določb te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(18)Za spodbujanje energijske učinkovitosti, blažitve podnebnih sprememb in zaščite okolja bi moralo biti državam članicam omogočeno, da uvedejo spodbude za uporabo energijsko učinkovitih izdelkov. Države članice se lahko same odločijo, kakšna bo narava teh spodbud. Take spodbude bi morale biti skladne s pravili Unije o državni pomoči in ne bi smele ustvarjati neupravičenih tržnih ovir. Ta uredba ne vpliva na izid prihodnjih postopkov glede državnih pomoči, ki bi se lahko glede teh spodbud začeli v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(19)Porabo energije in druge informacije v zvezi z izdelki, za katere veljajo zahteve za določene izdelke v skladu s to uredbo, bi bilo treba meriti ob uporabi zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo splošno priznane najsodobnejše metode merjenja in izračunavanja. V interesu delovanja notranjega trga je, da obstajajo standardi, harmonizirani na ravni Unije. Če standardi ob začetku uporabe zahtev za določene izdelke ne bodo objavljeni, bi morala Komisija v Uradnem listu Evropske unije objaviti prehodne metode merjenja in izračunavanja v zvezi z navedenimi zahtevami za določene izdelke. Ko bo sklic na ta standard objavljen v Uradnem listu Evropske unije, bi bilo treba predpostavljati, da izpolnjevanje tega standarda pomeni skladnost z metodami merjenja za navedene posebne zahteve za izdelke, sprejete na podlagi te uredbe.

(20)Komisija bi morala pripraviti delovni načrt za revizijo nalepk določenih izdelkov, ki bo zajemal okvirni seznam nadaljnjih izdelkov, povezanih z energijo, za katere bi bilo mogoče uvesti energijsko nalepko. Delovni načrt bi morali izvajati tako, da bi najprej opravili tehnično, okoljsko in ekonomsko analizo zadevnih skupin izdelkov. V tej analizi bi morale biti upoštevane tudi dodatne informacije vključno z možnostjo in stroški zagotavljanja informacij potrošnikom o zmogljivostih izdelka, povezanega z energijo, npr. o njegovi absolutni porabi energije, trpežnosti ali okoljski uspešnosti, v skladu s ciljem spodbujanja krožnega gospodarstva. Take dodatne informacije bi morale izboljšati razumljivost in uspešnost nalepke v razmerju do potrošnikov in nanje ne bi smele negativno vplivati.

(21)Da bi bilo mogoče uvesti posebne nalepke in informacijske liste izdelka za izdelke ter določiti podrobnosti delovanja v zvezi z zbirko podatkov o izdelkih, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov in s posvetovalnim forumom.

(22)Ta uredba ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe Direktive 2010/30/EU.

(23)Zato bi bilo treba Direktivo 2010/30/EU razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Vsebina in področje uporabe

1.Ta uredba določa okvir za navajanje porabe energije in drugih virov pri izdelkih, povezanih z energijo, med njihovo uporabo s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku, ter dodatnih informacij o izdelkih, povezanih z energijo, s čimer bo strankam omogočeno, da izberejo učinkovitejše izdelke.

2.Ta uredba se ne uporablja za:

(a)rabljene izdelke;

(b)prevozna sredstva za prevoz oseb ali blaga, ki jih ne poganja stacionarni motor.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„potrošnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupi ali najame izdelek, zajet v tej uredbi, za lastno uporabo ne glede na to, ali deluje za namene, ki ne spadajo v njegovo dejavnost, poslovanje, obrt ali poklic;

(2)„dajanje na trg“ pomeni prvo omogočanje dostopnosti izdelka na trgu Unije;

(3)„omogočiti dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo izdelka za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;

(4)„dajanje v uporabo“ pomeni prvo uporabo izdelka za predvideni namen na trgu Unije;

(5)„dobavitelj“ pomeni proizvajalca v Uniji, pooblaščenega zastopnika proizvajalca, ki nima sedeža v Uniji, ali uvoznika, ki da izdelek, zajet v tej uredbi, na trg Unije;

(6)„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja izdelek, povezan z energijo, ali za katero se tak izdelek načrtuje ali proizvaja in ki trži ta izdelek, povezan z energijo, pod svojim imenom ali blagovno znamko;

(7)„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;

(8)„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da izdelek, povezan z energijo, iz tretje države na trg Unije;

(9)„trgovec“ pomeni prodajalca na drobno ali drugo osebo, ki izdelke končnemu uporabniku prodaja, oddaja v najem, ponuja na odplačilo ali razstavlja;

(10)„prodaja na daljavo“ pomeni vsako prodajo, najem ali nakup na odplačilo, ki se izvede po pošti, preko kataloške prodaje, interneta, trženja po telefonu ali na kateri koli drugi način, pri katerem ni mogoče pričakovati, da bo morebitni končni uporabnik videl razstavljen izdelek;

(11)„izdelek, povezan z energijo“, pomeni vsako blago, sistem ali storitev, ki med uporabo vpliva na rabo energije, ki je dan na trg in se uporablja v Uniji, vključno z deli, namenjenimi vključitvi v izdelke, povezane z energijo, ki so dani na trg in se uporabljajo;

(12)„harmonizirani standard“ pomeni evropski standard, kakor je opredeljen v členu 2(1)(c) Uredbe (EU) št. 1025/2012 20 ;

(13)„nalepka“ pomeni grafični prikaz, ki zajema razvrstitev z uporabo črk od A do G v 7 različnih barvah od temnozelene do rdeče, iz katerih je razvidna poraba energije;

(14)„model“ pomeni različico izdelka, v kateri imajo vse enote skupne tehnične lastnosti, pomembne za nalepko in informacijski list izdelka, ter skupno identifikacijsko oznako;

(15)„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model izdelka razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali dobaviteljevega imena;

(16)„enakovreden model“ pomeni model, ki ga je isti dobavitelj dal na trg z isto nalepko in istimi informacijami o izdelku kot kakšen drug model, vendar z drugačno identifikacijsko oznako modela;

(17)„informacijski list izdelka“ pomeni standardno preglednico z informacijami o izdelku;

(18)„prevrednotenje“ pomeni reden postopek uvajanja strožjih zahtev za pridobitev energijskega razreda na nalepki za določen izdelek, kar lahko pri obstoječih nalepkah pomeni črtanje določenih energijskih razredov;

(19)„prevrednotena nalepka“ pomeni nalepko za določen izdelek, pri katerem je bilo opravljeno prevrednotenje.

(20)„dodatne informacije“ pomeni informacije o funkcijski in okoljski učinkovitosti izdelka, povezanega z energijo, kot npr. njegova absolutna poraba energije ali trpežnost, ki izhaja iz podatkov, ki jih lahko organi za tržni nadzor izmerijo, je nedvoumna in nima znatnega negativnega vpliva na jasno razumljivost in uspešnost nalepke kot celote v razmerju do potrošnikov.

Člen 3
Obveznosti dobaviteljev in trgovcev

1.Dobavitelji morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)zagotovijo, da so izdelki, dani na trg, brezplačno opremljeni z nalepkami, ki vsebujejo točne podatke, in informacijskimi listi izdelka v skladu s to uredbo in ustreznimi delegiranimi akti;

(b)nalepke na zahtevo trgovcev dostavijo pravočasno in brezplačno;

(c)zagotovijo točnost podatkov na nalepkah in informacijskih listov proizvoda, ki so jih priskrbeli, in predložijo tehnično dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti točnost podatkov;

(d)preden dajo model izdelka na trg, vnesejo informacije iz Priloge I v zbirko podatkov o izdelkih, vzpostavljeno v skladu s členom 8.

2.Trgovci morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)nalepko, ki jo je zagotovil dobavitelj ali ki je bila kako drugače dana na razpolago za izdelek, zajet v delegiranem aktu, namestijo na vidno mesto;

(b)če nimajo nalepke ali prevrednotene nalepke;

(i)nalepko ali prevrednoteno nalepko zahtevajo od dobavitelja;

(ii)natisnejo nalepko iz zbirke podatkov o izdelkih, vzpostavljene v skladu s členom 8, če je navedena funkcija na voljo za navedeni izdelek; ali

(iii)natisnejo nalepko ali prevrednoteno nalepko s spletne strani dobavitelja, če je navedena funkcija na voljo za navedeni izdelek;

(c)strankam dajo na razpolago informacijski list izdelka.

3.Dobavitelji in trgovci izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)v oglasih ali v tehničnem promocijskem gradivu za določen model izdelkov navedejo energijski razred izdelka v skladu z ustreznim delegiranim aktom;

(b)sodelujejo z organi za tržni nadzor in na lastno pobudo ali na zahtevo organov za tržni nadzor nemudoma ukrepajo za odpravo primerov neskladnosti z zahtevami iz te uredbe in njenih delegiranih aktov, ki so v njihovi pristojnosti;

(c)za izdelke, ki jih zajema ta direktiva, ne dajejo na voljo ali prikazujejo drugih nalepk, znakov, simbolov ali napisov, ki niso skladni z zahtevami te direktive in ustreznih delegiranih aktov, če je verjetno, da bi to zmedlo stranke glede porabe energije ali drugih virov med uporabo;

(d)za izdelke, ki jih ta direktiva ne zajema, ne dajejo na voljo ali prikazujejo nalepk, ki posnemajo nalepko iz te direktive.

Člen 4
Obveznosti držav članic

1.Države članice na svojem ozemlju ne prepovedo, omejijo ali ovirajo dajanja na trg ali dajanja v uporabo izdelkov, povezanih z energijo, ki so v skladu s to uredbo in njenimi ustreznimi delegiranimi akti.

2.Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da dobavitelji in trgovci izpolnjujejo obveznosti in zahteve iz te uredbe in ustreznih delegiranih aktov.

3.Kadar države članice omogočijo spodbude za izdelek, povezan z energijo, ki je zajet v tej uredbi in naveden v delegiranem aktu, je cilj teh spodbud doseganje najvišjega razreda energijske učinkovitosti, določenega v veljavnem delegiranem aktu.

4.Države članice zagotovijo, da proizvodnjo nalepk, vključno s prevrednotenimi nalepkami in informacijskimi listi proizvoda, spremljajo vzgojno-promocijske informacijske kampanje, katerih cilj je spodbujanje energijske učinkovitosti in odgovornejša raba energije s strani strank, po potrebi v sodelovanju s trgovci.

5.Države članice določijo pravila o kaznih za kršitev določb te uredbe in njenih delegiranih aktov ter o mehanizmih za njihovo izvrševanje ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvedbo. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah obvestijo Komisijo do datuma začetka veljavnosti te uredbe in jo nemudoma obvestijo o poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen 5

Nadzor trga Unije in nadzor izdelkov, povezanih z energijo, ki vstopajo na trg Unije

1.Za izdelke, povezane z energijo, ki jih zajema ta uredba in njeni delegirani akti, veljajo členi od 16 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.Komisija podpira sodelovanje in izmenjavo informacij o tržnem nadzoru označevanja izdelkov z energijskimi nalepkami med nacionalnimi organi držav članic, ki so odgovorni za tržni nadzor ali kontrole na zunanjih mejah, ter med tovrstnimi organi in Komisijo.

Člen 6

Zaščitni postopek Unije

1.Kjer organi za tržni nadzor upravičeno domnevajo, da izdelek, povezan z energijo, ki ga zajema delegirani akt v skladu s to uredbo, pomeni tveganje za določene vidike zaščite javnega interesa v skladu s to uredbo, izvedejo ocenjevanje v zvezi s tem izdelkom, povezanim z energijo, ki zajema vse zahteve iz te uredbe in ustreznih delegiranih aktov. Dobavitelj v ta namen sodeluje z organi za tržni nadzor, kot je potrebno.

2.Če med ocenjevanjem organi za tržni nadzor ugotovijo, da izdelek, povezan z energijo, ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe in ustreznih delegiranih aktov, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da izvede vse ustrezne korektivne ukrepe, da izdelek izpolni te zahteve, ga umaknejo s trga ali ga odpokličejo v razumnem roku, ki je ustrezen glede na stopnjo tveganja. Za ukrepe iz tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

3.Če organi za tržni nadzor menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih ocenjevanja in ukrepih, ki so jih zahtevali od dobavitelja.

4.Dobavitelj zagotovi sprejetje vseh ustreznih korektivnih ukrepov glede vseh zadevnih izdelkov, povezanih z energijo, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.

5.Če dobavitelj v roku iz odstavka 2 ne sprejme korektivnih ukrepov, organi za tržni nadzor sprejmejo ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejevanje izdelka, povezanega z energijo, na nacionalnem trgu, ga umaknejo ali odpokličejo s trga. Organi za tržni nadzor Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o navedenih ukrepih.

6.Informacije iz odstavka 5 morajo vsebovati vse razpoložljive podatke, še zlasti podatke, potrebne za določitev neskladnega izdelka, povezanega z energijo, njegovo poreklo, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja ter vrsto in trajanje izvajanih nacionalnih ukrepov kakor tudi stališče zadevnega dobavitelja. Organi za tržni nadzor morajo navesti zlasti, ali je razlog za neskladnost to, da izdelek, povezan z energijo, ne izpolnjuje zahtev glede vidikov zaščite javnega interesa v skladu s to uredbo, ali pa pomanjkljivosti harmoniziranih standardov iz člena 9 v zvezi z domnevo o skladnosti.

7.Države članice, razen države članice, ki je začela postopek, Komisijo in ostale države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih razpoložljivih informacijah v zvezi z neskladnostjo zadevnega izdelka, povezanega z energijo, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.

8.Kadar država članica ali Komisija v obdobju 60 dni po prejemu informacij iz odstavka 5 ne predloži nobenega ugovora glede začasnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, se šteje, da je navedeni ukrep upravičen.

9.Države članice zagotovijo, da se glede zadevnega izdelka, povezanega z energijo, nemudoma izvedejo ustrezni omejevalni ukrepi, npr. umik izdelka s trga.

10.Kadar so ob zaključku postopka iz odstavkov 4 in 5 vloženi ugovori proti nacionalnemu ukrepu države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in dobaviteljem ter oceni nacionalni ukrep. Na podlagi izidov te ocene Komisija odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.

11.Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo nemudoma sporoči državam članicam in dobavitelju.

12.Če se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, vse države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za umik neskladnega izdelka, povezanega z energijo, s svojega trga, in o tem ustrezno obvestijo Komisijo. Če se šteje, da je nacionalni ukrep neupravičen, zadevna država članica ukrep umakne.

13.Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, izdelek, povezan z energijo, pa ni skladen zaradi pomanjkljivosti harmoniziranih standardov iz odstavka 6, Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

Člen 7
Nalepke in prevrednotenje

1.Komisija lahko z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členoma 12 in 13, uvede nalepke ali prevrednoti obstoječe nalepke.

2.Če zaradi izvedbenega ukrepa, sprejetega v skladu z Direktivo 2009/125/ES, v določeni skupini izdelkov ni več dovoljeno dajati na trg izdelkov iz energijskih razredov D, E, F ali G, se ta razred ali razredi ne prikazujejo več na nalepki.

3.Komisija zagotovi, da so ob uvedbi ali prevrednotenju nalepke zahteve določene tako, da ni pričakovati, da bi bilo mogoče kakšen izdelek v času uvedbe nalepke uvrstiti v energijski razred A ali B, in tako, da bo mogoče večino modelov v ta razred uvrstiti predvidoma vsaj 10 let pozneje.

4.Nalepke se redno prevrednotijo.

5.Ob prevrednotenju nalepke:

(a)Dobavitelji v obdobju 6 mesecev pred datumom iz odstavka (b) trgovcem zagotavljajo sedanjo in prevrednoteno nalepko.

(b)Trgovci obstoječe nalepke na razstavljenih izdelkih, vključno s tistimi na spletu, zamenjajo s prevrednotenimi nalepkami najpozneje teden dni od datuma, določenega v ustreznem delegiranem aktu. Pred tem datumom trgovci ne prikazujejo prevrednotenih nalepk.

6.Nalepke, ki so bile uvedene z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 10 Direktive 2010/30/EU, pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se obravnavajo kot nalepke za namene te uredbe. Komisija v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe te nalepke pregleda z namenom prevrednotenja.

Člen 8
Zbirka podatkov o izdelkih

Komisija vzpostavi in vzdržuje zbirko podatkov o izdelkih, v kateri so zajeti podatki iz Priloge I. Informacije iz točke 1 Priloge I se javno objavijo.

Člen 9
Harmonizirani standardi

Po sprejetju delegiranega akta na podlagi te uredbe, v katerem bodo določene posebne zahteve za označevanje z nalepkami v skladu s členom 13 te uredbe, Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 21 objavi sklice na harmonizirane standarde, ki zadostujejo ustreznim zahtevam za merjenje in izračunavanje iz delegiranega akta, v Uradnem listu Evropske unije.

Če se pri ocenjevanju skladnosti izdelka uporabljajo taki harmonizirani standardi, se šteje, da izdelek izpolnjuje ustrezne zahteve za merjenje in izračunavanje iz delegiranega akta.

Člen 10
Posvetovanje

Komisija pri izvajanju dejavnosti na podlagi te uredbe zagotovi, da se v zvezi z vsakim delegiranim aktom upošteva ravnovesje med predstavniki držav članic in zainteresiranih strani, ki jih zadeva določena skupina izdelkov, na primer industrija, vključno z MSP, obrtjo, sindikati, trgovci na debelo in drobno, uvozniki, okoljevarstvenimi skupinami in organizacijami potrošnikov. Komisija v ta namen oblikuje posvetovalni forum, v katerem se te strani sestajajo. Ta posvetovalni forum se lahko kombinira s posvetovalnim forumom iz člena 18 Direktive 2009/125/ES.

Pred sprejetjem delegiranih aktov Komisija po potrebi preizkusi zasnovo in vsebino nalepk za določene skupine proizvodov pri potrošnikih, da zagotovi, da jih potrošniki dobro razumejo.

Člen 11
Delovni načrt

Komisija po posvetovanju v posvetovalnem forumu iz člena 10 oblikuje delovni načrt, ki se javno objavi. Delovni načrt določi okvirni seznam skupin izdelkov, ki se pri sprejemanju delegiranih aktov obravnavajo prednostno. V delovnem načrtu so določeni tudi načrti za pregled in prevrednotenje nalepk izdelkov ali skupin izdelkov. Delovni načrt lahko Komisija redno dopolnjuje po posvetu s posvetovalnim forumom. Ta delovni načrt se lahko kombinira z delovnim načrtom iz člena 16 Direktive 2009/125/ES.

Člen 12
Delegirani akti

1.Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi s podrobnimi zahtevami glede nalepk za določene skupine izdelkov, povezanih z energijo (v nadaljevanju: posebne skupine izdelkov), v skladu s členom 13.

2.Delegirani akti določajo skupine izdelkov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)z upoštevanjem najnovejših podatkov, ki so na voljo, in količine izdelkov, danih na trg Unije, ima skupina izdelkov velik potencial za prihranek energije in, kjer je primerno, drugih virov;

(b)skupine izdelkov z enakovredno funkcionalnostjo se znatno razlikujejo na zadevnih ravneh učinkovitosti;

(c)nimajo občutnega negativnega vpliva glede cenovne dostopnosti in stroškov izdelka v življenjskem ciklusu.

3.Delegirani akti, ki zadevajo določene skupine izdelkov, določajo zlasti:

(a)opredelitev določenih skupin izdelkov, za katere velja opredelitev pojma „izdelek, povezan z energijo“ iz člena 2(11), ki jih akt zadeva;

(b)obliko in vsebino nalepke, vključno z lestvico za prikaz porabe energije od A do G, ki mora imeti, kolikor je mogoče, enotne oblikovne značilnosti za vse skupine izdelkov in mora biti v vsakem primeru jasna in čitljiva.

(c)kjer je ustrezno, uporabo drugih virov in dodatnih informacij v zvezi z izdelki, povezanimi z energijo, v tem primeru pa mora biti na nalepki poudarjena energijska učinkovitost izdelka;

(d)mesta, na katerih mora biti nalepka, npr. pritrjena na izdelek, natisnjena na embalažo, zagotovljena v elektronski obliki ali prikazana na spletu;

(e)kjer je ustrezno, elektronska sredstva za označevanje izdelka z nalepko;

(f)način, na katerega se nalepka in tehnične informacije zagotovijo v primeru prodaje na daljavo;

(g)vsebino in, kjer je ustrezno, format in druge podrobnosti v zvezi s tehnično dokumentacijo in informacijskim listom proizvoda;

(h)da se ob preverjanju skladnosti upoštevajo samo tista dovoljena odstopanja, ki so določena v delegiranih aktih;

(i)obveznosti dobaviteljev in trgovcev v zvezi z zbirko podatkov o izdelkih;

(j)posebno navedbo energijskega razreda za uporabo v oglaševanju in tehničnem promocijskem gradivu, vključno z zahtevami, da mora biti ta navedba čitljiva in na vidnem mestu;

(k)postopke ocenjevanja skladnosti ter metode merjenja in izračunavanja, s katerimi se določijo informacije za navedbo na nalepki in v informacijskem listu izdelka;

(l)ali je pri večjih aparatih za dosego danega energijskega razreda potrebna višja raven energijske učinkovitosti;

(m)obliko dodatnih sklicev na nalepki, s pomočjo katerih lahko stranka po elektronski poti dobi dostop do podrobnejših informacij o učinkovitosti izdelka, ki so zajete v informacijskem listu izdelka;

(n)ali in kako bi bili energijski razredi, s katerimi je opisana poraba energije izdelka med uporabo, prikazani na pametnih števcih ali na interaktivnem zaslonu izdelka;

(o)datum za oceno in morebitni pregled delegiranega akta.

V vsebini nalepke iz točke (b) prvega pododstavka stopnje A–G ustrezajo občutnim energijskim in stroškovnim prihrankom z vidika stranke.

Sklici iz točke (m) prvega pododstavka so lahko v obliki naslova spletne strani, hitroodzivne kode (QR), povezave na spletno nalepko ali drugega ustreznega sredstva, usmerjenega k potrošniku.

Uvedba nalepke za izdelek, zajet v delegiranem aktu, z vidika uporabnika nima občutnega negativnega vpliva na funkcionalnost izdelka.

Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov glede operativnih podrobnosti v zvezi z zbirko podatkov o izdelkih, vključno z obveznostmi dobaviteljev in trgovcev v skladu s členom 13.

Člen 13
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo iz členov 7 in 12 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.To pooblastilo iz členov 7 in 12 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz te uredbe. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 7 in 12, začne veljati samo, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v obdobju dveh mesecev od uradnega obvestila o tem aktu ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta lahko podaljša za dva meseca.

Člen 14
Ocena

Najpozneje osem let po začetku veljavnosti Komisija oceni uporabo te uredbe in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo vsebuje oceno o tem, kako uspešno je uredba omogočila strankam, da izberejo učinkovitejše izdelke, ob upoštevanju njenih vplivov na poslovanje.

Člen 15
Razveljavitev

Direktiva 2010/30/EU se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2017.

Sklicevanja na Direktivo 2010/30/EU se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge II.

Člen 16
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2017.

Vendar se člen 3(1)(d) uporablja od 1. januarja 2019.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 22  

1.3Vrsta predloga/pobude

Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

1.4Cilji

1.4.1Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4Kazalniki rezultatov in posledic

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda

–Izvajanje z obdobjem uvajanja od 07/2016,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7Načrtovani načini upravljanja 23  

Neposredno upravljanje – Komisija

–z lastnimi službami, vključno s svojimi zaposlenimi v delegacijah Unije;

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1Ugotovljena tveganja

2.2.2Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1Povzetek

–Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebne odobritve za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2Ocenjene potrebe po človeških virih

–Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3Ocenjene posledice za prihodke

Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

(1) COM(2015) 143.

(2) Direktiva Sveta 92/75/ES.

(3) Npr. francoska zakonodaja o varstvu potrošnikov glede zagotavljanja informacij o razpoložljivosti rezervnih delov.

(4) Ocenjuje se, da bi z izvajanjem obeh direktiv prihranili 175 Mtoe primarne energije letno do leta 2020 (približno 15 % teh prihrankov je posledica ukrepov na področju označevanja z energijskimi nalepkami, ob upoštevanju dejstva, da okoljsko primerna zasnova zajema le približno polovico skupin izdelkov). To ustreza 19 % prihrankov glede na običajno rabo energije za te izdelke. Te politike bodo k cilju 20-odstotnega povečanja energijske učinkovitosti do leta 2020 prispevale skoraj polovico. Odvisnost od uvoza energije bi se zmanjšala za 23 % pri zemeljskem plinu in 37 % pri premogu. Trenutno veljavni ukrepi okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami bodo do leta 2020 končnim uporabnikom izdelkov zaradi nižjih računov za komunalne storitve po ocenah prihranili skupno 100 milijard EUR na leto.

(5) Stroške zahtev in označevanja bodo v prvi vrsti sicer nosili proizvajalci, vendar se bodo ti stroški nato prenesli na končne uporabnike (gospodinjstva in druga podjetja), ki bodo imeli zaradi manjše porabe energije koristi od prihrankov, ki znatno presegajo prvotne stroške nakupa. Podrobni podatki za celotno EU niso na voljo. Za Združeno kraljestvo je bilo razmerje med koristmi in stroški ocenjeno na 3,8.

(6) Sprememba zasnove, pri kateri se razredi učinkovitosti, višji od razreda A, označujejo z dodatnimi plusi, je pri motiviranju za nakup izdelkov z višjo energijsko učinkovitostjo manj učinkovita od prvotne lestvice od A do G. Kot kažejo potrošniške raziskave, je nova lestvica na nalepki za potrošnike sicer razumljiva, vendar je zmanjšala njihovo pripravljenost, da bi za energijsko učinkovite izdelke plačali več, ker jih razlika med A+ in A+++ motivira manj kot razlika med C in A. Več podatkov o tem je navedenih v London Economics & Ipsos Mori, A study on the impact of the energy label – and of potential changes to it – on consumer understanding and on purchase decisions, 2014.

(7) Npr. glede možnosti večkratne uporabe, recikliranja in predelave, recikliranega materiala, uporabe prednostnih surovin, nevarnih snovi in trpežnosti.

(8) Direktiva 2012/27/EU, UL L 315 z dne 14.11.2012, str. 1.

(9) https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/Background_document_II_-_Survey_results.pdf.

(10) http://ec.europa.eu/energy/en/studies?field_associated_topic_tid=45.

(11) http://ec.europa.eu/smart-regulation/impact/ia_carried_out/cia_2015_en.htm.

(12) Zlasti z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93.

(13) UL C, , str. .

(14) UL C, , str. .

(15) UL L 153, 18.6.2010, str. 1.

(16) COM(2015) 143.

(17) COM/2014/330.

(18) COM(2015) 80 final.

(19) UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

(20) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski standardizaciji (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(21) UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(22) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(23) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://ec.europa.eu/budget/index_en.cfm

(24) dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(25) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(26) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(27) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(28) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).

(29) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(30) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(31) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.7.2015

COM(2015) 341 final

PRILOGI

k

predlogu

uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za označevanje energijske učinkovitosti in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU

{SWD(2015) 139 final}
{SWD(2015) 140 final}

PRILOGA I
Podatki za vpis v zbirko podatkov o izdelkih 

1.Javno dostopni podatki o izdelku:

(a)ime proizvajalca ali dobavitelja ali blagovna znamka;

(b)identifikacijske oznake modela, vključno z oznakami vseh enakovrednih modelov;

(c)nalepka v elektronski obliki;

(d)razredi in drugi parametri na nalepki;

(e)informacijski list izdelka v elektronski obliki.

2.Podatki o skladnosti, do katerih imajo dostop samo organi tržnega nadzora držav članic in Komisija:

(a)tehnična dokumentacija, navedena v veljavnem delegiranem aktu;

(b)poročilo o preskusu ali podobno tehnično dokazilo, na podlagi katerega je mogoče oceniti skladnost z vsemi zahtevami iz delegiranega akta;

(c)ime in naslov dobavitelja;

(d)kontaktni podatki predstavnika dobavitelja.

PRILOGA II
Korelacijska tabela