P7_TC1-COD(2013)0025

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. marca 2014 z namenom sprejetja Direktive 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Obsežni tokovi umazanega nezakonitega denarja lahko škodujejo stabilnosti in ugledu finančnega sektorja in ogrožajo notranji trg, ter mednarodni razvoj. terorizem pa Terorizem pretresa temelje naše družbe. Ključni spodbujevalci tokov nezakonitega denarja so zaprte poslovne strukture, ki delujejo v jurisdikcijah, kjer velja davčna tajnost in ki so pogosto imenovane tudi davčne oaze, ter prek njih. Poleg nadaljnjega razvoja kazenskopravnega pristopa je rezultate mogoče doseči tudi s preventivnimi na ravni Unije so preventivni ukrepi finančnega sistema nujni in lahko prinesejo dopolnilne rezultate . Toda preventivni pristop bi moral biti ciljno usmerjen in sorazmeren in ne bi smel prerasti v splošen nadzorni sistem vsega prebivalstva. [Sprememba 1]

(2)

Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in njihovih družabnikov, da bi prikrili izvor protipravne premoženjske koristi ali pa zakonita ali nezakonita sredstva namenili za terorizem, lahko resno ogrozijo trdnost, integriteto in stabilnost kreditnih in finančnih institucij ter zaupanje v finančni sistem kot celoto. Brez sprejetja nekaterih usklajevalnih ukrepov na ravni Unije bi si tisti Tisti , ki perejo denar, in tisti, ki financirajo terorizem, bi si lahko poskušali olajšati izvrševanje svojih kaznivih dejanj z izkoriščanjem prostega pretoka kapitala in svobode zagotavljanja finančnih storitev, ki ju vključuje integrirano finančno območje. Zato so potrebni določeni usklajevalni ukrepi na ravni Unije. Istočasno bi treba cilje v zvezi z zaščito družbe pred storilci kaznivih dejanj ter zaščito stabilnosti in integritete evropskega finančnega sistema uravnotežiti s potrebo po regulativnem okolju, ki omogoča, da podjetja razširijo svoje poslovanje brez nesorazmernih stroškov zagotavljanja skladnosti s predpisi. Zato bi morale biti vse zahteve do pooblaščenih subjektov v zvezi z bojem proti pranju denarja in financiranju terorizma utemeljene in sorazmerne. [Sprememba 2]

(3)

Sedanji predlog je četrta direktiva, ki obravnava nevarnost pranja denarja. V Direktivi Sveta 91/308/EGS (4) je bilo pranje denarja opredeljeno v smislu nezakonitega trgovanja z mamili, pri čemer so bile uvedene obveznosti le v finančnem sektorju. Z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) je bilo področje uporabe razširjeno, kar zadeva zajeta kazniva dejanja ter poklice in dejavnosti. Junija 2003 je Projektna skupina za finančno ukrepanje (v nadaljnjem besedilu: FATF) revidirala svoja priporočila, tako da so zajela financiranje terorizma, in zagotovila podrobnejše zahteve v zvezi z identifikacijo in preverjanjem strank, primeri, v katerih lahko večje tveganje pranja denarja upravičuje poglobljene ukrepe, ter primeri, v katerih lahko zmanjšano tveganje upravičuje manj strog nadzor. Te spremembe so se odražale v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (6) in Direktivi Komisije 2006/70/ES (7). Unija bi morala pri izvajanju priporočil skupine FATF v celoti upoštevati svoj pravni red o varstvu podatkov in tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. [Sprememba 3]

(4)

Pranje denarja in financiranje terorizma se pogosto izvajata na mednarodni ravni. Ukrepi, sprejeti izključno na nacionalni ravni ali na ravni Unije, vendar brez upoštevanja mednarodne koordinacije in sodelovanja, bi imeli zelo omejene učinke. Ukrepi, ki jih Unija sprejme na tem področju, bi morali biti torej usklajeni skladni z drugimi ukrepi, ki so sprejeti na mednarodni ravni , ter vsaj tako strogi . Izogibanje plačilu davkov ter mehanizmi nerazkritja in prikrivanja se lahko uporabljajo kot strategije pranja denarja in financiranja terorizma, katerih namen je preprečiti njihovo odkritje. Ukrepi Unije bi morali še naprej upoštevati predvsem priporočila FATF, ki predstavlja najpomembnejše mednarodno telo in drugih mednarodnih teles na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Za okrepitev učinkovitosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi bilo treba direktivi 2005/60/ES in 2006/70/ES , kjer je to ustrezno, uskladiti z novimi priporočili FATF, sprejetimi in razširjenimi februarja 2012. Vendar pa je ključnega pomena, da se takšno uskladitev z nezavezujočimi priporočili FATF izvede ob popolnem spoštovanju pravnega reda Unije, zlasti kar zadeva pravni red Unije o varstvu podatkov in zaščito temeljnih pravic, kot je določen v Listini. [Sprememba 4]

(4a)

Posebno pozornost bi treba posvetiti izpolnjevanju obveznosti iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa usklajenost v politiki na področju razvojnega sodelovanja, da se zaustavi vse pogostejše prenašanje dejavnosti pranja denarja iz razvitih držav v države v razvoju z manj strogim pravom proti pranju denarja. [Sprememba 5]

(4b)

Ker nezakoniti denarni tokovi, zlasti pranje denarja, predstavljajo med 6 in 8,7 % BDP držav v razvoju  (8) , kar je desetkrat večji znesek od pomoči, ki jo Unija in njene države članice namenijo državam v razvoju, je treba uskladiti ukrepe, sprejete za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter upoštevati razvojno strategijo in politiko Unije in držav članic za boj proti bega kapitala. [Sprememba 6]

(5)

Nadalje zloraba finančnega sistema za preusmerjanje nezakonitih ali celo zakonitih sredstev za namene terorizma jasno ogroža integriteto, pravilno delovanje, ugled in stabilnost finančnega sistema. Zato bi morali preventivni ukrepi te direktive poleg manipuliranja zajemati manipuliranje z nezakonitim denarjem pokrivati tudi , pridobljenim s hudim kaznivim dejanjem, ter zbiranje sredstev ali lastnine za namene terorizma. [Sprememba 7]

(5a)

Ne glede na kazni držav članic bi moral biti glavni namen vseh ukrepov te direktive nasprotovanje ravnanju, ki omogoča proizvajanje velikega nezakonitega dobička. To bi treba doseči z vsemi možnimi sredstvi, ki bi preprečevala uporabo finančnega sistema za pranje tako pridobljenega denarja. [Sprememba 8]

(6)

Višji zneski pri plačilih v gotovini predstavljajo tveganje pranja denarja in financiranja terorizma. Za večji nadzor in blažitev tveganj, ki jih predstavljajo plačila v gotovini, bi morale biti fizične in pravne osebe, ki trgujejo z blagom, zajete s to direktivo, če opravljajo ali prejemajo plačila v gotovini v višini 7 500 EUR ali več. Države članice bi se lahko odločile za sprejetje strožjih določb, vključno z nižjo mejno vrednostjo. [Sprememba 9]

(6a)

Proizvodi elektronskega denarja se čedalje bolj uporabljajo kot nadomestek za bančne račune. Za uporabnike teh proizvodov bi morale veljati stroge obveznosti za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Vendar bi moralo biti mogoče proizvode elektronskega denarja izvzeti iz dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, če so izpolnjeni določeni kumulativni pogoji. Uporaba elektronskega denarja, ki se izdaja brez skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, bi morala biti dovoljena samo za nakup blaga in storitev identificiranih trgovcev in ponudnikov, katerih identifikacijo preveri izdajatelj elektronskega denarja. Pri medosebnih denarnih transakcijah se ne bi smela dovoliti uporaba elektronskega denarja brez skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. Znesek, shranjen elektronsko, bi moral biti dovolj majhen, da se preprečijo vrzeli in se zagotovi, da posameznik ne more pridobiti neomejenega zneska anonimnih proizvodov elektronskega denarja. [Sprememba 10]

(6b)

Nepremičninski posredniki delujejo na več načinov na področju nepremičninskih transakcij v državah članicah. Da bi zmanjšali tveganje pranja denarja v nepremičninskem sektorju, bi bilo treba nepremičninske posrednike vključiti v področje uporabe te direktive, kadar so v okviru svojih poklicnih dejavnosti udeleženi v nepremičninskih finančnih transakcijah. [Sprememba 11]

(7)

Za pravne strokovnjake, kakor jih opredeljujejo države članice, bi morale določbe te direktive veljati, kadar so vključeni v finančne ali poslovne transakcije, vključno z davčnim svetovanjem, ki predstavljajo največje tveganje za zlorabo storitev zadevnih pravnih strokovnjakov z namenom pranja sredstev, pridobljenih s kriminalno dejavnostjo, ali za financiranje terorizma. Vendar bi se morala dovoliti izjema od obveznosti posredovanja podatkov, pridobljenih pred končanim sodnim postopkom, med njim ali po njem ali med ugotavljanjem pravnega položaja stranke. Pravno svetovanje bi moralo biti še vedno zaščiteno z institutom poklicne skrivnosti, razen če je pravni svetovalec udeležen pri pranju denarja ali financiranju terorizma, če je pravno svetovanje podano v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma ali pa odvetnik ve, da stranka išče pravno svetovanje v zvezi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.

(8)

Neposredno primerljive storitve bi bilo treba obravnavati enako, kadar jih izvajajo kateri koli strokovnjaki, ki so zajeti v tej direktivi. Da bi se zagotovilo spoštovanje pravic, zagotovljenih v Listini, v primeru revizorjev, zunanjih računovodij in davčnih svetovalcev, ki lahko v nekaterih državah članicah branijo ali zastopajo stranke v sodnem postopku ali ugotavljajo njihov pravni položaj, za informacije, ki jih pridobijo pri opravljanju navedenih nalog, ne bi smele veljati obveznosti poročanja iz te direktive.

(9)

Pomembno je izrecno poudariti, da so „davčna kazniva dejanja“, povezana z neposrednimi in posrednimi davki, vključena v široko opredelitev pojma „kriminalna dejavnost“ iz te direktive v skladu z revidiranimi priporočili FATF. Evropski svet je dne 23. maja 2013 potrdil potrebo po celostni obravnavi davčnih utaj in goljufij ter po boju proti pranju denarja na notranjem trgu ter v odnosu do tretjih držav in jurisdikcij, ki ne sodelujejo. Strinjanje z opredelitvijo davčnih kaznivih dejanj je pomemben korak za odkrivanje teh dejanj, kot je pomembno tudi, da se v posameznih državah javno razkrijejo določene finančne informacije v zvezi z velikimi družbami, ki delujejo v Uniji. Zagotoviti je treba tudi, da pooblaščeni subjekti in pravni strokovnjaki, kot jih opredeljujejo države članice, ne poskušajo spodkopavati namena te direktive, olajševati agresivno davčno načrtovanje ali se z njim ukvarjati. [Sprememba 12]

(9a)

Države članice bi morale uvesti splošne predpise o preprečevanju izogibanja v zvezi z davčnimi zadevami, da bi zavrle agresivno davčno načrtovanje in izogibanje plačilu davkov v skladu s priporočili Evropske komisije o agresivnem davčnem načrtovanju z dne 12. decembra 2012 in poročilom OECD o napredku za vrhunsko srečanje G20 dne 5. septembra 2013. [Sprememba 13]

(9b)

Ko izvajajo ali omogočajo komercialne ali zasebne transakcije, bi morali subjekti, kot je Evropska investicijska banka (EIB), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), centralne banke držav članic in centralni sistemi poravnav, upoštevati pravila, ki veljajo za druge pooblaščene subjekte, sprejeta v skladu s to direktivo. [Sprememba 14]

(10)

Identificirati je treba vsako fizično osebo, ki ima v lasti ali nadzoruje pravno osebo. Čeprav ugotovitev določenega odstotka imetništva ne prispeva samodejno k ugotovitvi dejanskega lastnika, gre za dokazni pa je dejavnik, ki ga je treba upoštevati skupaj z drugimi prispeva k identifikaciji dejanskega lastnika . Kadar je to ustrezno, bi bilo treba identifikacijo in preverjanje dejanskih lastnikov razširiti na pravne osebe, ki imajo v lasti druge pravne osebe, pri čemer bi morala identifikacija in preverjanje slediti verigi lastništva, dokler ni fizična oseba, ki ima v lasti ali nadzoruje pravno osebo, ki je stranka, ugotovljena. [Sprememba 15]

(11)

Potreba po natančnih in posodobljenih informacijah Pomembno je zagotoviti in izboljšati sledljivost plačil. Natančne in posodobljene informacije o dejanskem lastniku je vsakega pravnega subjekta, kot so pravne osebe, skladi, fundacije, holdingi in druge podobne obstoječe ali prihodnje pravne ureditve, so ključni dejavnik pri sledenju storilcem kaznivih dejanj, ki lahko sicer svojo identiteto skrijejo za poslovno strukturo. Zato bi morale države članice zagotoviti, da družbe obdržijo informacije o svojem dejanskem lastništvu ter dajo te ustrezne, natančne in posodobljene informacije na voljo pristojnim organom in pooblaščenim subjektom prek javnih registrov, dostopnih na spletu in v odprti in varni podatkovni obliki, v skladu z zakonodajo Unije o varstvu podatkov in pravico do zasebnosti, kot je določena v Listini . Dostop do teh registrov bi treba zagotoviti pristojnim organom, zlasti FIU in pooblaščenim subjektom, ter javnosti po predhodni identifikaciji osebe, ki želi dostopati do informacij, in morebitnem plačilu pristojbine. Poleg tega bi morali skrbniki pooblaščenim subjektom razglasiti svoj status. [Sprememba 16]

(11a)

Registri dejanskih lastnikov, ki bi jih vzpostavile države članice, bi znatno izboljšali boj proti pranju denarja, financiranju terorizma, korupciji, davčnim kaznivim dejanjem, goljufijam in drugim finančnim kaznivim dejanjem. To bi bilo mogoče doseči z izboljšanjem delovanja obstoječih poslovnih registrov v državah članicah. Zaradi čezmejne razsežnosti poslovnih transakcij je ključnega pomena, da so registri medsebojno povezani, da se učinkovito uporabijo informacije, ki jih registri vsebujejo. Medsebojno povezovanje poslovnih registrov v Uniji že zahteva Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (9) , ki bi jo bilo treba še nadgraditi. [Sprememba 17]

(11b)

Tehnološki napredek je prinesel orodja, s katerimi lahko pooblaščeni subjekti pri določenih transakcijah preverijo identiteto svojih strank. Takšne tehnološke izboljšave podjetjem in strankam nudijo časovno in stroškovno učinkovite rešitve, zato bi jih bilo treba upoštevati pri ocenjevanju tveganj. Pristojni organi držav članic in pooblaščeni subjekti bi morali biti proaktivni v boju proti novim in inovativnim metodam pranja denarja, pri tem pa upoštevati temeljne pravice, vključno s pravico do zasebnosti in varstva podatkov. [Sprememba 18]

(12)	Ta direktiva bi se morala uporabljati tudi za tiste dejavnosti pooblaščenih subjektov, zajetih s to direktivo, ki se opravljajo prek interneta.

(12a)

Predstavniki Unije v upravljavskih organih EBRD bi morali spodbujati EBRD k izvajanju določb te direktive in k objavi na njeni spletni strani politike preprečevanja pranja denarja, ki bi vsebovala podrobne postopke za uveljavljanje te direktive. [Sprememba 19]

(13)

Uporaba sektorja iger na srečo za pranje sredstev, pridobljenih s kriminalno dejavnostjo, je zaskrbljujoča. Za blažitev tveganj, povezanih s tem sektorjem, in zagotovitev enakosti med ponudniki storitev iger na srečo bi bilo treba za vse ponudnike storitev iger na srečo določiti dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke za posamezne transakcije v višini 2 000 EUR ali več. Pri izvrševanju dolžnosti skrbnosti bi treba imeti na tveganju temelječi pristop, ki bi odražal različna tveganja za različne vrste storitev iger na srečo in glede na to, ali predstavljajo visoko ali nizko tveganje za pranje denarja. Upoštevati bi treba tudi posebne značilnosti različnih vrst iger na srečo, na primer z razlikovanjem med igralnicami, spletnimi igrami na srečo in drugimi ponudniki storitev iger na srečo. Države članice bi morale proučiti možnost uporabe te mejne vrednosti pri izplačilu dobitkov in stavah. Ponudniki storitev iger na srečo s fizičnimi prostori (npr. igralnicami) bi morali zagotoviti, da je skrbnost podatke o stranki, pridobljene pri ugotavljanju njene identitete stranke , če se le-ta izvaja na točki vstopa v prostore, mogoče povezati s transakcijami stranke, opravljenimi v navedenih prostorih. [Sprememba 20]

(13a)

Pranje denarja postaja vse bolj prefinjeno in vključuje tudi nezakonite, včasih tudi zakonite stave, zlasti v zvezi s športnimi dogodki. Tako so se razvile nove oblike donosnega organiziranega kriminala, na primer vnaprej dogovorjeni izidi tekem, ki so se razvili v donosno obliko kriminalne dejavnosti, povezane s pranjem denarja. [Sprememba 21]

(14)

Tveganje pranja denarja in financiranja terorizma v vseh primerih ni enako. Zato je treba uporabiti celosten pristop, ki temelji na tveganju in minimalnih standardih . Tak pristop ni prekomerno dopustna možnost za države članice in pooblaščene subjekte. Vključuje sprejemanje odločitev na podlagi dokazov za boljšo opredelitev tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, s katerimi se soočajo Unija in tisti, ki v njej delujejo. [Sprememba 22]

(15)

Pristop, ki temelji na tveganju, je podprt s potrebo držav članic in Unije po opredelitvi, razumevanju in blažitvi tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, s katerimi se soočajo. Pomembnost nadnacionalnega pristopa k opredelitvi tveganj je bila priznana na mednarodni ravni, pri čemer bi morali imeti Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (10), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (11), ter Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (12), nalogo izdati mnenje o tveganjih, ki vplivajo na finančni sektor , ter v sodelovanju z državami članicami razviti minimalne standarde za ocene tveganja, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi . Ta proces bi moral prek javnih posvetovanj čim bolj vključiti ustrezne zainteresirane strani. [Sprememba 23]

(16)	Kadar je to primerno, bi morali biti rezultati ocen tveganj na ravni držav članic pravočasno na voljo pooblaščenim subjektom, da bi lahko opredelili, razumeli in ublažili lastna tveganja. [Sprememba 24]

(17)

Države članice bi si morale za Za boljše razumevanje in blažitev tveganj na ravni Unije izmenjevati bi bilo treba izvesti nadnacionalno analizo tveganj, da bi lahko učinkovito prepoznali tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki jim je izpostavljen notranji trg. Komisija bi morala zahtevati, da države članice učinkovito obravnavajo scenarije, ki veljajo za zelo tvegane. Poleg tega bi si morale države članice rezultate svojih ocen tveganj ter jih po potrebi deliti tveganja izmenjevati med seboj, s Komisijo, EBA, EIOPA in, ESMA (v nadaljnjem besedilu skupaj: evropski nadzorni organi) in Europolom . [Sprememba 25]

(18)	Pri uporabi določb te direktive je primerno upoštevati značilnosti in potrebe malih pooblaščenih subjektov, ki spadajo v njeno področje uporabe, ter zagotoviti obravnavanje, ki ustreza posebnim potrebam malih pooblaščenih subjektov in naravi poslovanja.

(19)

Narava samega tveganja je spremenljiva, pri čemer lahko spremenljivke same po sebi ali skupaj z drugimi spremenljivkami povečajo ali zmanjšajo potencialno tveganje ter na ta način vplivajo na ustrezno raven preventivnih ukrepov, kot so ukrepi glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. Tako obstajajo okoliščine, v katerih bi bilo treba uporabiti poglobljeno skrbnost, in okoliščine, v katerih je lahko primerna poenostavljena skrbnost.

(20)

Priznati bi bilo treba, da nekatere situacije predstavljajo večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Kljub temu, da bi bilo treba ugotoviti identiteto in poslovni profil vseh strank, obstajajo primeri, glede katerih je treba zahtevati posebej stroge postopke identifikacije in preverjanja strank.

(21)

To še posebej velja za poslovne odnose s posamezniki, ki zavzemajo ali so zavzemali pomembne javne položaje, zlasti če prihajajo iz držav z visoko stopnjo korupcije , in sicer v Uniji in mednarodno . Takšni poslovni odnosi lahko v precejšnji meri ogrozijo ugled finančnega sektorja in ga izpostavijo pravnemu tveganju. Mednarodno prizadevanje v boju proti korupciji upravičuje tudi potrebo, da se takšnim primerom posveti posebna pozornost in da se uporabijo ustrezni poglobljeni ukrepi glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke za osebe, ki zavzemajo ali so zavzemale vidne položaje v matični državi ali tujini, ter člane višjega vodstva v mednarodnih organizacijah. [Sprememba 26]

(21a)

Potreba po poglobljenih ukrepih glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete oseb, ki imajo ali so imele vidne položaje v matični državi ali tujini, ter za člane višjega vodstva v mednarodnih organizacijah pa ne bi smela pripeljati do stanja, da bi se s seznami, ki vsebujejo podatke o takšnih osebah, trgovalo v komercialne namene. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da prepovedo takšno dejavnost. [Sprememba 27]

(22)

Pridobitev dovoljenja višjega vodstva za sklepanje poslovnih odnosov v vseh primerih ne pomeni pridobitve dovoljenja uprave. Takšno dovoljenje bi moralo biti mogoče pridobiti od osebe, ki je dovolj dobro seznanjena z izpostavljenostjo institucije tveganju pranja denarja in financiranju terorizma ter je na dovolj visokem položaju, da sprejema odločitve, ki vplivajo na izpostavljenost institucije tveganju.

(22a)

Bistveno je, da Unija razvije skupni pristop in skupno politiko za obravnavanje nesodelujočih jurisdikcij, ki so manj uspešne v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Države članice bi morale zato v svojih nacionalnih sistemih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma vplivati na sezname držav, ki jih objavi FATF, in jih neposredno uporabljati. Poleg tega bi morale države članice in Komisija na podlagi vseh razpoložljivih informacij ugotoviti, katere so še druge nesodelujoče jurisdikcije. Komisija bi morala razviti skupni pristop k ukrepom, ki bi se morali uporabljati za zaščito integritete notranjega trga pred temi nesodelujočimi jurisdikcijami. [Sprememba 28]

(23)

Da bi se izognili podvajanju postopkov identifikacije strank ter s tem zastojem in neučinkovitosti v poslovanju, je ob ustreznih zaščitnih ukrepih primerno, da pooblaščeni subjekti sprejmejo tudi stranke, ki so že bile identificirane drugje. V primerih, v katerih se pooblaščeni subjekt zanaša na tretjo osebo, nosi dokončno odgovornost za uporabo postopka skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke pooblaščeni subjekt, pri katerem je bila stranka sprejeta. Tudi tretja oseba ali oseba, ki je stranko predstavila, bi morala biti, dokler ima poslovni odnos s stranko, zajeto s to direktivo, še naprej odgovorna za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive, vključno z obveznostjo poročanja o sumljivih transakcijah in vodenja evidenc.

(24)

V primerih zastopanja ali zunanjih izvajalcev, ki temeljijo na pogodbenem odnosu med pooblaščenimi subjekti in zunanjimi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki niso zajeti v tej direktivi, lahko kakršni koli obvezni finančni ukrepi proti pranju denarja in financiranju terorizma za te zastopnike ali zunanje izvajalce kot dele pooblaščenih subjektov izhajajo samo iz pogodbe in ne iz te direktive. Pooblaščeni subjekt, zajet s to direktivo, bi moral biti še naprej primarno odgovoren za izpolnjevanje zahtev iz te direktive. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti možnost, da vse takšne tretje stranke odgovarjajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. [Sprememba 29]

(25)

Vse države članice so ustanovile ali bi morale ustanoviti operativno neodvisne in avtonomne finančne obveščevalne enote (v nadaljnjem besedilu: FIU), da bi prejete informacije zbirale in analizirale z namenom povezovanja med sumljivimi transakcijami in kriminalno dejavnostjo, na kateri temeljijo, zaradi preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima. Sumljive transakcije bi bilo treba sporočiti FIU, ki bi morale delovati kot nacionalni center za sprejemanje in analiziranje poročil o sumljivih transakcijah in drugih informacij o morebitnem pranju denarja ali financiranju terorizma ter njihovo posredovanje pristojnim organom. To ne bi smelo prisiliti držav članic, da spremenijo svoje obstoječe sisteme poročanja, kadar poročanje poteka prek državnega tožilstva ali drugih organov kazenskega pregona, če so informacije posredovane FIU nemudoma in so neprečiščene, da lahko te svoje naloge temeljito opravijo, kar vključuje tudi mednarodno sodelovanje z drugimi FIU. Pomembno je, da države članice FIU zagotovijo potrebna sredstva, ki zagotavljajo njihovo polno operativno zmogljivost za obravnavanje obstoječih izzivov, ki jih predstavljata pranje denarja in financiranje terorizma, ob upoštevanju temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. [Sprememba 30]

(26)

Z odstopanjem od splošne prepovedi izvrševanja sumljivih transakcij lahko pooblaščeni subjekti izvršijo sumljive transakcije, preden o tem obvestijo pristojne organe, če neizvršitev ni mogoča ali bi lahko onemogočila pregon koristnikov sumljive transakcije pranja denarja ali financiranja terorizma. Vendar to ne bi smelo vplivati na mednarodne obveznosti, ki so jih prevzele države članice, da se finančna ali druga sredstva teroristov, terorističnih organizacij ali tistih, ki financirajo terorizem, takoj zamrznejo v skladu z zadevnimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov.

(26a)

Ker velik del nezakonitih denarnih tokov konča v davčnih oazah, bi Unija morala povečati pritisk na te države, da bi sodelovale v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. [Sprememba 31]

(27)

Države članice bi morale imeti možnost imenovati ustrezen samoregulativni organ za poklice iz člena 2(1)(3)(a), (b) in (d) kot organ, ki se ga na prvi stopnji obvesti namesto FIU. V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice prvostopenjski sistem, ki poroča samoregulativnemu organu, predstavlja pomemben zaščitni ukrep za podporo varstvu temeljnih pravic, kar zadeva obveznosti poročanja, ki veljajo za odvetnike.

(28)	Če se država članica odloči uporabiti izjeme iz člena 33(2) lahko samoregulativnemu organu, ki zastopa osebe iz navedenega člena, dovoli ali od njega zahteva, da FIU ne posreduje nobenih informacij, ki jih je pridobil od navedenih oseb v okoliščinah iz navedenega člena.

(29)

Obstajajo številni primeri, v katerih so bili zaposleni posamezniki, vključno z zaposlenimi in predstavniki , ki so poročali o sumih pranja denarja, izpostavljeni grožnjam ali drugim sovražnim dejanjem. Ta težava je odločilnega pomena za učinkovitost sistemov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, čeprav ta direktiva ne more posegati v sodne postopke držav članic. Države članice bi se morale zavedati te težave in storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi zaposlene posameznike, vključno z zaposlenimi in predstavniki, zaščitile pred takšnimi grožnjami ali drugimi sovražnimi dejanji ter drugim negativnim obravnavanjem ali škodljivimi posledicami, jim olajšale prijavljanje sumov in s tem okrepile boj proti pranju denarja . [Sprememba 32]

(30)	Za obdelavo osebnih podatkov za namene te direktive se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), kakor je bila prenesena v nacionalno zakonodajo.

(30a)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta  (14) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v institucijah in organih Unije za namene te direktive. [Sprememba 33]

(31)

Nekateri vidiki izvajanja te direktive vključujejo zbiranje, analizo, shranjevanje in izmenjavo podatkov. Obdelava osebnih podatkov bi morala biti dovoljena za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive, vključno z izvajanjem dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, stalnim spremljanjem, preiskovanjem in sporočanjem nenavadnih in sumljivih transakcij, identifikacijo dejanskega lastnika pravne osebe ali pravnega dogovora pravne ureditve, identifikacijo politično izpostavljene osebe , izmenjavo informacij pristojnih organov in, finančnih institucij in pooblaščenih subjektov . Zbrani osebni podatki morajo biti omejeni na to, kar je nujno potrebno za namene izpolnjevanja zahtev te direktive in se ne bi smeli nadalje obdelovati na način, ki ni v skladu z Direktivo 95/46/ES. Zlasti nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov za komercialne namene bi bilo treba strogo prepovedati. [Sprememba 34]

(32)	Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma vse države članice priznavajo kot pomemben javni interes. Za izkoreninjenje takšnih pojavov je potrebna odločna politična volja in sodelovanje na vseh ravneh. [Sprememba 35]

(32a)

Izjemno pomembno je, da naložbe, ki se sofinancirajo iz proračuna Unije, izpolnjujejo najvišje standarde, da se prepreči finančni kriminal, vključno s korupcijo in davčnimi utajami. EIB je zato leta 2008 sprejela interno smernico z naslovom „Politika na področju preprečevanja in odvračanja od prepovedanega ravnanja v dejavnostih Evropske investicijske banke“ na pravni podlagi člena 325 PDEU, člena 18 statuta EIB in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002  (15) . Na podlagi sprejetja te politike mora EIB FIU v Luksemburgu poročati o sumih ali domnevnih primerih pranja denarja pri projektih, operacijah in transakcijah s podporo EIB. [Sprememba 36]

(33)	Ta direktiva ne posega v varstvo osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, vključno z določbami Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ. [Sprememba 37]

(34)

Pravice dostopa oseb, na katere se podatki nanašajo, se uporabljajo za osebne podatke, ki se obdelujejo za namen te direktive. Vendar pa bi dostop oseb, na katere se podatki nanašajo, do informacij iz poročila o sumljivih transakcijah resno spodkopal učinkovitost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Omejitve te pravice v skladu s členom 13 Direktive 95/46/ES bi bile zato lahko upravičene. Vendar je treba takšne omejitve kompenzirati z učinkovitimi pooblastili za organe za varstvo podatkov, vključno s pooblastili za posredni dostop, kot določa Direktiva 95/46/ES, da po uradni dolžnosti ali na podlagi pritožbe raziščejo morebitne pritožbe v zvezi s težavami z obdelavo osebnih podatkov. To bi moralo vključevati zlasti dostop do zbirke podatkov pri pooblaščenem subjektu. [Sprememba 38]

(35)

Ta direktiva ne velja za osebe, ki le spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in imajo s kreditno ali finančno institucijo v ta namen sklenjeno pogodbo, niti za katero koli fizično ali pravno osebo, ki kreditnim ali finančnim institucijam zagotavlja le sisteme sporočil, druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinški sistem in sistem poravnave.

(36)

Pranje denarja in financiranje terorizma sta mednarodni težavi, zato bi moral biti pristop k boju proti njima globalen. Da bi se izognili uporabi zelo različnih standardov v institucijah ali skupini institucij, bi morale kreditne in finančne institucije Unije, ki imajo podružnice in hčerinske družbe v tretjih državah, kjer je zakonodaja na tem področju pomanjkljiva, uporabljati standarde Unije ali obvestiti pristojne organe domače države članice, kadar uporaba takšnih standardov ni mogoča.

(37)

Kadar je to izvedljivo mogoče , bi bilo treba pooblaščenim subjektom dati na voljo povratne informacije o koristnosti njihovih poročil o sumljivih transakcijah in nadaljnjem ukrepanju. Da bi lahko to omogočile ter spremljale učinkovitost svojih sistemov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, bi morale države članice zbirati in izboljšati ustrezne statistične podatke. Komisija bi morala za nadaljnje izboljšanje kakovosti in usklajenosti statističnih podatkov, ki se zbirajo na ravni Unije, spremljati razmere po vsej EU glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma ter objavljati redne preglede vključno z oceno nacionalnih ocen tveganj. Komisija bi morala prvi tak pregled opraviti v enem letu od datuma začetka veljavnosti te direktive. [Sprememba 39]

(37a)

Države članice bi morale zagotoviti, da pooblaščeni subjekti spoštujejo ustrezne predpise in smernice ter da imajo vzpostavljene sisteme, ki dejansko zmanjšujejo tveganje za pranje denarja v teh subjektih. [Sprememba 40]

(37b)

Da bi imele pregled nad učinkovitostjo svojih sistemov v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, morajo države članice zbirati in izboljšati ustrezne statistične podatke. Komisija bi morala za nadaljnje izboljšanje kakovosti in usklajenosti statističnih podatkov, ki se zbirajo na ravni Unije, spremljati razmere po vsej Uniji glede boja proti pranju denarja in financiranju terorizma ter objavljati redne preglede. [Sprememba 41]

(38)

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da so v primeru menjalnic, družb, ki nudijo podjetniške in fiduciarne storitve, ali ponudnikov storitev iger na srečo osebe, ki dejansko vodijo posle takšnih subjektov, in dejanski lastniki takšnih subjektov primerne osebe. Merila, s katerimi se ugotovi, ali je oseba primerna, bi morala odražati najmanj nujnost, da se takšni subjekti zaščitijo pred zlorabo v kriminalne namene s strani vodstva ali dejanskega lastnika.

(39)

Glede na nadnacionalno značilnost pranja denarja in financiranja terorizma sta usklajevanje in sodelovanje med FIU v EU zelo pomembna. Tako sodelovanje je bilo do zdaj obravnavano le v Sklepu Sveta 2000/642/PNZ (16). Za zagotovitev boljšega usklajevanja in sodelovanja med FIU ter zlasti za zagotovitev, da so poročila o sumljivih transakcijah posredovana FIU tiste države članice, v kateri bi bilo poročilo najkoristnejše, bi bilo treba v to direktivo vključiti podrobnejša, bolj poglobljena in posodobljena pravila.

(40)

Izboljšanje izmenjave informacij med FIU v Uniji je pomembno zlasti za obravnavanje nadnacionalne značilnosti pranja denarja in financiranja terorizma. Države članice bi morale spodbujati uporabo varnih infrastruktur za izmenjavo informacij, zlasti decentralizirano računalniško omrežje FIU.net in metode in metod , ki jih ponuja navedeno omrežje ponujajo takšne infrastrukture . [Sprememba 42]

(41)

Države članice bi morale zaradi pomembnosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma v nacionalni zakonodaji določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za primere nespoštovanja nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. Države članice imajo trenutno na voljo različne upravne ukrepe in sankcije za kršitve ključnih preventivnih ukrepov. Ta raznolikost bi lahko škodila prizadevanju v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, pri čemer je odziv Unije izpostavljen tveganju, da postane razdrobljen. Zato bi morala ta direktiva vključevati sklop upravnih ukrepov in sankcij, ki jih imajo države članice na voljo za sistematične kršitve zahtev v zvezi z ukrepi glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, vodenjem evidenc, poročanjem o sumljivih transakcijah in notranjim nadzorom pooblaščenih subjektov. Ta sklop bi moral biti dovolj širok, da lahko države članice in pristojni organi upoštevajo razlike med pooblaščenimi subjekti, zlasti razlike med finančnimi institucijami in drugimi pooblaščenimi subjekti, kar zadeva njihovo velikost, značilnosti , stopnjo tveganja in področja dejavnosti. Države članice bi morale pri uporabi te direktive zagotoviti, da izrek upravnih ukrepov in sankcij v skladu s to direktivo ter kazenskih sankcij v skladu z nacionalno zakonodajo ne krši načela ne bis in idem. [Sprememba 43]

(42)

S tehničnimi standardi za finančne storitve bi bilo treba zagotoviti dosledno usklajenost ter ustrezno zaščito depozitarjev, vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker so evropski nadzorni organi z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in ustrezno, da pripravijo osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev politik, pri čemer se ti osnutki predložijo Komisiji.

(42a)

Da bi pristojnim organom in pooblaščenim subjektom omogočili boljšo presojo tveganj, ki izhajajo iz določenih transakcij, bi Komisija morala pripraviti seznam jurisdikcij zunaj Unije, ki so uveljavile podobna pravila in predpise, kot jih določa ta direktiva. [Sprememba 44]

(43)

Komisija bi morala sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih evropski nadzorni organi razvijejo v skladu s členom 42 te direktive, z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU ter v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(44)	Potrebne so znatne spremembe direktiv 2005/60/ES in 2006/70/ES, zato bi ju bilo treba zaradi večje jasnosti in usklajenosti združiti in nadomestiti.

(45)

Ker cilja te direktive, in sicer varovanja finančnega sistema s preprečevanjem, preiskovanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj bi lahko bili posamezni ukrepi, ki jih države članice sprejmejo, da bi zavarovale svoje finančne sisteme, v neskladju z delovanjem notranjega ter predpisi pravne države in javnim redom Unije, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(46)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini, zlasti spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, načelo domneve nedolžnosti, pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, prepoved diskriminacije, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravičnega sojenja ter pravico do obrambe. [Sprememba 45]

(47)	V skladu s členom 21 Listine, ki prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na kakršni koli podlagi, morajo države članice zagotoviti, da se ta direktiva izvaja brez diskriminacije, kar zadeva ocene tveganja v okviru dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke.

(48)

Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –.

(48a)

Države članice in pooblaščene subjekte pri uporabi te direktive ali nacionalne zakonodaje za izvajanje te direktive zavezuje Direktiva Sveta 2000/43/ES  (17) . [Sprememba 46]

(48b)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je podal mnenje dne 4. julija 2013 (18) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

ODDELEK 1

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

1.   Države članice zagotovijo, da sta pranje denarja in financiranje terorizma prepovedana.

2.   V tej direktivi pranje denarja pomeni naslednje ravnanje, če je storjeno naklepno:

(a)

preoblikovanje ali prenos premoženja, vedoč, da to premoženje izvira iz kaznivega dejanja ali udeležbe pri v takem dejanju, z namenom utaje ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja ali izogibanja odredbam o zamrznitvi ali zaplembi ali pomoči osebi, ki je vpletena v storitev tega dejanja, da bi se izognila pravnim posledicam dejanja te osebe; [Sprememba 47]

(b)	utaja ali prikrivanje prave narave, vira, kraja, razpolaganja ali pretoka premoženja ali pa pravic ali lastništva na premoženju, vedoč, da to premoženje izvira iz kaznivega dejanja ali udeležbe pri takem dejanju;

(c)	pridobitev, lastništvo ali uporaba premoženja, vedoč v času prejema, da to premoženje izvira iz kaznivega dejanja ali udeležbe pri takem dejanju;

(d)	udeležba, združevanje za izvrševanje, poskus storitve, pomoč, napeljevanje ter omogočanje in svetovanje pri storitvi katerega koli dejanja iz točk (a), (b) in (c).

3.   Kot pranje denarja se štejejo tudi kazniva dejanja, iz katerih izvira premoženje, namenjeno pranju, ki so storjena na območju druge države članice ali tretje države.

4.   V tej direktivi „financiranje terorizma“ pomeni zagotavljanje ali zbiranje finančnih sredstev, ne glede na način, neposredno ali posredno, z namenom ali vedoč, da bodo delno ali v celoti uporabljena za storitev enega od kaznivih dejanj v smislu členov 1 do 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ (19), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2008/919/PNZ (20).

5.   O vedenju, naklepu ali namenu kot potrebnem elementu dejanj iz odstavkov 2 in 4 je mogoče sklepati iz objektivnih dejanskih okoliščin.

Člen 2

1.   Ta direktiva se uporablja za naslednje pooblaščene subjekte:

(1)	kreditne institucije;

(2)	finančne institucije;

(3)

naslednje fizične ali pravne osebe pri izvajanju njihovih poklicnih dejavnosti: (a) revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce; (b) notarje in ostale neodvisne pravne strokovnjake, kadar v imenu stranke in za njo sodelujejo pri kakršni koli finančni ali nepremičninski transakciji ali kadar svojim strankam pomagajo pri načrtovanju ali opravljanju transakcij v zvezi z: (i) nakupom ali prodajo nepremičnin ali poslovnih subjektov; (ii) upravljanjem denarja, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja stranke; (iii) odpiranjem ali upravljanjem bančnih, varčevalnih računov ali računov vrednostnih papirjev; (iv) urejanjem prispevkov, potrebnih za ustanovitev, delovanje ali upravljanje družb; (v) ustanavljanjem, delovanjem ali upravljanjem skladov, fundacij, vzajemnih, družb ali podobnih organizacij; [Sprememba 48] (c) družbe, ki nudijo podjetniške in fiduciarne storitve, če niso navedene v točki (a) ali (b); (d) nepremičninske zastopnike, vključno s posredniki pri najemu , če so vključeni v finančne transakcije ; [Sprememba 49] (e) druge pravne ali fizične osebe, ki trgujejo z blagom ali storitvami , če so plačila izvedena ali prejeta v gotovini in znašajo 7 500 EUR ali več, bodisi da gre za posamično transakcijo ali za več medsebojno povezanih transakcij; [Sprememba 50] (f) ponudnike storitev iger na srečo. Z izjemo igralnic se države članice lahko odločijo, da bodo določene storitve iger na srečo iz točke (3)(f) prvega pododstavka v celoti ali delno izločile iz nacionalnih določb za prenos te direktive na podlagi nizke stopnje tveganja, ki jo na podlagi ocen tveganj predstavlja narava teh storitev. Zadevna država članica pred vsakim takim izvzetjem zaprosi za odobritev Komisije. [Sprememba 153]

2.   Države članice lahko odločijo, da fizične in pravne osebe, ki le občasno ali v omejenem obsegu sodelujejo pri finančnih dejavnostih in pri katerih obstaja majhno tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, niso zajete v področje uporabe te direktive, če fizična ali pravna oseba izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	absolutna omejitev finančne dejavnosti glede na promet;

(b)	omejitev glede na finančne dejavnosti posameznih finančnih transakcij;

(c)	finančna dejavnost ni glavna dejavnost;

(d)	finančna dejavnost je pomožna in neposredno povezana z glavno dejavnostjo;

(e)	glavna dejavnost ni dejavnost iz odstavka 1 z izjemo dejavnosti iz točke (3)(e) odstavka 1;

(f)	finančna dejavnost se zagotavlja samo strankam glavne dejavnosti in ni na splošno dostopna javnosti.

Prejšnji pododstavek ne velja za fizične ali pravne osebe, ki sodelujejo pri denarnem nakazilu v smislu člena 4(13) Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21).

3.   Za namene točke (a) odstavka 2 države članice zahtevajo, da skupni promet finančne dejavnosti ne presega mejne vrednosti, ki mora biti dovolj nizka. Ta mejna vrednost se ravni glede na vrsto finančne dejavnosti določi na nacionalni ravni.

4.   Države članice za namene točke (b) odstavka 2 uporabijo največjo možno mejno vrednost na stranko in posamezno transakcijo, ne glede na to, ali transakcija poteka v eni ali v več transakcijah, ki se zdijo povezane. Ta mejna vrednost se določi na nacionalni ravni glede na vrsto finančne dejavnosti, je dovolj nizka za zagotovitev, da so vrste zadevnih transakcij nepraktičen in neučinkovit način pranja denarja ali financiranja terorizma, ter ne presega 1 000 EUR.

5.   Države članice za namene točke (c) odstavka 2 zahtevajo, da promet finančnih dejavnosti ne presega 5 % skupnega prometa zadevne fizične ali pravne osebe.

6.   Države članice pri oceni tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma za namene tega člena posebno pozornost namenijo vsaki finančni dejavnosti, za katero je zaradi njene narave še posebej verjetno, da se bo uporabila ali zlorabila za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.

7.   V vsakem sklepu, sprejetem po tem členu, se navedejo razlogi, na katerih sklep temelji. Države članice zagotovijo možnost umika navedenega sklepa, če se okoliščine spremenijo.

8.   Države članice vzpostavijo dejavnosti spremljanja tveganja ali sprejmejo kakršne koli druge primerne ukrepe za zagotovitev, da izjeme, odobrene s sklepi v skladu s tem členom, niso zlorabljene.

Člen 3

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (22), in vključuje podružnice v smislu točke 17 člena 4(1) navedene uredbe, ki se nahajajo v Uniji, ne glede ali imajo sedež v Uniji ali tretji državi;

(2)

„finančna institucija“ pomeni: (a) podjetje, ki ni kreditna institucija, katere glavna dejavnost izvajanje eno ali več dejavnosti iz točk (2) do (12) ter točk (14) in (15) Priloge I k Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (23), vključno z dejavnostmi menjalnic (bureaux de change); (b) zavarovalniško družbo, pooblaščeno v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24), v kolikor izvaja dejavnosti, zajete v navedeni direktivi; (c) investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v točki (1) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (25); (d) kolektivno investicijsko podjetje, ki trži svoje enote ali deleže; (e) zavarovalnega posrednika, kot je opredeljen v členu 2(5) Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), z izjemo povezanih zavarovalnih posrednikov iz člena 2(7) navedene direktive, ko izvajajo dejavnost posredovanja življenjskega zavarovanja in drugih z naložbami povezanih storitev; (f) podružnice finančnih institucij iz točk (a) do (e), ki se nahajajo v Uniji, ne glede ali imajo sedež v Uniji ali tretji državi;

(3)	„premoženje“ pomeni kakršna koli sredstva, bodisi materialna bodisi nematerialna, premičnine ali nepremičnine, opredmetena ali neopredmetena ter pravne listine ali instrumente v kakršni koli obliki, tudi elektronski ali digitalni, ki dokazujejo lastništvo ali delež v teh sredstvih;

(4)

„kriminalna dejavnost“ pomeni vsako udeležbo pri storitvi naslednjih hudih kaznivih dejanj: (a) dejanj, kot so opredeljena v členih 1 do 4 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2008/919/PNZ; (b) vsakega kaznivega dejanja iz člena 3(1)(a) Konvencije Združenih narodov proti nezakonitem prometu z nedovoljenimi drogami in psihotropnimi snovmi iz leta 1988; (c) dejavnosti kriminalnih organizacij, kakor so opredeljene v členu 1 Skupnega ukrepa Sveta 98/733/PNZ (27); (d) goljufije, vsaj težje, ki vpliva na finančne interese Unije, kakor je opredeljena v členu 1(1) in členu 2 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (28); (e) korupcije; (f) vseh kaznivih dejanj, vključno z davčnimi kaznivimi dejanji kršitvami , povezanimi z neposrednimi in posrednimi davki, ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ali vzgojnim ukrepom v trajanju več kot eno leto, ali v primeru držav, katerih pravni sistem vsebuje minimalni prag za kazniva dejanja, vseh kaznivih dejanj, ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ali vzgojnim ukrepom v trajanju najmanj šest mesecev; [Sprememba 52]

(4a)	„samoregulativni organ“ pomeni organ s pooblastilom, ki ga priznava nacionalno prvo, za uvedbo zavez in predpisov, ki urejajo določen poklic ali določeno gospodarsko dejavnost in ki jih morajo fizične ali pravne osebe v tem poklicu ali dejavnosti spoštovati; [Sprememba 53]

(5)

„dejanski lastnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki poseduje ali nadzira stranko in/ali fizično osebo, v imenu katere se izvaja transakcija ali opravlja dejavnost in vključuje vsaj: (a) za gospodarske subjekte: (i) fizično osebo, ki poseduje ali nadzira pravno osebo prek posrednega ali neposrednega lastništva ali nadzora zadostnega deleža delnic ali glasovalnih pravic te pravne osebe, vključno z udeležbo v obliki imetniških delnic, z izjemo družb na organiziranem trgu, ki morajo v skladu s pravom Unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju. Delež V vsakem primeru je delež fizične osebe 25 % in ena delnica sta dokaz lastništva ali nadzora prek imetništva delnic in veljata za vsako stopnjo neposrednega ali posrednega lastništva; delež 25 % in ene delnice v stranki s strani gospodarskega subjekta, ki je pod nadzorom ene ali več fizičnih oseb, ali s strani več gospodarskih subjektov, ki so pod nadzorom iste fizične osebe, je znak posrednega lastništva; pojem nadzora se med drugim določi v skladu z merili iz člena 22(1) do (5) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (29) ; vendar to ne posega v pravico držav članic da določijo, da je dokaz lastništva ali nadzora lahko nižja stopnja ; (ii) če obstaja kakršen koli dvom, da je oseba, opredeljena v točki (i), dejanski lastnik, ali če po sprejetju vseh potrebnih ukrepov ni mogoče ugotoviti nobene osebe iz točke (i), fizična oseba, ki izvaja nadzor nad vodstvom pravne osebe na druge načine , kar lahko vključuje višje vodstvene uslužbence ; (iia) kadar v skladu s točkama (i) ali (ii) ni mogoče opredeliti nobene fizične osebe, identiteto ustrezne fizične osebe na mestu višjega vodstvenega uslužbenca; v tem primeru morajo pooblaščeni subjekti voditi evidenco dejanj, ki so bila opravljena z namenom opredelitve dejanskih lastnikov v skladu s točkama (i) in (ii), da bi lahko upravičili neopredelitev takšnih oseb; (b) v primeru pravnih oseb, na primer ustanov, ali pravnih ureditev, na primer skladov ali vzajemnih družb , ki upravljajo ali razdeljujejo sredstva: (i) fizična oseba, ki izvaja nadzor nad 25 % ali več premoženja pravne ureditve ali pravne osebe; ter (ii) če so bili bodoči upravičenci že določeni, fizična oseba, ki je koristnik 25 % ali več premoženja pravne ureditve ali pravne osebe; ali (iii) če je treba posameznike, ki so koristniki pravne ureditve ali osebe, še določiti, kategorijo oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne organizacije ali osebe. Za koristnike skladov, ki so določeni po značilnostih ali kategorijah, pooblaščeni subjekti pridobijo zadostne informacije o upravičencu, tako da zagotovo vedo, da bodo lahko ugotovili identiteto koristnika v času izplačila ali v času, ko ima koristnik namen uveljavljati pridobljene pravice; (iiia) za sklade identiteto ustanovitelja, skrbnika, zaščitnika (če obstaja), koristnika ali kategorije koristnikov ter katerih koli drugih fizičnih oseb, ki izvršujejo končni učinkoviti nadzor nad skladom (tudi prek verižnega nadzora ali lastništva); [Sprememba 54]

(6)

„družba, ki nudi podjetniške ali fiduciarne storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki za tretje osebe poslovno opravlja katero izmed naslednjih storitev: (a) ustanavlja družbe ali druge pravne osebe; (b) opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča, da opravlja vlogo direktorja ali poslovodje družbe, partnerja v partnerstvu ali podobnega položaja v odnosu do drugih pravnih oseb; (c) družbi, partnerstvu ali drugi pravni osebi ali ureditvi nudi registriran sedež, poslovni naslov, dopisni ali upravni naslov in druge s tem povezane storitve; (d) opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča, da opravlja vlogo skrbnika sklada ali podobne pravne ureditve; (e) opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča, da opravlja vlogo zastopnika v imenu drugega delničarja, razen družb, ki so uvrščene na urejen trg in morajo v skladu s pravom Unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju;

(7)

(a) „tuje politično izpostavljene osebe“ pomeni fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem javnem položaju v tretji državi; (b) „domače politično izpostavljene osebe“ pomeni fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem javnem položaju v državi članici; [Sprememba 55 ne zadeva SL različice] (c) „osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem položaju v mednarodni organizaciji“ pomeni direktorje, namestnike direktorjev in člane odbora ali enakovredne funkcije mednarodne organizacije; (d) „fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnih javnih položajih“ vključujejo naslednje: (i) voditelje držav, predsednike vlad, ministre in namestnike ali pomočnike ministrov; (ii) poslance ali člane podobnih zakonodajnih organov ; [Sprememba 56] (iii) člane vrhovnih sodišč, ustavnih sodišč ali drugih sodnih organov na visoki ravni, na odločitve katerih, razen v izjemnih okoliščinah, ni mogoče vložiti nadaljnjih pritožb; (iv) člane računskih sodišč ali svetov centralnih bank; (v) veleposlanike, odpravnike poslov in visoke častnike oboroženih sil; (vi) višje člane upravnih, upravljavskih ali nadzornih organov državnih podjetij. [Sprememba 57] Nobena od kategorij iz točk (i) do (vi) ne zajema srednjih ali nižjih uradnikov; (e) „družinski člani“ vključujejo naslednje: (i) zakonca; (ii) vsakega partnerja, ki je obravnavan enako kot zakonec; (iii) otroke in njihove zakonce ali partnerje; [Sprememba 58] (iv) starše; [Sprememba 59] (f) „osebe, za katere je znano, da so ožji sodelavci“, vključujejo naslednje: [Sprememba 87] (i) vsako fizično osebo, za katero je znano, da ima skupni dobiček iz premoženja pravnih subjektov ali pravnih ureditev ali katere koli druge tesne poslovne odnose z osebo iz točk (7)(a) do (d); (ii) vsako fizično osebo, ki ima edina dobiček iz premoženja pravnega subjekta ali pravne ureditve, za katero je znano, da je bila dejansko vzpostavljena oziroma sklenjena v korist osebe iz točk (7)(a) do (d); [Sprememba 60]

(8)

„višje vodstvo“ pomeni uradnika ali zaposlenega, ki je dovolj dobro seznanjen z izpostavljenostjo institucije tveganju pranja denarja in financiranja terorizma ter je na dovolj visokem položaju, da sprejema odločitve, ki vplivajo na izpostavljenost institucije tveganju in za katere vedno ni nujno, da vključujejo člana uprave;

(9)	„poslovni odnos“ pomeni poslovni, poklicni ali trgovinski odnos, ki je povezan s poklicnimi dejavnostmi pooblaščenega subjekta in za katerega se ob vzpostavitvi stikov predvideva, da bo trajal;

(10)

„storitve iger na srečo“ pomenijo vsako storitev, ki zadeva vložek denarne vrednosti v igrah na srečo, vključno s tistimi, za katere so potrebne določene sposobnosti, kot so loterije, igralniške igre, igre pokra in stavne transakcije, ter ki se na kakršen koli način opravlja na fizični lokaciji, na daljavo prek elektronskih medijev ali katere koli druge tehnologije za olajševanje komunikacije in na posamezno zahtevo prejemnika storitev;

(10a)

„stavna transakcija“ pomeni vse stopnje v trgovinskem odnosu med ponudnikom storitev iger na srečo na eni strani ter stranko in upravičencem vpisane stave in vložka na drugi strani vse do izplačila morebitnih dobitkov; [Sprememba 61]

(11)	„skupina“ ima pomen, opredeljen v členu 2(12) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (30).

(11a)

„brezosebni“pomeni sklenitev pogodbe ali izvedbo transakcije kadar pogodbenik ali posrednik in stranka niso hkrati fizično prisotni, in sicer z izključno uporabo interneta, telemarketinga ali drugih elektronskih komunikacijskih sredstev do trenutka in vključno s trenutkom sklenitve pogodbe ali izvedbe transakcije; [Sprememba 62]

Člen 4

1.   Države članice v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, zagotovijo, da določbe te direktive v celoti ali delno zajemajo poklice in vrste podjetij, ki niso pooblaščeni subjekti iz člena 2(1), vendar opravljajo dejavnosti, ki se zlasti pogosto uporabljajo za pranje denarja in financiranje terorizma. [Sprememba 63]

2.   Če država članica odloči, da se določbe te direktive uporabljajo za poklice in vrste podjetij, ki niso navedeni v členu 2(1), o tem obvesti Komisijo.

Člen 5

Države članice lahko na področju, ki ga zajema ta direktiva, za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma sprejmejo ali obdržijo v veljavi strožje določbe , pod pogojem, da so te določbe popolnoma v skladu s pravom Unije, zlasti kar zadeva pravila Unije o varstvu podatkov in zaščito temeljnih pravic, kot je določena v Listini . Takšne določbe potrošnikom neupravičeno ne preprečujejo dostopa do finančnih storitev in ne predstavljajo ovire za delovanje notranjega trga. [Sprememba 64]

ODDELEK 2

OCENA TVEGANJA

Člen 6

1.   Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA) ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) predložijo skupno mnenje Komisija izvede oceno o tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na notranji trg , s posebnim poudarkom na čezmejnih dejavnostih . V ta namen se Komisija posvetuje z državami članicami, evropskimi nadzornimi organi, evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, delovno skupino iz člena 29, Europolom ter drugimi ustreznimi organi.

Ocena o tveganjih iz prvega pododstavka zajema vsaj naslednje:

(a)	celoten obseg pranja denarja in področja notranjega trga, kjer je tveganje večje;

(b)	tveganja, povezana z vsakim zadevnim sektorjem, zlasti nefinančnimi sektorji in sektorjem iger na srečo;

(c)	najbolj uporabljane metode storilcev kaznivih dejanj za pranje nezakonito pridobljenih sredstev;

(d)	priporočila pristojnim organom za uspešno uporabo sredstev;

(e)	vloga eurobankovcev v kriminalnih dejavnostih in pranju denarja.

Ocena tveganja vključuje tudi predloge v zvezi z minimalnimi standardi za ocene tveganja, ki jih morajo izvesti pristojni nacionalni organi. Ti minimalni standardi se oblikujejo v sodelovanju z državami članicami ter vključujejo panogo in druge zadevne zainteresirane strani prek javnih posvetovanj in po potrebi srečanj z zasebnimi zainteresiranimi stranmi.

Komisija Mnenje oceno tveganja izda do … (*1) 2 letih in jo posodobi vsaki dve leti ali po potrebi pogosteje .

2.   Komisija zagotovi razpoložljivost mnenja ocene tveganja za pomoč državam članicam in pooblaščenim subjektom pri ugotavljanju, obvladovanju in blažitvi tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter z namenom, da bi druge zainteresirane strani, vključno z nacionalnimi zakonodajalci, Evropskim parlamentom, evropskimi nadzornimi organi, Europolom in odborom FIU Unije bolje razumele tveganja . Povzetek ocene je javno dostopen. Ta povzetek ne vsebuje tajnih informacij.

2a.     Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o ugotovitvah na podlagi rednih ocen tveganj in ukrepih, sprejetih na podlagi teh ugotovitev. [Sprememba 65]

Člen 6a

1.     Komisija brez poseganja v postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih določa PDEU, zagotovi, da se nacionalno pravo na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki so jo države članice sprejele na podlagi te direktive, izvaja učinkovito in v skladu z evropskim okvirom.

2.     Pri uporabi odstavka 1 Komisiji pomagajo, kadar je primerno, evropski nadzorni organi, Europol, odbor FIU Unije in vsi drugi pristojni evropski organi.

3.     Ocene nacionalnega prava na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, kot jo določa odstavek 1 tega člena, se izvajajo brez poseganja v tiste, ki jih izvaja Projektna skupina za finančno ukrepanje ali odbor Moneyval. [Sprememba 66]

Člen 7

1.   Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe za ugotovitev, oceno, razumevanje in blažitev tveganj pranja denarja in financiranja terorizma kot tudi zadevnih pomislekov glede varstva podatkov ter redno posodablja oceno.

2.   Vsaka država članica imenuje organ za uskladitev nacionalnega odziva na tveganja iz odstavka 1. Komisijo, evropski nadzorni organi , Europol in druge države članice se obvesti o identiteti navedenega organa.

3.   Države članice lahko pri izvajanju ocen iz odstavka 1 uporabijo mnenje oceno tveganja iz člena 6(1).

4.   Vsaka država članica izvede oceno iz odstavka 1 ter:

(a)	uporablja ocene za izboljšanje svojega sistema preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, zlasti tako, da opredeli vsa področja, na katerih pooblaščeni subjekti uporabljajo poglobljene ukrepe, in po potrebi določi ukrepe, ki se sprejmejo;

(aa)	kadar je primerno, ugotavlja, v katerih sektorjih in na katerih področjih obstaja zanemarljivo, manjše in večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma;

(b)	uporablja ocene za pomoč pri razporeditvi in opredelitvi prednostnih sredstev za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;

(ba)	uporablja oceno oziroma ocene za zagotovitev, da se za vsak sektor ali področje določijo ustrezna pravila v skladu s tveganjem pranja denarja;

(c)	da pooblaščenim subjektom pravočasno na voljo ustrezne informacije za , kar jim omogoči izvedbo njihovih ocen tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

5.   Države članice na zahtevo rezultate svojih ocen tveganja dajo na voljo drugim državam članicam, Komisiji, evropskim nadzornim organom. Povzetek ocene je javno dostopen. Ta povzetek ne vsebuje tajnih informacij. [Sprememba 67]

Člen 8

1.   Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti sprejmejo ustrezne ukrepe za ugotovitev in oceno njihovih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ob upoštevanju dejavnikov tveganja, vključno s strankami, državami ali geografskimi območji ter proizvodnimi, storitvenimi, transakcijskimi ali distribucijskimi kanali. Ti ukrepi so sorazmerni z vrsto in velikostjo pooblaščenih subjektov.

2.   Ocene iz odstavka 1 se dokumentirajo, redno posodabljajo ter se na zahtevo dajo na voljo pristojnim in samoregulativnim organom. [Sprememba 68]

3.   Države članice zagotovijo, da imajo pooblaščeni subjekti politike, kontrole in postopke za učinkovito blažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ugotovljenih na ravni Unije, držav članic in pooblaščenih subjektov. Politike, kontrole in postopki morajo biti sorazmerni z vrsto in velikostjo navedenih pooblaščenih subjektov ter s tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma in morajo spoštovati pravila o varstvu podatkov . [Sprememba 69]

4.   Politike in postopki iz odstavka 3 vključujejo vsaj:

(a)

razvoj notranjih politik, postopkov in kontrol, vključno z  referenčnimi praksami obvladovanja tveganj, dolžnostjo skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, poročanjem, vodenjem evidenc, notranjim nadzorom, zagotavljanjem skladnosti s predpisi (vključno, kadar to ustreza velikost in vrsti podjetja, z imenovanjem uradne osebe za zagotavljanje skladnosti s predpisi na vodstveni ravni) in varnostnim preverjanjem zaposlenih . Ti ukrepi pooblaščenim subjektom ne omogočajo, da od potrošnikov zahtevajo več osebnih podatkov, kot je potrebno ; [Sprememba 70]

(b)	neodvisno revizijsko funkcijo za preskušanje notranjih politik, postopkov in kontrol iz točke (a), če je to primerno glede na obseg in način poslovanja.

5.   Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo pridobitev privolitve višjega vodstva za politike in postopke, ki jih uvedejo, ter spremljajo in po potrebi okrepijo sprejete ukrepe.

Člen 8a

1.     Za razvoj skupnega pristopa in skupnih politik proti nesodelujočim jurisdikcijam s pomanjkljivostmi na področju boja proti pranju denarja države članice redno potrjujejo in sprejemajo sezname držav, ki jih objavi FATF.

2.     Komisija usklajuje pripravljalno delo na ravni Unije v zvezi z identifikacijo tretjih držav, ki imajo velike strateške pomanjkljivosti v svojih sistemih za boj proti pranju denarja, zaradi česar predstavljajo velika tveganja za finančni sistem Unije, ob upoštevanju meril, določenih v točki (3) Priloge III.

3.     Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev seznama držav, opredeljenih v odstavku 2.

4.     Komisija redno spremlja razvoj razmer v državah iz odstavka 2 tega člena na podlagi meril, določenih v točki (3) Priloge III in, kjer je primerno, pregleda seznam, na katerega se nanaša odstavek 3 tega člena. [Sprememba 71]

POGLAVJE II

DOLŽNOST SKRBNOSTI PRI UGOTAVLJANJU IDENTITETE STRANKE

ODDELEK 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 9

Države članice svojim kreditnim in finančnim institucijam prepovejo vodenje anonimnih računov ali anonimnih bančnih hranilnih knjižic ali izdajanje anonimnih elektronskih plačilnih kartic, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 10a . Države članice določijo, da v vseh primerih za imetnike in koristnike obstoječih anonimnih bančnih računov ali, anonimnih bančnih hranilnih knjižic ali anonimnih plačilnih kartic čim prej, najpozneje v vsakem primeru pa pred kakršno koli uporabo bančnih računov ali bančnih hranilnih knjižic, veljajo ukrepi glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. [Sprememba 72]

Člen 10

Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti uporabljajo ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v naslednjih primerih:

(a)	ob sklepanju poslovnega odnosa;

(b)	kadar opravljajo občasne transakcije, ki znašajo 15 000 EUR ali več, bodisi da transakcija poteka posamično bodisi v več operacijah, ki se zdijo povezane;

(c)	kar zadeva fizične ali pravne osebe, ki trgujejo z blagom, kadar opravljajo občasne gotovinske transakcije, ki znašajo 7 500 EUR ali več, bodisi da transakcija poteka posamično bodisi v več operacijah, ki se zdijo povezane;

(d)	kar zadeva ponudnike storitev iger na srečo igralnice , kadar opravljajo občasne transakcije, ki znašajo 2 000 EUR ali več, bodisi da transakcija poteka posamično bodisi v več operacijah, ki se zdijo povezane;

(da)	kar zadeva spletne igre na srečo ob sklepanju poslovnega odnosa;

(db)	kar zadeva druge ponudnike storitev iger na srečo, pri izplačevanju dobitkov, ki znašajo 2 000 EUR ali več; [Sprememba 73]

(e)	kadar obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na kakršno koli odstopanje, izjemo ali določene mejne vrednosti;

(f)	v primeru dvoma v verodostojnost ali ustreznost predhodno pridobljenih podatkov o identifikaciji stranke.;

(fa)	kadar se ustanavlja družba. [Sprememba 74]

Člen 10a

1.     Države članice lahko na podlagi dokazane nizke stopnje tveganja pooblaščene subjekte oprostijo dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, kar zadeva elektronski denar, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (31) , če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	plačilnega instrumenta ni mogoče ponovno napolniti;

(b)	najvišji elektronsko shranjeni znesek ne presega 250 EUR, države članice pa lahko zvišajo to zgornjo mejo do 500 EUR za plačilne instrumente, ki se lahko uporabljajo samo v točno določeni državi članici;

(c)	plačilni instrument se uporablja izključno za nakup blaga ali storitev;

(d)	plačilnega instrumenta ni mogoče kriti z elektronskim denarjem;

(e)	izplačilo v gotovini in dvig gotovine sta prepovedana, razen če se izvedejo identifikacija in preverjanje identitete imetnika, ustrezne in primerne politike in postopki izplačila v gotovini in dviga gotovine ter obveznosti vodenja evidenc.

2.     Države članice zagotovijo, da se ukrepi glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke vedno uporabljajo pred izplačilom denarne vrednosti elektronskega denarja, ki presega 250 EUR.

3.     Ta člen državam članicam ne preprečuje, da pooblaščenim subjektom dovolijo, da uporabijo poenostavljene ukrepe glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v zvezi z elektronskim denarjem v skladu s členom 13 te direktive, če pogoji iz tega člena niso izpolnjeni. [Sprememba 75]

Člen 11

1.   Dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke vključuje:

(a)	identifikacijo stranke in preverjanje njene identitete na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih od zanesljivega in neodvisnega vira;

(b)

identifikacijo poleg identifikacije dejanskega lastnika in , kot je naveden v registru v skladu s členom 29, sprejetje razumnih ukrepov, ki so potrebni za potrditev njegove identitete, tako da institucija ali oseba, ki je zajeta v tej direktivi, zagotovo ve, kdo je dejanski lastnik, vključno s tem, da se za pravne osebe, sklade , fundacije, vzajemne družbe, holdinge in vse druge podobne pravne ureditve zagotovijo razumni vsi potrebni ukrepi za poznavanje lastništva in nadzorne strukture stranke;

(c)	oceno in po potrebi pridobivanje informacij o namenu in predvideni naravi poslovnega odnosa;

(d)

nenehno spremljanje poslovnih odnosov, vključno s pregledovanjem in spremljanjem transakcij, ki se izvajajo v času odnosa, s čimer se zagotovi, da so opravljene transakcije v skladu s poznavanjem institucije ali osebe svoje stranke, poslovnega profila in profila tveganj, po potrebi tudi s poznavanjem izvora sredstev, in zagotavljanje, da so listine, podatki ali informacije redno posodobljeni. [Sprememba 76]

1a.     Ko izvajajo ukrepe iz točk (a) in (b) odstavka 1, so se pooblaščeni subjekti dolžni prepričati, da je vsaka oseba, ki trdi, da deluje v imenu stranke, za to pooblaščena, ter so dolžni identificirati in preveriti identiteto te osebe. [Sprememba 77]

2.   Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti uporabljajo vse zahteve glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz odstavka 1, vendar lahko obseg takšnih ukrepov določijo z upoštevanjem tveganja.

3.   Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da pri oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma upoštevajo vsaj spremenljivke iz Priloge I.

4.   Države članice zagotovijo, da lahko pooblaščeni subjekti pristojnim ali samoregulativnim organom dokažejo, da so ukrepi primerni glede na ugotovljena tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

5.   Kar zadeva posle življenjskega zavarovanja ali druge z naložbami povezane zavarovalne posle, države članice zagotovijo, da finančne institucije poleg ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, ki so potrebni za stranko in dejanskega lastnika, izvajajo naslednje ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v zvezi s koristniki življenjskega zavarovanja in drugih z naložbami povezanih zavarovalnih polic, takoj ko so koristniki opredeljeni ali določeni:

(a)	kar zadeva koristnike, opredeljene kot izrecno imenovane fizične ali pravne osebe ali pravne ureditve, pridobitev informacij o imenu osebe;

(b)	kar zadeva koristnike, določene po značilnostih ali kategorijah ali na druge načine, pridobitev zadostnih informacij o navedenih koristnikih, tako da finančna institucija zagotovo ve, da bo lahko v času izplačila ugotovila identiteto koristnika.

Za oba primera iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se identiteta koristnikov preveri v času izplačila. V primeru popolne ali delne dodelitve življenjskega ali drugega z naložbami povezanega zavarovanja tretji osebi finančne institucije, seznanjene z dodelitvijo, opredelijo dejanskega lastnika v času dodelitve fizični ali pravni osebi ali pravni ureditvi, ki v svojo korist prejema vrednost dodeljene police.

Člen 12

1.   Države članice zahtevajo, da se preverjanje identitete stranke in dejanskega lastnika izvede pred sklenitvijo poslovnega odnosa ali izvedbo transakcije.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 države članice dovolijo, da se preverjanje identitete strank in dejanskih lastnikov izvede med sklepanjem poslovnega odnosa ali med izvajanjem transakcije za subjekte, za katere veljajo obveznosti iz člena 2(1), in v vsakem primeru ob izplačilu vsakega dobitka , če se izkaže, da je to potrebno, da se ne prekine običajno poslovanje, in če obstaja neznatno tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. V tem primeru se zadevni postopki zaključijo kar najhitreje po prvem stiku. [Sprememba 78]

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 države članice lahko dovolijo odprtje bančnega računa, če so vzpostavljena ustrezna varovala, ki zagotavljajo, da transakcij ne opravlja stranka in da se te ne opravljajo v njenem imenu, dokler ni dosežena popolna skladnost z odstavkoma 1 in 2.

4.   Države članice zahtevajo, da zadevna institucija ali oseba, ki ne more zagotoviti skladnosti s točkami (a), (b) in (c) člena 11(1), ne opravi transakcije prek bančnega računa, sklene poslovnega odnosa ali opravi transakcije in razmisli o prekinitvi poslovnega odnosa ter FIU poda poročilo o sumljivi transakciji v zvezi s stranko v skladu s členom 32.

Države članice ne uporabljajo prejšnjega pododstavka, kadar in v strogem okviru, na katerega se nanaša izjema, notarji, neodvisni pravni strokovnjaki, revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci ugotavljajo pravni položaj za svojo stranko ali ko branijo ali zastopajo to stranko v sodnem postopku ali v zvezi z njim, vključno s svetovanjem o izogibanju sodnemu postopku ali njegovi sprožitvi.

5.   Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti postopke glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke uporabljajo ne le za vse nove stranke, ampak v primernem času in z upoštevanjem tveganja tudi za obstoječe stranke, vključno v času spremembe pomembnih okoliščin stranke.

ODDELEK 2

POENOSTAVLJENA DOLŽNOST SKRBNOSTI PRI UGOTAVLJANJU IDENTITETE STRANKE

Člen 13

1.   Kadar država članica ali pooblaščeni subjekt določi področja manjšega tveganja, lahko navedena država članica pooblaščenim subjektom dovoli, da uporabijo poenostavljene ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke.

2.   Pooblaščeni subjekti pred uporabo poenostavljenih ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke preverijo, da odnos s stranko ali transakcija predstavlja nižjo stopnjo tveganja.

3.   Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti zadostno spremljajo transakcijo transakcije ali poslovni odnos poslovne odnose , da lahko odkrijejo nenavadne ali sumljive transakcije. [Sprememba 79]

Člen 14

Države članice in pooblaščeni subjekti pri ocenjevanju tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, povezanih z vrstami strank, državami ali geografskimi območji ter določenimi proizvodnimi, storitvenimi, transakcijskimi proizvodi, storitvami, transakcijami ali distribucijskimi kanali, upoštevajo vsaj dejavnike , povezane s stranko ter proizvodom, storitvijo, transakcijo ali distribucijskim kanalom za situacije s potencialno manjšim tveganjem iz Priloge II. [Sprememba 80]

Člen 15

Evropski nadzorni organi do… (*2) v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 izdajo smernice, naslovljene na pristojne organe in pooblaščene subjekte iz člena 2(1)(1) in (2), o dejavnikih tveganja, ki se upoštevajo, in/ali ukrepih, ki se sprejmejo v primerih, ko so primerni poenostavljeni ukrepi glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. Posebej bi bilo treba upoštevati naravo in velikost podjetja ter, kadar je to primerno in sorazmerno, določiti posebne ukrepe. [Sprememba 81]

ODDELEK 3

POGLOBLJENA DOLŽNOST SKRBNOSTI PRI UGOTAVLJANJU IDENTITETE STRANKE

Člen 16

1.   V primerih, opredeljenih v členih 17 do 23 te direktive, in drugih primerih večjih tveganj, ki jih ugotovijo države članice ali pooblaščeni subjekti, države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da uporabljajo poglobljene ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke za ustrezno obvladovanje in blažitev navedenih tveganj.

2.   Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da preverijo, kolikor je to mogoče, ozadje in namen vseh kompleksnih, nenavadnih velikih transakcij in vseh nenavadnih vzorcev transakcij, ki nimajo nobenega očitnega gospodarskega ali zakonitega namena ali ki predstavljajo davčne kršitve v smislu člena 3(4)(f) . Pooblaščeni subjekti zlasti okrepijo stopnjo in vrsto spremljanja poslovnega odnosa, da ugotovijo, ali so navedene transakcije ali dejavnosti videti nenavadne ali sumljive. Kadar pooblaščeni subjekt ugotovi takšno nenavadno ali sumljivo transakcijo ali dejavnost, nemudoma obvesti FIU vseh držav članic, ki jih to lahko zadeva. [Sprememba 82]

3.   Države članice in pooblaščeni subjekti pri oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma upoštevajo vsaj dejavnike , povezane s stranko ter proizvodom, storitvijo, transakcijo ali distribucijskim kanalom, za situacije s potencialno večjim tveganjem iz Priloge III. [Sprememba 83]

4.   Evropski nadzorni organi do … (*3) v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 izdajo smernice, naslovljene pristojnim organom in pooblaščenim subjektom iz člena 2(1)(1) in (2), o dejavnikih tveganja, ki se upoštevajo, in/ali ukrepih, ki se sprejmejo v primerih, ko je treba uporabiti poglobljene ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. [Sprememba 84]

Člen 17

Kadar kreditne institucije sklepajo čezmejne korespondenčne bančne odnose s korespondenčnimi institucijami iz tretjih držav, države članice poleg ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz člena 11 od svojih kreditnih institucij zahtevajo, da:

(a)	zberejo potrebne informacije o korespondenčni instituciji in v celoti spoznajo naravo njenega poslovanja ter iz javno dostopnih informacij ocenijo ugled institucije ter kakovost nadzora;

(b)	ocenijo, kakšni so nadzorni ukrepi glede pranja denarja in financiranja terorizma v korespondenčni instituciji;

(c)	pridobijo dovoljenje višjega vodstva pred sklepanjem novih korespondenčnih bančnih odnosov;

(d)	dokumentirajo ustrezne pristojnosti vsake institucije;

(e)

se prepričajo, da je korespondenčna kreditna institucija preverila identiteto strank, ki imajo neposreden dostop do računov te institucije, in je dalje nenehno skrbno spremljala poslovanje strank ter da je korespondenčna institucija na zahtevo domače institucije sposobna predložiti podatke, zbrane pri skrbnem spremljanju poslovanja strank.

Člen 18

Kar zadeva transakcije ali poslovne odnose s tujimi politično izpostavljenimi osebami, države članice poleg ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz člena 11 od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da:

(a)	imajo ustrezne postopke na podlagi tveganja za ugotovitev, ali je stranka ali dejanski lastnik stranke takšna oseba;

(b)	pridobijo dovoljenje višjega vodstva za vzpostavitev ali nadaljevanje poslovnih odnosov s takšnimi strankami;

(c)	sprejmejo primerne ukrepe, da ugotovijo izvor premoženja in sredstev, vključenih v poslovni odnos ali transakcijo;

(d)	poglobljeno neprekinjeno spremljajo poslovni odnos.

Člen 19

Kar zadeva transakcije ali poslovne odnose z domačimi politično izpostavljenimi osebami ali osebami, ki delujejo ali so delovale na vidnem položaju v mednarodni organizaciji, države članice poleg ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz člena 11 od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da:

(a)	imajo ustrezne postopke na podlagi tveganja za ugotovitev, ali je stranka ali dejanski lastnik stranke takšna oseba;

(b)	kar zadeva poslovne odnose s takšnimi osebami z večjim tveganjem, uporabljajo ukrepe iz točk (b), (c) in (d) člena 18.

Člen 19a

Komisija v sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi organizacijami sestavi seznam domačih politično izpostavljenih oseb in oseb, ki so rezidenti teh držav članic, ki delujejo ali so delovale na vidnem položaju v mednarodni organizaciji. Ta seznam je dostopen pristojnim organom in pooblaščenim subjektom.

Komisija obvesti zadevne osebe o vpisu na ta seznam ali izbrisu z njega.

Zahteve iz tega člena ne izvzemajo pooblaščenih subjektov iz njihovih obveznosti glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, pooblaščeni subjekti pa se ne zanašajo izključno na to, da ta informacija zadošča za izpolnjevanje omenjenih obveznosti.

Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preprečijo trgovino z informacijami za komercialne namene o tujih politično izpostavljenih osebah, domačih politično izpostavljenih osebah ali osebah, ki jim je ali jim je bilo zaupano izvajanje funkcije s strani mednarodne organizacije. [Sprememba 85]

Člen 20

Pooblaščeni subjekti v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, sprejmejo razumne ukrepe za ugotovitev, ali so koristniki življenjske ali druge z naložbami povezane zavarovalne police in/ali dejanski lastnik koristnika, kadar je to potrebno, politično izpostavljene osebe. Navedeni ukrepi se sprejmejo najpozneje v času izplačila ali popolne ali delne dodelitve police. V primeru ugotovljenih večjih tveganj države članice poleg običajnih ukrepov glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da: [Sprememba 86]

(a)	obvestijo višje vodstvo pred izplačilom sredstev police;

(b)	poglobljeno pregledujejo celoten poslovni odnos z imetnikom police.

Člen 21

Ukrepi iz členov 18, 19 in 20, vendar ne ukrepi z člena 19a, se uporabljajo tudi za družinske člane ali osebe, za katere je znano iz dokazov razvidno , da so ožji sodelavci takšnih tujih ali domačih politično izpostavljenih oseb. [Sprememba 87]

Člen 22

Kadar oseba iz členov 18, 19 in 20 preneha delovati kot tuja politično izpostavljena oseba, domača politično izpostavljena oseba ali oseba, ki jim je ali jim je bil zaupan viden javni položaj v državi članici ali tretji državi ali na vidnem položaju v mednarodni organizaciji, morajo pooblaščeni subjekti proučiti nadaljnje tveganje, ki ga ta oseba predstavlja, ter uporabljati ustrezne ukrepe z upoštevanjem tveganja tako dolgo, dokler se ne šteje, da ta oseba več ne predstavlja tveganja. To obdobje ne sme biti krajše od 18  12 mesecev. [Sprememba 88]

Člen 23

1.   Države članice kreditnim institucijam prepovejo, da sklepajo korespondenčni bančni odnos z navidezno banko ali ga nadaljujejo, in zahtevajo, da kreditne institucije sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ne vzpostavljajo ali nadaljujejo korespondenčnih odnosov z banko, za katero je znano, da navideznim bankam dovoljuje uporabo svojih računov.

2.   V odstavku 1 „navidezna banka“ pomeni kreditno institucijo ali institucijo, ki opravlja enakovredne dejavnosti, ki je bila ustanovljena v okviru jurisdikcije, v kateri ni fizično prisotna, da bi se zagotovila resnično vodstvo in uprava, in ki ni povezana z regulirano finančno skupino.

ODDELEK 4

TRETJE OSEBE

Člen 24

Države članice lahko pooblaščenim subjektom dovolijo, da se zanesejo na to, da tretje osebe izpolnjujejo zahteve iz člena 11(1)(a), (b) in (c). Vendar končno odgovornost za izpolnitev teh zahtev nosi pooblaščeni subjekt, ki zaupa tretji osebi. Poleg tega države članice zagotovijo, da lahko tudi morebitne takšne tretje stranke odgovarjajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. [Sprememba 89]

Člen 25

1.   V tem oddelku „tretje osebe“ pomenijo

(a)	pooblaščene subjekte, ki so navedeni v členu 2, ali

(b)

druge institucije in osebe v državah članicah ali tretji državi, ki uporabljajo zahteve glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke in glede vodenja evidenc, ki so enakovredne zahtevam iz te direktive in katerih skladnost z zahtevami iz te direktive se nadzoruje v skladu z oddelkom 2 poglavja VI.

2.   Države članice Komisija pri odločanju, ali tretja država izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, proučijo prouči informacije, ki so na voljo na ravni geografskega tveganja, ter o primerih obvestijo druga drugo, Komisijo, obvesti države članice, pooblaščene subjekte in evropske nadzorne organe , v kolikor je to pomembno za namene te direktive ter v skladu z zadevnimi določbami Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, kadar menijo meni , da tretja država izpolnjuje te pogoje.

2a.     Komisija pripravi seznam jurisdikcij, katerih ukrepi za preprečevanje pranja denarja so enakovredni določbam te direktive ter drugim sorodnim pravilom in predpisom Unije.

2b.     Seznam iz odstavka 2a se redno pregleduje in posodablja na podlagi informacij, prejetih od držav članic v skladu z odstavkom 2. [Sprememba 90]

Člen 26

1.   Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti od tretje osebe, na katero se zanašajo, pridobijo potrebne informacije o zahtevah iz člena 11(1)(a), (b) in (c).

2.   Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti, h katerim se stranka napoti, sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da tretje osebe na zahtevo takoj posredujejo zadevne kopije identifikacijskih in potrditvenih podatkov ter ostalo zadevno dokumentacijo o identiteti stranke ali dejanskega lastnika.

Člen 27

1.    Države članice zagotovijo, da lahko domači pristojni organ (za politike in nadzor na ravni skupine) in pristojni organ gostitelj (za izpostave in podružnice) prek svojega skupinskega programa menita, da pooblaščeni subjekt uporablja ukrepe iz členov 25(1) in 26, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	pooblaščeni subjekt se zanaša na informacije, ki jih je zagotovila tretja oseba, ki je del iste skupine;

(b)	navedena skupina uporablja ukrepe glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, pravila o vodenju evidenc ter programe proti pranju denarja in financiranju terorizma v skladu s to direktivo ali enakovrednimi pravili;

(c)	učinkovito izvajanje zahtev iz točke (b) nadzoruje domači pristojni organ na ravni skupine v sodelovanju s pristojnimi organi gostitelji . [Sprememba 91]

1a.     Eropski nadzorni organi do …  (*4) izdajo smernice za izvajanje nadzorne ureditve s strani pristojnih organov v zadevnih državah članicah za skupinske subjekte, da se zagotovi skladen in uspešen nadzor na ravni skupine. [Sprememba 92]

Člen 28

Ta oddelek se ne uporablja za odnose z zunanjimi izvajalci ali zastopniki, če je zunanji izvajalec ali zastopnik na podlagi pogodbene ureditve del pooblaščenega subjekta.

POGLAVJE III

INFORMACIJE O DEJANSKEM LASTNIŠTVU

Člen 29

1.   Države članice zagotovijo, da poslovni družbe in drugi subjekti ali s statusom pravne osebe, vključno s skladi ali subjekti s podobno strukturo ali funkcijo kot skladi, fundacijami, holdingi in vsemi drugimi po strukturi ali funkciji podobnimi obstoječimi ali prihodnjimi pravnimi ureditvami, ki so ustanovljeni ali registrirani na njihovem ozemlju ali ki jih ureja njihovo pravo , pridobijo ter imajo na voljo ustrezne, natančne in, aktualne in posodobljene informacije o  sebi in svojem dejanskem lastništvu ter te informacije posredujejo osrednjemu javnemu registru, trgovinskemu registru ali registru družb na njihovem ozemlju, in sicer ob ustanovitvi in ob vseh zadevnih spremembah .

1a.     Register vsebuje minimalne informacije za jasno identifikacijo družbe in njenega dejanskega lastnika, in sicer ime, številko, pravno obliko in status subjekta, potrdilo o ustanovitvi, naslov registriranega sedeža (in naslov glavnega sedeža poslovanja, če se razlikuje od registriranega sedeža), osnovna upravna pooblastila (kot so pooblastila iz družbene pogodbe in statuta), seznam direktorjev (vključno z njihovim državljanstvom in datumom rojstva) in podatke o delničarjih/dejanskih lastnikih, kot so njihovo ime, datum rojstva, državljanstvo ali jurisdikcija ustanovitve, kontaktni podatki, število delnic, kategorije delnic (vključno z vrsto glasovalnih pravic, ki so s tem povezane) in po potrebi delež imetništva delnic ali nadzora.

Zahteve, ki jih določa ta člen, ne izvzemajo pooblaščenih subjektov od njihovih obveznosti glede skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, pooblaščeni subjekti pa se ne zanašajo izključno na to, da ta informacija zadošča za izpolnjevanje omenjenih obveznosti.

1b.     V zvezi s skladi ali drugimi vrstami pravnih oseb in obstoječih ali prihodnjih ureditev s podobno strukturo ali funkcijo, informacije vključujejo identiteto ustanovitelja, skrbnikov, zaščitnika (če je to pomembno), koristnikov ali kategorije koristnikov ter morebitnih drugih fizičnih oseb, ki izvršujejo dejanski nadzor nad skladom. Države članice zagotovijo, da skrbniki svoj status razkrijejo pooblaščenim subjektom, kadar kot skrbniki vzpostavijo poslovni odnos ali izvedejo občasno transakcijo nad mejno vrednostjo iz točk (b), (c) in (d) člena 10. Informacije bi morale vključevati datum rojstva in državljanstvo vseh posameznikov. Države članice pri objavi skrbniške pogodbe in pisma z željami spoštujejo pristop, ki temelji na tveganju, ter po potrebi in ob spoštovanju varstva osebnih podatkov zagotovijo, da se informacije razkrijejo pristojnim organom, zlasti FIU, in pooblaščenim subjektom.

2.    Informacije iz odstavkov 1, 1a in 1b tega člena so pravočasno dostopne pristojnim organom, zlasti FIU, in pooblaščenim subjektom vseh držav članic. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi in pooblaščeni subjekti pravočasno dostopajo do informacij so registri iz odstavka 1 tega člena javno dostopni po predhodni identifikaciji osebe, ki želi dostop do informacij, prek osnovne spletne registracije . Informacije so vsem osebam na voljo na spletu v odprtem in varnem formatu v skladu s pravili o varstvu podatkov, zlasti kar zadeva učinkovito varstvo pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa do osebnih podatkov in do popravka ali izbrisa netočnih podatkov. Pristojbine, ki se zaračunajo za pridobitev informacije, ne presegajo upravnih stroškov. Vse spremembe prikazanih informacij se nemudoma in v vsakem primeru najpozneje v 30 dneh jasno navedejo v registru.

Registri družb iz odstavka 1 tega člena so medsebojno povezani v okviru evropske platforme, portala in neobveznih točk za dostop, ki jih vzpostavijo države članice v skladu z Direktivo 2012/17/EU. Države članice s podporo Komisije zagotovijo, da so njihovi registri interoperabilni v sistemu mreženja registrov prek evropske platforme.

2a.     Komisija si v sodelovanju z državami članicami prizadeva za hitro, konstruktivno in učinkovito sodelovanje s tretjimi državami, da se spodbudi ustanovitev enakovrednih osrednjih registrov, ki bodo vsebovali informacije o dejanskem lastništvu, in bodo informacije iz dostavkov 1 in 1a tega člena v teh državah javno dostopne.

Prednost se nameni tretjim državam, v katerih je sedež precejšnjega števila poslovnih subjektov ali pravnih oseb, vključno s skladi, fundacijami, holdingi in drugimi subjekti, ki imajo podobno strukturo ali funkcijo, njihov delež v poslovnih subjektih ali pravnih osebah s sedežem v Uniji pa pomeni neposredno lastništvo v skladu s členom 3(5).

2b.     Države članice določijo pravila o učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcijah za fizične in pravne osebe, ki se uporabljajo, če so kršene določbe nacionalnega prava, sprejete na podlagi tega člena, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij. Za namene tega člena države članice uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti zlorabam, da bi preprečile zlorabo na podlagi prinosniških delnic in na prinositelja izdanih potrdil o lastniškem upravičenju do delnic.

2c.     Komisija do …  (*5) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi in načinu delovanja zahtev v skladu s tem členom, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom. [Sprememba 93]

Člen 30

1.   Države članice zagotovijo, da skrbniki vsakega izrecnega sklada, ki ga ureja njihovo pravo, pridobijo in imajo na voljo ustrezne, natančne in aktualne informacije o dejanskem lastništvu sklada. Te informacije vključujejo identiteto ustanovitelja, skrbnikov, zaščitnika (če je to pomembno), koristnikov ali kategorije koristnikov ter katerih koli drugih fizičnih oseb, ki izvršujejo učinkovit nadzor nad skladom.

2.   Države članice zagotovijo, da skrbniki svoj status razkrijejo pooblaščenim subjektom, kadar kot skrbniki vzpostavijo poslovni odnos ali izvedejo občasno transakcijo nad mejno vrednostjo iz točk (b), (c) in (d) člena 10.

3.   Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi in pooblaščeni subjekti pravočasno dostopajo do informacij iz odstavka 1 tega člena.

4.   Države članice zagotovijo, da ukrepi, ki ustrezajo ukrepom iz odstavkov 1, 2 in 3, veljajo za druge vrste pravne osebe in ureditve s podobno strukturo in funkcijo kot skladi. [Sprememba 94]

POGLAVJE IV

OBVEZNOSTI POROČANJA

ODDELEK 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 31

1.   Vsaka država članica za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma ustanovi FIU.

1a.     Osebe iz člena 2(1)(3)(a), (b) in (d) obvestijo FIU in/ali ustrezen samoregulativni organ zadevne stroke iz člena 33(1), če sumijo ali imajo utemeljene razloge za sum, da se njihove storitve zlorabljajo za kriminalno dejavnost. [Sprememba 95]

2.   Države članice pisno obvestijo Komisijo o imenu in naslovu zadevnih FIU.

3.   FIU se ustanovi kot operativno neodvisna in avtonomna centralna nacionalna enota. Ta je pristojna za prejemanje (in v dovoljenem obsegu za zahtevanje) sprejemanje in analiziranje informacij o morebitnem pranju denarja ali povezanih predhodnih kaznivih dejanjih, financiranju terorizma ali kakšnih poročil o sumljivih transakcijah in drugih informacij, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja, ter njihovo so upoštevne z vidika morebitnega pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali morebitnega financiranja terorizma. FIU je pristojna za posredovanje rezultatov svoje analize vsem pristojnim organom , kadar obstajajo razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma . Od pooblaščenih subjektov lahko za navedene namene pridobi ustrezne dodatne informacije. FIU za opravljanje svojih nalog prejme ustrezna sredstva ustrezne finančne, tehnične in človeške vire . Države članice zagotovijo, da FIU ne ovira neupravičeno vmešavanje. [Sprememba 96]

4.   Države članice zagotovijo, da ima FIU pravočasni, neposredni ali posredni dostop do finančnih in upravnih informacij ter informacij v zvezi s kazenskim pregonom, ki jih potrebuje za ustrezno opravljanje svojih nalog. Poleg tega FIU odgovarjajo na zahteve po informacijah organov kazenskega pregona v svojih državah članicah, razen če obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij negativno vplivala na tekoče preiskave ali analize, ali, v izjemnih primerih, če bi bilo razkritje informacij očitno nesorazmerno z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembno za namene, za katere je bilo zahtevano. Ko FIU prejme takšno zahtevo, se odločitev za izvedbo analize in/ali posredovanje informacij organu kazenskega pregona, ki je predložil zahtevo, sprejme znotraj FIU. Države članice od organov kazenskega pregona zahtevajo, da FIU zagotovijo povratne informacije o uporabi posredovanih informacij. [Sprememba 97]

5.   Države članice zagotovijo, da ima FIU pooblastilo za sprejetje nujnih neposrednih ali posrednih ukrepov, kadar obstaja sum, da je transakcija povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, za začasno opustitev ali zavrnitev dovoljenja za izvedbo transakcije, tako da analizira transakcijo in potrdi sum.

6.   Analiza, ki jo izvede FIU, je sestavljena iz operativne analize, ki se osredotoča na posamezne primere in posebne cilje, ter strateške analize trendov in vzorcev v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma.

Člen 32

1.   Države članice od pooblaščenih subjektov ter po potrebi njihovih direktorjev in zaposlenih zahtevajo, da v celoti sodelujejo, tako da:

(a)	na svojo pobudo nemudoma obvestijo FIU, kadar institucija ali oseba, zajeta v tej direktivi, ve, sumi ali ima razlog za sum, da so sredstva pridobljena s kaznivim dejanjem ali s financiranjem terorizma, in v takšnih primerih nemudoma odgovorijo na zahteve FIU po dodatnih informacijah;

(b)	FIU na njeno zahtevo nemudoma posredujejo vse potrebne informacije v skladu s postopki, določenimi v veljavni zakonodaji.

2.   Informacije iz odstavka 1 tega člena se posredujejo FIU v tisti državi članici, na ozemlju katere se nahaja institucija ali oseba, ki informacije posreduje , in FIU v tisti državi članici, v kateri ima pooblaščeni subjekt sedež . Informacije posreduje oseba ali osebe v skladu s postopki iz člena 8(4). [Sprememba 98]

Člen 33

1.   Z odstopanjem od člena 32(1) lahko države članice za osebe iz člena 2(1)(3)(a), (b) in, (d)  in (e) ter poklice in vrste podjetij iz člena 4 ustrezen samoregulativen organ zadevne stroke imenujejo kot tisti organ, ki prejme informacije iz člena 32(1).

Države članice v vseh primerih zagotovijo sredstva in načine za zagotovitev varstva poslovne skrivnosti, zaupnosti in zasebnosti. [Sprememba 99]

Brez poseganja v odstavek 2 imenovani samoregulativni organ v primerih iz prvega pododstavka posreduje informacije FIU nemudoma in nepregledane.

2.   Države članice ne upoštevajo obveznosti iz člena 32(1) v zvezi z informacijami, ki jih notarji, drugi neodvisni pravni strokovnjaki, revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci v strogem okviru, na katerega se nanaša izjema, pridobijo od svojih strank ali o svojih strankah med ugotavljanjem njihovega pravnega položaja ali ko branijo ali zastopajo svojo stranko v sodnem postopku ali v zvezi z njim, vključno s svetovanjem o sprožitvi postopka ali njegovem izogibu, bodisi da takšne informacije pridobijo pred, med ali po končanem postopku

Člen 34

1.   Države članice pooblaščenim subjektom prepovejo izvajanje transakcij, za katere vedo ali sumijo, da so povezane s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, dokler ne sprejmejo potrebnih ukrepov v skladu s členom 32(1)(a).

V skladu z nacionalnim pravom se lahko izda navodilo, da se transakcija ne izvede.

2.   Kadar obstaja sum, da bo transakcija povzročila pranje denarja ali financiranje terorizma, in jo je nemogoče opustiti na naveden način ali je verjetno, da bi opustitev onemogočila pregon koristnikov sumljive transakcije pranja denarja ali financiranja terorizma, zadevni pooblaščeni subjekti takoj po tem obvestijo FIU.

Člen 35

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi, ki pri pregledovanju pooblaščenih subjektov v skladu s členom 45 ali kakor koli drugače odkrijejo dejstva, ki bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, o tem nemudoma obvestijo FIU.

2.   Države članice zagotovijo, da nadzorni organi, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor nad delniškimi in deviznimi trgi ter trgi izvedenih finančnih instrumentov, obvestijo FIU, če odkrijejo dejstva, ki bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.

Člen 36

Če pooblaščeni subjekt ali zaposleni ali direktor takšnega pooblaščenega subjekta v dobri veri v skladu s členoma 32 in 33 razkrije informacije, to ne šteje za kršitev zaupnosti informacij, določene s pogodbo ali s katero koli določbo zakona ali drugega predpisa, in ne predstavlja nikakršne odgovornosti za škodo s strani pooblaščenega subjekta ali njegovega direktorja ali zaposlenih.

Člen 37

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi se zaposlene pri pooblaščenem subjektu zagotovijo, da so posamezniki, vključno z zaposlenimi in predstavniki pooblaščenega subjekta , ki o sumu pranja denarja ali financiranja terorizma poročajo bodisi interno bodisi neposredno FIU, zaščiti ustrezno zaščiteni pred grožnjami ali drugimi sovražnimi dejanji , negativnim obravnavanjem ali škodljivimi posledicami in zlasti pred škodljivimi ali diskriminatornimi ukrepi v zvezi z zaposlovanjem . Države članice zagotovijo brezplačno pravno pomoč za te osebe ter varne komunikacijske kanale, prek katerih lahko posamezniki prijavijo domnevno pranje denarja ali financiranje terorizma. Ti kanali zagotavljajo, da identiteto oseb, ki posredujejo informacije, poznajo samo evropski nadzorni organi in FIU. Države članice zagotovijo ustrezne programe za zaščito prič. [Sprememba 100]

ODDELEK 2

PREPOVED RAZKRITJA

Člen 38

1.   Pooblaščeni subjekti ter njihovi direktorji in zaposleni zadevni stranki ali drugim tretjim osebam ne smejo razkriti dejstva, da so v skladu s členoma 32 in 33 posredovali informacije ali da poteka ali bi se lahko uvedla preiskava o pranju denarja ali financiranju terorizma.

2.   Prepoved iz odstavka 1 ne velja za razkritje pristojnim organom držav članic, vključno s samoregulativnimi organi in organi za varstvo podatkov , ali razkritje za namene kazenskega pregona. [Sprememba 101]

3.   Prepoved iz odstavka 1 ne nasprotuje razkritju med institucijami iz držav članic ali tretjih držav, v katerih veljajo zahteve, enakovredne zahtevam iz te direktive, če zadevne institucije pripadajo isti skupini.

4.   Prepoved iz odstavka 1 ne nasprotuje razkritju med osebami iz držav članic iz člena 2(1)(3)(a) in (b) ali tretjih držav, v katerih veljajo zahteve, enakovredne zahtevam iz te direktive, če zadevne osebe opravljajo svojo poklicno dejavnost, bodisi kot zaposleni ali ne, v isti pravni osebi ali mreži.

V prvem pododstavku „mreža“ pomeni obsežno strukturo, kateri oseba pripada ter ki ima skupnega lastnika in, skupno upravo , skupne standarde in metode ter skupni nadzor nad skladnostjo s predpisi. [Sprememba 102]

5.   Prepoved iz odstavka 1 tega člena za subjekte ali osebe iz člena 2(1)(1), (2) in (3)(a) in (b) v primerih, ki se nanašajo na isto stranko in isto transakcijo, v kateri sodelujeta dve ali več institucij ali oseb, ne nasprotuje razkritju med zadevnimi institucijami ali osebami, če se nahajajo v državi članici ali v tretji državi, v kateri veljajo zahteve, enakovredne zahtevam te iz direktive, ter če pripadajo isti kategoriji poklicev in zanje veljajo obveznosti glede varovanja poslovne skrivnosti in osebnih podatkov.

5a.     Za namene tega člena zahteve tretjih držav, ki so enakovredne tistim iz te direktive, vključujejo pravila o varstvu podatkov. [Sprememba 103]

6.   Kadar poskušajo osebe iz člena 2(1)(3)(a) in (b) stranko odvrniti od nezakonite dejavnosti, to ne predstavlja razkritja v smislu odstavka 1.

POGLAVJE V

VARSTVO PODATKOV, VODENJE EVIDENC IN ZBIRANJE STATISTIČNIH PODATKOV [Sprememba 104]

Člen 39

1.    Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje morebitnega pranja denarja ali financiranja terorizma s strani FIU ali drugih pristojnih organov shranjujejo naslednje dokumente in informacije v skladu z nacionalnim pravom:

(a)

pri izvajanju dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke kopije ali sklicevanja na zahtevano dokumentacijo, in sicer pet let po končanem poslovnem odnosu s to stranko ali po datumu občasne transakcije . Po preteku tega roka se osebni podatki izbrišejo, razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo, ki določa okoliščine, v katerih pooblaščeni subjekti lahko hranijo ali hranijo podatke. Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo nadaljnjo hrambo le, če je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma ter če je podaljšanje obdobja hrambe podatkov utemeljeno za vsak primer posebej . Najdaljše obdobje Obdobje hrambe po končanem poslovnem odnosu ne presega deset se podaljša za največ dodatnih pet let;

(b)

v primeru poslovnih odnosov in transakcij dokazno dokumentacijo in evidence z originalnimi listinami ali kopijami, ki so po veljavni nacionalni zakonodaji sprejemljive kot dokaz v sodnem postopku, in sicer pet let po opravljeni transakciji ali po končanem poslovnem odnosu, kar je krajše. Po preteku tega roka hrambe se osebni podatki izbrišejo, razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo, ki določa okoliščine, v katerih pooblaščeni subjekti lahko hranijo ali hranijo podatke. Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo nadaljnjo hrambo le, če je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje pranja denarja in financiranja terorizma ter če je podaljšanje obdobja hrambe podatkov utemeljeno za vsak primer posebej . Najdaljše obdobje Obdobje hrambe po opravljeni transakciji ali končanem poslovnem odnosu, kar je krajše, ne presega deset se podaljša za največ dodatnih pet let.

2.     Shranjeni osebni podatki se ne uporabljajo za druge namene, razen namena, za katerega se hranijo, v nobenem primeru pa se ne uporabljajo za komercialne namene. [Sprememba 105]

Člen 39a

1.     Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te direktive, se uporabljajo določbe Direktive 95/46/ES. Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo evropski nadzorni organi, se uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 45/2001. Zbiranje, obdelava in prenos informacij za namene boja proti pranju denarja se štejejo za javni interes v skladu s tema pravnima aktoma.

2.     Osebni podatki se na podlagi te direktive obdelujejo izključno za namen preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Pooblaščeni subjekti nove stranke pred sklenitvijo poslovnega odnosa obvestijo o morebitni uporabi osebnih podatkov za namen preprečevanja denarja. Obdelava občutljivih kategorij podatkov se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES.

3.     Obdelava podatkov, zbranih na podlagi te direktive, za komercialne namene je prepovedana.

4.     Zadevna oseba, ki ji pooblaščeni subjekt ali pristojni organ zavrne razkritje informacij o obdelavi njenih podatkov, ima pravico, da od organa za varstvo podatkov zahteva preverjanje svojih osebnih podatkov, dostop do njih in njihov popravek ali izbris, pa tudi pravico, da sproži sodni postopek.

5.     Dostop zadevne osebe, na katero se nanašajo podatki, do informacij iz poročila o sumljivi transakciji je prepovedan. Prepoved iz tega odstavka ne vključuje razkritja organom za varstvo podatkov.

6.     Države članice od pooblaščenih subjektov in pristojnih organov zahtevajo, da priznajo učinkovita pooblastila organov za varstvo podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES v zvezi z varnostjo obdelave in točnosti osebnih podatkov, in sicer po uradni dolžnosti ali na podlagi zadevne osebe, in ravnajo v skladu z njimi. [Sprememba 106]

Člen 40

-1.     Države članice imajo na voljo nacionalne centralizirane mehanizme, ki jim pomagajo pravočasno ugotoviti, ali fizične oziroma pravne osebe imajo ali nadzorujejo bančne račune, ki jih vodijo finančne institucije na njihovem ozemlju.

-1a.     Države članice imajo tudi mehanizme, ki pristojnim organom omogočajo identifikacijo premoženja brez predhodnega obveščanja lastnika.

1.    Države članice zahtevajo, da njihovi pooblaščeni subjekti vzpostavijo sisteme, ki jim v skladu z nacionalno zakonodajo omogočajo, da se v celoti in nemudoma odzovejo na poizvedovanja FIU ali drugih organov o tem , če ali imajo ali oziroma so v zadnjih petih letih imele imeli poslovne odnose z določenimi fizičnimi ali pravnimi osebami in kakšna je bila narava zadevnih poslovnih odnosov , in sicer prek varnih kanalov in ob zagotovljeni popolni zaupnosti poizvedovanj . [Sprememba 107]

Člen 40a

Zbiranje, obdelava in prenos informacij za namene boja proti pranju denarja se štejejo za zadevo v javnem interesu na podlagi Direktive 95/46/ES. [Sprememba 108]

Člen 41

1.   Države članice za pripravo nacionalnih ocen tveganja v skladu s členom 7 zagotovijo, da so z zbiranjem statističnih podatkov o zadevah, pomembnih za učinkovit sistem boja proti pranju denarja ali financiranju terorizma, sposobne preverjati učinkovitost svojih sistemov.

2.   Statistični podatki iz odstavka 1 vključujejo:

(a)	podatke o velikosti in pomembnosti različnih sektorjev, ki spadajo v področje uporabe te direktive, vključno s številom subjektov in oseb ter gospodarsko pomembnostjo posameznega sektorja;

(b)

podatke o poročevalnih, preiskovalnih in sodnih fazah nacionalnega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s številom poročil o sumljivih transakcijah, posredovanih FIU, nadaljnjim ukrepanjem v zvezi s temi poročili ter letnimi podatki o številu preiskovanih primerov, številu preganjanih oseb, številu oseb, obsojenih kaznivega dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma, in vrednosti zamrznjenega, zaseženega ali odvzetega premoženja v eurih.;

(ba)	podatke o številu in deležu poročil, ki so privedla do nadaljnjih preiskav, z letnim poročilom, namenjenim pooblaščenim subjektom, v katerem je podrobno opisana koristnost predstavljenih poročil in nadaljnje ukrepanje v zvezi z njimi; [Sprememba 109]

(bb)	podatke o številu čezmejnih zahtev po informacijah, ki so jih FIU vložili, sprejeli, zavrnili ali na katere so FIU v celoti ali deloma odgovorili. [Sprememba 110]

3.   Države članice zagotovijo, da je objavljen konsolidiran pregled njihovih statističnih poročil, in posredujejo Komisiji statistične podatke iz odstavka 2.

POGLAVJE VI

POLITIKE, POSTOPKI IN NADZOR

ODDELEK 1

NOTRANJI POSTOPKI, USPOSABLJANJE IN POVRATNE INFORMACIJE

Člen 42

1.   Države članice od pooblaščenih subjektov, ki so del skupine, zahtevajo, da izvajajo politike in postopke na ravni skupine, vključno s politikami varstva podatkov ter politikami in postopki v zvezi z izmenjavo informacij znotraj skupine za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma. Navedene politike in postopki se učinkovito izvajajo na ravni podružnic in hčerinskih družb v večinski lasti v državah članicah in tretjih državah.

2.   Kadar imajo pooblaščeni subjekti ali podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah, v katerih so minimalne zahteve glede preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma manj stroge kot zahteve držav članic, države članice zagotovijo, da zadevne podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v tretji državi izvajajo zahteve države članice, vključno v zvezi z varstvom podatkov, kolikor to dopuščajo zakoni in predpisi tretje države.

3.   Države članice in evropski nadzorni organi se medsebojno obveščajo o primerih, kadar pravo tretje države ne dovoljuje izvajanja ukrepov iz odstavka 1 in bi bilo rešitev mogoče doseči s skupnim ukrepanjem.

4.   Države članice zahtevajo, da v primerih, kadar pravo tretje države ne dopušča uporabe ukrepov iz prvega pododstavka odstavka 1, pooblaščeni subjekti sprejmejo dodatne ukrepe, s katerimi učinkovito obravnavajo tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma, in o tem obvestijo nadzorne organe matične države. Če dodatni ukrepi ne zadostujejo, pristojni organi v matični državi proučijo možnost dodatnih nadzornih ukrepov in po potrebi od finančne skupine zahtevajo, da preneha s svojimi dejavnostmi v državi gostiteljici.

5.   Evropski nadzorni organi razvijejo osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vrsto dodatnih ukrepov iz odstavka 4 tega člena in minimalne ukrepe, ki jih sprejmejo pooblaščeni subjekti iz člena 2(1)(1) in (2), kadar pravo tretje države ne dopušča uporabe ukrepov iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Evropski nadzorni organi navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do … (*6). [Sprememba 111]

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 5 v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.   Države članice zagotovijo, da je dovoljena izmenjava informacij znotraj skupine, če to ne posega v preiskavo ali analizo FIU ali drugih pristojnih organov glede morebitnega pranja denarja ali financiranja terorizma v skladu z nacionalnim pravom.

8.   Države članice lahko od izdajateljev elektronskega denarja, kakor so opredeljeni v členu 2(3) Direktive 2009/110/ES, in ponudnikov plačilnih storitev, kakor so opredeljeni v členu 4(9) Direktive 2007/64/ES, ki so uveljavljeni na njihovem ozemlju in katerih sedež je v drugih državi članici ali zunaj Unije, zahtevajo, da na njihovem ozemlju imenujejo osrednjo kontaktno točko za nadzor nad skladnostjo s pravili o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

9.   Evropski nadzorni organi razvijejo osnutek regulativnih tehničnih standardov o merilih za določitev okoliščin, v katerih je primerno imenovanje osrednje kontaktne točke v skladu z odstavkom 8, in opredelitev funkcij osrednjih kontaktnih točk.

Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do … (*7).

10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 9 v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 43

1.   Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti sprejmejo ukrepe, ki so sorazmerni z njihovimi tveganji, naravo in velikostjo, da zagotovijo, da so njihovi zadevni zaposleni seznanjeni z določbami, sprejetimi v skladu s to direktivo, vključno z ustreznimi zahtevami glede varstva podatkov.

Ti ukrepi vključujejo udeležbo zaposlenih v posebnih stalnih programih usposabljanja, da bi lažje prepoznali dejavnosti, ki bi lahko bile povezane s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ter da bi se naučili ukrepati v takih primerih.

Kadar fizična oseba, ki spada v katero koli od kategorij iz člena 2(1)(3), svojo poklicno dejavnost izvaja kot zaposlena pri pravni osebi, se obveznosti iz tega oddelka nanašajo na pravno osebo in ne na fizično osebo.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo pooblaščeni subjekti dostop do najnovejših informacij o ravnanjih oseb, ki perejo denar ali financirajo terorizem, in o kazalnikih za prepoznavanje sumljivih transakcij.

3.   Države članice pooblaščenim subjektom zagotovijo, kadar je to mogoče, pravočasne povratne informacije o učinkovitosti in nadaljnjem ukrepanju v zvezi s poročili o sumih pranja denarja in financiranja terorizma. [Sprememba 112]

3a.     Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti imenujejo člane upravnega odbora, ki so odgovorni za izvajanje zakonov, predpisov in upravnih določb, potrebnih za izpolnjevanje te direktive. [Sprememba 113]

ODDELEK 2

NADZOR

Člen 44

1.   Države članice zagotovijo, da menjalnice in družbe, ki nudijo podjetniške ali fiduciarne storitve, za zakonito poslovanje pridobijo licenco ali so registrirane ter da dovoljenje pridobijo tudi ponudniki storitev iger na srečo.

2.   Kar zadeva subjekte iz odstavka 1, države članice zahtevajo, da pristojni organi zagotovijo, da so osebe, ki dejansko vodijo ali bodo vodile poslovanje teh subjektov, ali dejanski lastniki teh subjektov primerne osebe.

3.   Kar zadeva pooblaščene subjekte iz točke(3)(a), (b), (d) in (e)  člena 2(1) države članice zagotovijo, da pristojni organi in samoregulativni organi sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo obsojenim storilcem kaznivih dejanj na tehteg področjih ali njihovim sodelavcem, da so imetniki ali dejanski lastniki znatnega ali obvladujočega kapitala ali da so na vodstvenem položaju v navedenih pooblaščenih subjektih. [Sprememba 114]

Člen 45

1.   Države članice zahtevajo učinkovit nadzor in ustrezno ukrepanje pristojnih organov, da bi se zagotovila skladnost z zahtevami te direktive.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezna pooblastila, vključno s pristojnostjo, da zahtevajo vse informacije o spremljanju skladnosti s predpisi in izvajajo nadzor, ter ustrezne finančne, človeške in tehnične vire za opravljanje svojih nalog. Države članice zagotovijo, da osebje teh organov vzdržuje visoko raven poklicnih standardov, vključno s standardi zaupnosti in varstva podatkov, in integritete ter da je ustrezno usposobljeno.

3.   Za kreditne in finančne institucije ter ponudnike storitev iger na srečo imajo pristojni organi širša pooblastila za nadzor, zlasti možnost izvajanja preverjanj na kraju samem. Pristojni organi, ki so odgovorni za nadzor kreditnih in finančnih institucij, nadzorujejo primernost prejetih pravnih nasvetov, da bi zmanjšali obseg pravne in regulatorne arbitraže v primeru agresivnega davčnega načrtovanja in izogibanja plačilu davkov. [Sprememba 115]

4.   Države članice zagotovijo zahtevajo , da pooblaščeni subjekti, ki upravljajo izpostave ali podružnice v drugih državah članicah, spoštujejo nacionalne določbe navedene druge države članice, ki se nanašajo na to direktivo. [Sprememba 116]

5.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi države članice, v kateri je izpostava ali podružnica ustanovljena, sodelujejo s pristojnimi organi države članice, v kateri ima pooblaščeni subjekt sedež, da bi se zagotovil učinkovit nadzor nad zahtevami te direktive.

6.   Države članice zagotovijo, da so pri uporabi pristopa k nadzoru , ki uporabljajo pristop k nadzoru z upoštevanjem tveganja temelji na tveganju, pristojni organi : [Sprememba 117]

(a)	jasno seznanjeni s tveganji pranja denarja in financiranja terorizma v njihovi državi;

(b)	imajo dostop do vseh ustreznih informacij o posameznih domačih in mednarodnih tveganjih, povezanih s strankami, produkti in storitvami pooblaščenih subjektov, na kraju samem in zunaj njega; ter

(c)	da pogostost in intenzivnost nadzora na kraju samem in zunaj njega temeljita na profilu tveganja pooblaščenega subjekta ter na tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma v državi.

7.   Ocena profila tveganja pooblaščenega subjekta glede pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s tveganji neskladnosti s predpisi, pregleduje redno ter ob pomembnih dogodkih ali spremembah v vodstvu in dejavnostih pooblaščenega subjekta.

8.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi upoštevajo stopnjo diskretnosti, ki je dovoljena za pooblaščeni subjekt, ter ustrezno pregledajo ocene tveganja, na katerih temelji ta stopnja, ter ustreznost in izvajanje njegovih politik, notranjega nadzora in postopkov.

9.   Za pooblaščene subjekte iz člena 2(1)(3)(a), (b) in (d) lahko države članice dovolijo, da naloge iz odstavka 1 opravljajo samoregulativni organi, če izpolnjujejo določbe odstavka 2 tega člena.

10.   Evropski nadzorni organi v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 do … (*8) izdajo smernice, naslovljene pristojnim organom, o dejavnikih, ki veljajo pri izvajanju nadzora z upoštevanjem tveganja. Posebej bi bilo treba upoštevati naravo in velikost podjetja ter, kadar je to primerno in sorazmerno, določiti posebne ukrepe..

ODDELEK 3

SODELOVANJE

Pododdelek I

Nacionalno sodelovanje

Člen 46

Države članice zagotovijo, da imajo oblikovalci politike, FIU, organi kazenskega pregona, nadzorni organi , organi za varstvo podatkov in drugi pristojni organi, ki sodelujejo pri preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma, učinkovite mehanizme, ki jim omogočajo sodelovanje in usklajevanje na domači ravni glede razvoja in izvajanja politik in dejavnosti za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. [Sprememba 118]

Pododdelek II

Sodelovanje z evropskimi nadzornimi organi

Člen 47

Pristojni Brez poseganja v pravila o varstvu podatkov pristojni organi evropskim pristojnim organom zagotovijo vse relevantne informacije, ki so potrebne za opravljanje njihovih nalog v skladu s to direktivo. [Sprememba 119]

Pododdelek III

Sodelovanje med Komisijo in FIU

Člen 48

Komisija lahko zagotovi takšno pomoč, ki je potrebna za lažje usklajevanje, vključno z izmenjavo informacij med FIU držav članic v Uniji. Komisija se lahko redno sestaja Redno sklicuje srečanja foruma FIU Unije, v katerem so s predstavniki FIU držav članic , in po potrebi srečanja foruma finančnih obveščevalnih enot EU z EBA, EIOPA ali ESMA. Forum FIU Unije je ustanovljen za oblikovanje navodil v zvezi z vprašanji izvajanja, ki so pomembna za FIU in organe poročanja, za lažje sodelovanje in izvajanje dejavnosti FIU, zlasti glede mednarodnega sodelovanja in skupne analize, izmenjavo stališč o vprašanjih v zvezi s sodelovanjem informacij o trendih in dejavnikih tveganja na notranjem trgu ter zagotovitev udeležbe FIU v upravljanju sistema FIU.net . [Sprememba 120]

Člen 49

Države članice zagotovijo, da njihove FIU med seboj in s FIU tretjih držav čim bolj sodelujejo ne glede na to, ali so upravni organi, organi kazenskega pregona, sodni ali kombinirani organi , brez poseganja v pravila Unije o varstvu podatkov . [Sprememba 121]

Člen 50

1.   Države članice zagotovijo, da si FIU na lastno pobudo samodejno ali na zahtevo tako s FIU držav članic kot s FIU tretjih držav izmenjujejo vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za obdelavo ali analizo informacij ali preiskavo s strani FIU glede finančnih transakcij, povezanih s pranjem denarja ali financiranjem terorizma in fizično ali pravno osebo, ki sodeluje pri takšnih transakcijah. Zahteva vsebuje ustrezna dejstva, sekundarne informacije, razloge za zahtevo in opis, kako bodo zahtevane informacije uporabljene. [Sprememba 122]

2.   Države članice zagotovijo, da FIU, ki prejme zahtevo, pri odgovoru na zahtevo po informacijah iz odstavka 1 s strani druge FIU s sedežem v Uniji uporablja vsa svoja pooblastila, ki jih ima na voljo v matični državi članici za prejemanje in analiziranje informacij. FIU, ki prejme zahtevo, nanjo pravočasno odgovori, pri čemer FIU, ki pošlje zahtevo, in FIU, ki prejme zahtevo, za izmenjavo informacij uporabljata varna digitalna sredstva, kadar je to mogoče. [Sprememba 123]

Zlasti kadar želi FIU države članice pridobiti dodatne informacije od pooblaščenega subjekta iz druge države članice, ki deluje na njenem ozemlju, se zahteva naslovi na FIU tiste države članice, na ozemlju katere se pooblaščeni subjekt nahaja. Ta FIU prenese zahteve in odgovore nemudoma in neprečiščene. [Sprememba 124]

3.   FIU lahko zavrne razkritje informacij, ki bi lahko škodile kazenski preiskavi, ki poteka v državi članici, ki prejme zahtevo, ali, v izjemnih primerih, če bi bilo razkritje informacij očitno nesorazmerno z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali države članice ali ne bi bilo pomembno za namene, za katere so bile informacije zbrane. Vsaka takšna zavrnitev se ustrezno utemelji FIU, ki pošlje zahtevo po informacijah.

Člen 51

Informacije in dokumenti, prejeti v skladu s členoma 49 in 50, se uporabljajo za izpolnjevanje nalog FIU, kot so določene v tej direktivi. Pri posredovanju informacij in dokumentov v skladu s členoma 49 in 50 lahko FIU, ki posreduje informacije, uvede omejitve in pogoje za uporabo navedenih informacij. FIU, ki prejme informacije, upošteva navedene omejitve in pogoje. To ne vpliva na uporabo za kazenske preiskave in pregone, ki so povezani z nalogami FIU v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

Člen 52

Države članice zagotovijo, da FIU sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z varnostnimi ukrepi, da zagotovijo, da informacije, predložene v skladu s členoma 49 in 50, niso dostopne nobenemu drugemu organu, agenciji ali oddelku, razen če FIU, ki predloži informacije, izda predhodno dovoljenje.

Člen 53

1.   Države članice svoje od svojih FIU spodbujajo k uporabi zavarovanih komunikacijskih kanalov med FIU in decentraliziranega računalniškega omrežja FIU.net zahtevajo, da za medsebojno komunikacijo uporabljajo zavarovane komunikacijske kanale . [Sprememba 125]

2.   Države članice zagotovijo, da njihove FIU za izpolnjevanje svojih nalog, kot so določene v tej direktivi, med seboj in, v okviru svojega mandata, z Europolom sodelujejo pri uporabi sodobnih tehnologij. Te tehnologije omogočajo FIU, da anonimno primerjajo svoje podatke s podatki drugih FIU, in zagotavljajo celovito zaščito osebnih podatkov za namene odkrivanja subjektov, ki zanimajo FIU, v drugih državah članicah in opredeljevanja njihovih sredstev. [Sprememba 126]

Člen 54

Države članice zagotovijo spodbujajo svoje FIU , da njihove FIU sodelujejo z Europolom sodelujejo pri opravljanju analiz tekočih primerov čezmejne razsežnosti, ki zadevajo vsaj dve državi članici. [Sprememba 127]

Člen 54a

Komisija bi morala povečati pritisk na davčne oaze, da se izboljša njihovo sodelovanje in izmenjava informacij za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. [Sprememba 128]

ODDELEK 4

SANKCIJE

Člen 55

1.   Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti lahko odgovarjajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. [Sprememba 129]

2.   Brez poseganja v zakonodajo držav članic v zvezi z izrekanjem kazenskih sankcij države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi sprejmejo ustrezne upravne ukrepe in izrečejo upravne sankcije, kadar pooblaščeni subjekti kršijo nacionalne določbe, sprejete pri izvajanju te direktive, ter zagotovijo njihovo uporabo. Navedeni ukrepi in sankcije so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

3.   Države članice zagotovijo, da se lahko v primeru, kadar obveznosti veljajo za pravne osebe, sankcije uporabljajo za člane vodstvenega organa ali katere koli druge posameznike, ki so odgovorni za kršitev na podlagi nacionalne zakonodaje.

4.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa preiskovalna pooblastila, ki so potrebna za opravljanje njihovih funkcij. Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za sankcioniranje tesno sodelujejo, da zagotovijo, da se z upravnimi ukrepi ali sankcijami dosežejo želeni rezultati, in uskladijo svoje delovanje v primeru čezmejnih zadev.

Člen 56

1.   Ta člen se uporablja vsaj v situacijah, v katerih pooblaščeni subjekti dokazano sistematično ne izpolnjujejo zahtev iz:

(a)	členov 9 do 23 (dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke);

(b)	členov 32, 33 in 34 (poročanje o sumljivih transakcijah);

(c)	člena 39 (vodenje evidenc); ter

(d)	členov 42 in 43 (notranji nadzor).

2.   Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 1 upravni ukrepi in sankcije, ki se lahko uporabijo, vključujejo vsaj:

(a)	javno izjavo, v kateri sta navedeni fizična ali pravna oseba in vrsta kršitve , če je to potrebno in sorazmerno na podlagi ocene vsakega posameznega primera ; [Sprememba 130]

(b)	odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)	umik dovoljenja v primeru pooblaščenega subjekta, za katerega je potrebno dovoljenje;

(d)	začasno prepoved izvrševanja funkcij v institucijah za katerega koli odgovornega člana vodstvenega organa pooblaščenega subjekta;

(e)	v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do 10 % skupnega letnega prometa navedene pravne osebe v predhodnem poslovnem letu;

(f)	v primeru fizične osebe upravne denarne sankcije v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri euro ni uradna valuta, na dan … (*9);

(g)	upravne denarne sankcije v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče določiti.

Kadar je pravna oseba hčerinska družba matičnega podjetja, je v točki (e) prvega pododstavka zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu iz konsolidiranega računa končnega matičnega podjetja v predhodnem poslovnem letu računovodskega izkaza hčerinske družbe . [Sprememba 131]

Člen 57

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsako sankcijo ali ukrep, ki se izreče zaradi kršitve nacionalnih določb, sprejetih pri izvajanju te direktive, če je to potrebno in sorazmerno na podlagi ocene vsakega posameznega primera, pri čemer se vključijo informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih oseb, razen če bi ta objava resno ogrozila stabilnost finančnih trgov. Kadar bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, lahko pristojni organi sankcije objavijo anonimno. [Sprememba 132]

2.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih sankcij upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki vključujejo:

(a)	resnost in trajanje kršitve;

(b)	stopnjo odgovornosti odgovorne fizične ali pravne osebe;

(c)	finančno stanje odgovorne fizične ali pravne osebe, kot se ugotovi na podlagi skupnega prometa navedene osebe ali njenih letnih prihodkov;

(d)	pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče določiti;

(e)	izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti;

(f)	raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom;

(g)	prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

3.    Da bi zagotovili njihovo dosledno uporabo in odvračilni učinek po vsej Uniji, evropski nadzorni organi do …  (*10) v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 izdajo smernice, naslovljene na pristojne organe, o vrstah upravnih ukrepov in sankcij ter višini upravnih denarnih sankcij, ki se uporabljajo za pooblaščene subjekte iz člena 2(1)(1) in (2). [Sprememba 133]

4.   Države članice zagotovijo, da pravne osebe lahko odgovarjajo za kršitve iz člena 56(1), ki jih v njihovo korist stori oseba, ki ravna kot posameznik ali pa kot del organa pravne osebe, njen vodilni položaj v pravni osebi pa temelji na čemer koli od naslednjega:

(a)	pooblastilu za zastopanje pravne osebe;

(b)	pooblastilu za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe ali

(c)	pooblastilu za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe.

5.   Države članice poleg primerov iz odstavka 4 tega člena zagotovijo, da pravne osebe lahko odgovarjajo, kadar je lahko zaradi pomanjkljivega nadzora ali kontrole s strani osebe iz navedenega odstavka oseba, ki je podrejena pravni osebi, storila kršitve iz člena 56(1) v korist pravne osebe.

Člen 58

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi uvedejo učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja pristojnim organom o kršitvah nacionalnih določb, ki izvajajo to direktivo.

2.   Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)	posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje;

(b)	ustrezno zaščito zaposlenih v institucijah, ki prijavijo kršitve v instituciji;

(ba)	ustrezno zaščito obdolženca; [Sprememba 134]

(c)	varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v skladu z načeli iz Direktive 95/46/ES.

3.   Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi lahko njihovi zaposleni prek posebnega, neodvisnega in anonimnega kanala interno poročajo o kršitvah.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 59

Komisija do … (*11) pripravi poročilo o izvajanju te direktive ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija do …  (*12) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o določbah v zvezi s hudimi davčnimi kršitvami in kaznimi v državah članicah, o čezmejnem pomenu davčnih kršitev in morebitni potrebi po usklajenem pristopu v Uniji, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom. [Sprememba 135]

Člen 60

Direktivi 2005/60/ES in 2006/70/ES se razveljavita dne … (*13).

Sklicevanje na razveljavljeni direktivi se razlaga kot sklicevanje na to direktivo in se mora razlagati v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 61

1.   Države članice najpozneje … (*13) sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj posredujejo besedila navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 62

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 63

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL C 166, 12.6.2013, str. 2.

(2)  UL C 271, 19.9.2013, str. 31.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2014.

(4)  Direktiva Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (UL L 166, 28.6.1991, str. 77).

(5)  Direktiva 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o spremembi Direktive Sveta 91/308/EGS o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).

(6)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(7)  Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L 214, 4.8.2006, str. 29).

(8)   Viri: „Davčne oaze in razvoj. Status, analize in ukrepi“, NOU, Uradna norveška poročila, 2009.

(9)   Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb (UL L 156, 16.6.2012, str. 1).

(10)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(11)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(12)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(13)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(14)   Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(15)   Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

(16)  Sklep Sveta 2000/642/PNZ z dne 17. oktobra 2000 o dogovoru glede sodelovanja med enotami za finančni nadzor (FIU-ji) držav članic pri izmenjavi informacij (UL L 271, 24.10.2000, str. 4).

(17)   Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22).

(18)  UL C 32, 4.2.2014, str. 9.

(19)  Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(20)  Okvirni sklep Sveta 2008/919/PNZ z dne 28. novembra 2008 o spremembi Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu (UL L 330, 9.12.2008, str. 21).

(21)  Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).

(22)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(23)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(24)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(25)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(26)  Direktiva 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju (UL L 9, 15.1.2003, str. 3).

(27)  Skupni ukrep z dne 21. decembra 1998 o kaznivosti udeležbe v hudodelski združbi v državah članicah Evropske unije, ki ga je sprejel Svet na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (UL L 351, 29.12.1998, str. 1).

(28)  UL C 316, 27.11.1995, str. 49.

(29)   Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(30)  Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

(*1)  Datum: 12 mesecev od začetka veljavnosti te direktive.

(31)   Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

(*2)  Datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.

(*3)  Datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive

(*4)   Datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.

(*5)   Datum: 3 leta po začetku veljavnosti te direktive.

(*6)  Datum: v dveh letih 18 mesecev od začetka veljavnosti te direktive.

(*7)  Datum: dve leti od začetka veljavnosti te direktive.

(*8)  Datum: 2 leti po datum začetka veljavnosti te direktive.

(*9)  Datum začetka veljavnosti te direktive.

(*10)  Datum: 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive.

(*11)  Datum: štiri leta od začetka veljavnosti te direktive.

(*12)  Datum: eno leto od začetka veljavnosti te direktive.

(*13)  Datum: dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive.