9.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 378/210

—

ob upoštevanju členov 312 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (1),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (2),

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 (3) in štirih skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so z njim povezane, ter skupne izjave Parlamenta in Komisije o odobritvah plačil,

—

ob upoštevanju poglavja 7 v naslovu II Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0159/2014),

1.

meni, da evropsko gospodarstvo kljub nekaj preostalim oviram kaže nekatere znake okrevanja in se sicer zaveda vztrajnih gospodarskih in proračunskih pritiskov na nacionalni ravni, pa tudi prizadevanj za konsolidacijo javnih financ v državah članicah, a meni, da mora biti evropski proračun močno orodje za povečanje strateških naložb z evropsko dodano vrednostjo in pomoč pri ponovnem zagonu evropskega gospodarstva, ustvarjanje trajnostne rasti in zaposlovanja, sočasno s spodbujanjem konkurenčnosti ter povečanjem gospodarske in družbene kohezije po vsej EU;

2.

zlasti poudarja pomen evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki so eden od največjih sklopov izdatkov v proračunu EU; poudarja dejstvo, da je kohezijska politika EU veliko prispevala k ohranjanju javnih naložb na bistvenih gospodarskih področjih in dosegla oprijemljive rezultate na terenu, ki bodo državam članicam in regijam v pomoč pri premagovanju sedanje krize in doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poudarja, da je treba državljanom dati na voljo orodja, da bi našli izhod iz krize; s tem v zvezi poudarja, da je zlasti treba vlagati v področja, kot so izobraževanje in mobilnost, raziskave in inovacije, mala in srednja podjetja in podjetništvo, da bi spodbudili konkurenčnost EU in ustvarjanje delovnih mest – zlasti za mlade in starejše od 50 let;

3.

meni, da je pomembno vlagati tudi v ostala področja, kot so obnovljiva energija, digitalna agenda, infrastruktura, informacijska in komunikacijska tehnologija in čezmejna povezljivost, pa tudi v večjo uporabo inovativnih finančnih instrumentov, zlasti v zvezi z dolgoročnimi naložbami; poudarja, da je treba okrepiti industrijo EU kot osrednje gonilo za ustvarjanje delovnih mest in rasti; opozarja, da se je treba osredotočiti na naložbe v inovacije, da bo mogoče ustvariti trdno, konkurenčno in neodvisno industrijo EU;

4.

poudarja, da je pomembno zagotoviti dovolj sredstev za zunanje ukrepe EU; spominja na mednarodne obveze EU in držav članic, da bodo povečale uradno razvojno pomoč na 0,7 % BND in do leta 2015 uresničile razvojne cilje tisočletja;

5.

poudarja, kako pomembno je zagotoviti čim boljše usklajevanje med različnimi skladi Unije na eni strani ter med skladi Unije in nacionalnimi odhodki na drugi strani, da bi čim bolj izboljšali uporabo javnih sredstev;

6.

opozarja na nedavni sporazum o večletnem finančnem okviru 2014–2020, ki določa glavne parametre za letne proračune do leta 2020; poudarja dejstvo, da mora vsak letni proračun biti v skladu z uredbo o večletnem finančnem okviru in z medinstitucionalnim sporazumom ter da ne bi smel biti izgovor za ponovna pogajanja o večletnem finančnem okviru; pričakuje, da Svet ne bo poskušal uveljavljati strožjih razlag posebnih določb, zlasti o značaju in področju uporabe posebnih instrumentov; znova izraža namero, da bo uporabil vsa sredstva, ki so na voljo proračunskemu organu v okviru letnega proračunskega postopka, da bi zagotovili potrebno prilagodljivost proračuna EU;

7.

poudarja, da bo leto 2015 kot drugo leto novega večletnega finančnega okvira pomembno za uspešno izvajanje novih večletnih programov za obdobje 2014–2020; poudarja dejstvo, da je treba čim prej vzpostaviti vse programe in jih v celoti izvajati, da ne bi ogrozili izvajanja ključnih politik EU; ugotavlja, da bo proračun za leto 2015 realno manjši od proračuna za leto 2013; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj si čim bolj prizadevajo za hitro sprejetje vseh partnerskih sporazumov in operativnih programov v letu 2014, da ne bodo izgubljale dodatnega časa pri izvajanju novih naložbenih programov; poudarja, kako pomembna je polna podpora Komisije državnim upravam v vseh fazah tega procesa;

8.

opozarja na dogovor iz večletnega finančnega okvira, ki se prvič izvaja v okviru proračuna za leto 2014, o predčasnem prevzetju obveznosti za specifične politične cilje v zvezi z zaposlovanjem mladih, raziskovanjem, Erasmus+, zlasti za vajeništvo, in mala in srednja podjetja; poudarja, da je treba v sklopu sporazuma o večletnem finančnem okviru ubrati podoben pristop in v proračunu za leto 2015 v začetku programskega obdobja koncentrirati dodatna sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih (871,4 milijona EUR v cenah iz leta 2011) ter programa Erasmus+ in COSME (20 milijonov EUR za vsakega v cenah iz leta 2011); je še posebej zaskrbljen zaradi financiranja pobude za zaposlovanje mladih po letu 2015 in zahteva, da se v ta namen izkoristijo vse možnosti financiranja, tudi skupna zgornja meja za obveznosti v večletnem finančnem okviru;

9.

vseeno izraža zaskrbljenost zaradi morebitnih neugodnih učinkov dodatnega zamika pri izplačilu sredstev za program za energetiko instrumenta za povezovanje Evrope v letu 2015 in poziva Komisijo, naj posreduje izčrpne informacije o tem, kako bo ta odločitev vplivala na uspešen začetek tega novega programa;

10.

poudarja, da imajo čimprejšnje naložbe v teh programih dodano vrednost, saj lahko državljanom EU pomagajo pri izhodu iz krize; prav tako poziva Komisijo, naj opredeli dodatne programe, ki bi lahko imeli koristi od tovrstnih naložb, ki lahko prispevajo k uresničitvi zadanega cilja in ki bi lahko v celoti absorbirali naložbe v začetku obdobja;

11.

ponovno poudarja, da bodo zadnji sklepi Evropskega sveta (z dne 19. in 20. decembra 2013) o skupni varnostni in obrambni politiki ter migracijskih tokovih vplivali na proračun EU; ponovno poudarja svoje stališče, da je treba vse dodatne projekte, ki jih je sprejel Evropski svet, financirati z dodatnimi viri in ne z zmanjševanjem sredstev v obstoječih programih in instrumentih, niti s prenosom dodatnih nalog na institucije ali druge organe EU, ki so že na meji svojih zmogljivosti;

12.

poudarja pomen decentraliziranih agencij, ki so bistvenega pomena za izvajanje politik in programov EU; ugotavlja, da agencije omogočajo ekonomijo obsega z združevanjem izdatkov, ki bi jih sicer imela vsaka država članica, dosegla pa bi isti rezultat; poudarja, da je treba vse agencije oceniti od primera do primera, kar zadeva proračun in kadrovske vire, in jim v proračunu za leto 2015 ter v naslednjih letih zagotoviti ustrezna finančna sredstva in osebje, da bi lahko ustrezno izpolnjevale naloge, ki jim jih je dodelil zakonodajni organ; zato poudarja, da sporočilo Komisije z naslovom „Načrtovanje človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020“ (COM(2013)0519) ne sme biti podlaga za predlog proračuna agencij; prav tako poudarja, kako pomembna je vloga nove medinstitucionalne delovne skupine o decentraliziranih agencijah, ki bi morala natančneje in dosledneje nadzirati razvoj agencij, da bi zagotovila usklajen pristop; pričakuje, da bo delovna skupina prve rezultate predstavila pravočasno pred obravnavo proračuna v Parlamentu;

13.

spominja na skupno izjavo o posebnih predstavnikih EU, v kateri sta se Parlament in Svet strinjala, da bosta med proračunskim postopkom za leto 2015 pregledala prerazporeditev sredstev za posebne predstavnike iz proračuna Komisije (oddelek III) v proračun Evropske službe za zunanje delovanje (oddelek X);

14.

opozarja, da skupna raven odobritev plačil, sprejeta v proračunu za leto 2014, ostaja pod ravnjo, ki jo Komisija šteje za potrebno in jo predlaga v svojem prvotnem predlogu proračuna; ugotavlja, da bo Komisija v skladu z novo uredbo o večletnem finančnem okviru in novo skupno zgornjo mejo za plačila to mejo za leto 2015 povečala za znesek, ki ustreza razliki med izvršenimi plačili v letu 2014 in zgornjo mejo za plačila za leto 2014 v večletnem finančnem okviru; izraža globoko zaskrbljenost, da v okviru zgornjih meja za leto 2014 ne bo mogoče kriti računov, neporavnanih ob koncu leta 2013, katerih znesek še nikoli ni bil tako visok – samo v okviru razdelka 1b znaša njihova vsota 23,4 milijarde EUR; poziva k uporabi ustreznih mehanizmov za prilagodljivost pri plačilih leta 2014 in poudarja, da po predvidevanjih niti to ne bo zadoščalo, da bi preprečili obsežen primanjkljaj pri izvrševanju konec leta 2014; poudarja dejstvo, da so ponavljajoči se primanjkljaji pri sredstvih za plačila glavni vzrok za izjemno in še nikoli tako visoko raven neporavnanih obveznosti, zlasti v zadnjih nekaj letih;

15.

opozarja, da v skladu s Pogodbo (4)„Evropski parlament, Svet in Komisija zagotovijo, da so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani“; pričakuje, da bo Komisija v svojem predlogu proračuna predlagala ustrezno raven odobritev plačil, ki temelji na realnih predvidevanjih, ne pa na političnih razlogih;

16.

vztraja, da je treba uporabiti vsa sredstva, ki so na voljo v uredbi o večletnem finančnem okviru, vključno z uporabo rezerve za nepredvidene izdatke in po potrebi, a zgolj v skrajni sili, spremembo zgornje meje za plačila, da bi izpolnili pravne obveznosti Unije in da ne bi ogrozili ali odložili plačil vseh deležnikov, kot so raziskovalci, univerze, organizacije za humanitarno pomoč itd., obenem pa zmanjšali znesek neporavnanih plačil ob koncu leta;

17.

vztraja, da je treba uporabo vseh posebnih instrumentov za plačila (instrument prilagodljivosti, rezerva za nepredvidene izdatke, Solidarnostni sklad EU, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in rezerva za pomoč v nujnih primerih) vključiti v proračun nad zgornjo mejo za plačila v večletnem finančnem okviru;

18.

poziva Komisijo, naj glede na skrb zbujajoče stanje plačil za humanitarno pomoč že v začetku leta 2014, zlasti neporavnane obveznosti v znesku 160 milijonov EUR za humanitarno pomoč, prenesene iz leta 2013 v 2014, sprejme vse potrebne ukrepe in se čim hitreje odzove, da bo zagotovila ustrezno izvajanje humanitarne pomoči EU v letu 2014; poudarja, da bi morala raven plačil za humanitarno pomoč držati korak z verjetno rastjo sredstev za obveznosti, ki bi jih bilo treba upoštevati v predlogu proračuna za leto 2015;

19.

opozarja na skupno izjavo o odobritvah plačil ter dvostransko izjavo Parlamenta in Komisije v okviru sporazuma o proračunu za leto 2014; poziva Komisijo, naj v celoti obvešča proračunski organ o razvoju plačil in neporavnanih obveznostih v tekočem letu ter vztraja pri rednih medinstitucionalnih sestankih, da bi spremljali stanje plačil;

20.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter Računskemu sodišču.