6.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/53

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) že od samega začetka leta 2010 spremlja pobude Komisije za ponovni zagon enotnega trga. V svojem mnenju o Aktu za enotni trg I (1) je navedel vrsto ukrepov, ki so po njegovem mnenju manjkali v predlogih Komisije (2). Upoštevati bi bilo treba pripombe in sklepe iz Poročila o državljanstvu EU iz leta 2010 – Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU (3). EESO Komisijo opozarja, da je zdaj na enotnem trgu več ovir kot takrat, ko je bil vzpostavljen (4).

1.2

EESO je eden glavnih partnerjev pri organizaciji meseca enotnega trga. Prispevek organizacij civilne družbe je ključnega pomena za ustrezno osredotočene ukrepe, ki so potrebni za ponovni zagon enotnega trga, saj ukrepi vplivajo na te organizacije.

1.3

Gospodarsko usmerjenost EU je treba po približno tridesetih letih spremeniti ter narediti konec prepričanju, da je prosti trg vedno sposoben odpraviti nefunkcionalne tržne prakse. Zadnja gospodarska in finančna kriza je močno vplivala na državljane: na podlagi njihovih odrekanj je treba ustvariti nove možnosti, sicer se bo podpora evropskemu povezovanju še naprej manjšala. Glede na to so pobude za sprejetje in izvajanje Akta za enotni trg I in II prepočasne.

1.4

Sprejeti je treba konkretne ukrepe za boj proti vsem oblikam revščine, tj. na področju energije, potrošnje, prezadolženosti itd, ki jih je povzročila finančna kriza, saj to negativno vpliva na rast in ogroža dosežke enotnega trga.

1.5

EESO je že večkrat pozval države članice, naj podprejo ustrezno izvajanje in izvrševanje, da bi zagotovili pravilno delujoči enotni trg. Izvrševanje mora biti čezmejno in mora vključevati sodelovanje. Enotni trg, ki bo kos izzivom prihodnosti, mora temeljiti na trajnostnem in visokokonkurenčnem gospodarstvu, ki temelji na trajnostnih postopkih in proizvodih, dostojnem delovnem okolju in inovativnosti. Pomembno je, da Komisija postavi 500 milijonov državljanov EU v osrčje enotnega trga. Državljani EU so pomembna gospodarska prednost, saj s svojo potrošnjo prispevajo 56 % BDP EU, kot je navedeno v agendi za potrošnike, ki jo je predložila Komisija (5).

1.6

Enotni trg mora biti instrument z oprijemljivimi rezultati v skladu s socialnim in okoljskim pravnim redom. Pobude iz Akta za enotni trg I in II je treba usklajevati z ukrepi in dejavnostmi za krepitev ekonomske in monetarne unije (fiskalni pakt, Evropski mehanizem za stabilnost, pakt "evro plus" in drugimi).

1.7

Pogajanja v zvezi s sporazumi o prosti trgovini bi bilo treba uporabiti za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev, na primer za vzajemno usklajevanje carinskih tarif, ter za ohranjanje visokih standardov na področju varstva potrošnikov, okolja in socialnih pravic. Pri konkuriranju globalnim akterjem mora EU zagotoviti instrumente, ki bodo okrepili njeno konkurenčnost, kot so dostopni viri energije, usposobljena delovna sila in prožen trg dela.

2.3.1

Ko bo revidirana uredba o varstvu podatkov sprejeta, bo treba državam članicam dati smernice v zvezi s posebnimi določbami, da se zagotovi njihovo skladno izvajanje.

2.3.2

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razvoju standardnih obvestil o varovanju zasebnosti. Nova uredba vključuje določbo, ki zahteva, da so politike varovanja zasebnosti pregledne in razumljive za potrošnike. Razvoj standardnih obvestil o varovanju zasebnosti bo pomagal zagotoviti, da bodo potrošniki ustrezno obveščeni o obdelavi svojih osebnih podatkov in da politike o varovanju zasebnosti ne bodo več predstavljene v obliki zapletenih pravnih besedil. Zagotoviti bi bilo treba, da podjetja, zlasti MSP, ne bodo imela nesorazmernih upravnih obremenitev in stroškov.

2.4.1

V skladu s priporočilom nekdanjega komisarja Vitorina mora Evropska komisija sprejeti nadaljnje ukrepe, s katerimi bo zagotovila postopno odpravo trenutnih sistemov dajatev za avtorske pravice. Kratkoročno bi bilo treba trenutni sistem prenoviti in jasno določiti, da se za digitalno vsebino, za katero veljajo licenčni sporazumi, ne bodo več zaračunavale dajatve, ker se prenaša v oblak ali ker jo ima ponudnik storitev shranjeno v oblaku. Prav tako je pomembno, da je končni uporabnik seznanjen z dajatvami in da se dajatve izračunajo na podlagi ekonomske škode, ki jo povzroči zasebno kopiranje.

2.4.2

Direktiva o avtorskih pravicah iz leta 2001 ni dosegla cilja glede uskladitve zakonodaj držav članic EU na področju avtorskih pravic. V zvezi z izjemami in omejitvami obstajajo pomembne razlike, ki povzročajo pravno negotovost tako za potrošnike kot za avtorje. Pregled te direktive bi morala biti prednostna naloga.

2.4.3

Trenutni sistem distribucije avdiovizualne vsebine, ki temelji na fazah medijskega predvajanja na različnih platformah in področjih, je treba prilagoditi digitalnemu okolju in izpolniti pričakovanja potrošnikov. Kronološko izdajanje filmov na različnih medijih (kinematografi, DVD, video na zahtevo) in območjih bi bilo treba zmanjšati ter omogočiti določeno raven prožnosti. Možno bi bilo eksperimentirati z inovativnimi poslovnimi modeli, ki bi omogočili enoten datum začetka predvajanja avdiovizualne vsebine v državah s skupnimi kulturnimi in jezikovnimi navadami.

2.5.1

Treba je nadaljevati postopek usklajevanja, ki se je začel z direktivo o pravicah potrošnikov iz leta 2011, in sicer s pregledom in posodobitvijo direktive o prodaji potrošniškega blaga iz leta 1999, da bo kos izzivom digitalnega gospodarstva: nujno so potrebna pravna sredstva za primere proizvodov digitalne vsebine z napako.

2.5.2

Komisija bi morala pripraviti smernice za uporabo zakonodaje o nepoštenih pogodbenih pogojih (Direktiva 1993/13/ES) pri potrošniških pogodbah o dobavi digitalne vsebine.

3.1

Evropska komisija je septembra 2013 predlagala zakonodajni sveženj za dokončanje enotnega trga telekomunikacijskih storitev. EESO obžaluje, da v predlogu ni bila izkoriščena priložnost za nadaljnje zmanjšanje pristojbin za gostovanje in s tem za izboljšanje enotnega trga za evropske državljane. Pozdravlja predlagana pravila, ki bodo olajšala zamenjavo operaterja, zagotovila poštene pogodbene pogoje in poslovne prakse ter boljše izvajanje in dostop do pravnega varstva. Pravila glede nevtralnosti omrežja so korak v pravo smer, vendar pa jih je treba nadalje izboljšati.

3.2

Razmerje med usklajenimi in neusklajenimi sektorji zadovoljuje osnovne potrebe gospodarstva. Vsi nadaljnji ukrepi za uskladitev drugih blagovnih sektorjev morajo temeljiti na podrobni analizi. Za neusklajene sektorje, za katere veljajo načela vzajemnega priznavanja, bi morala Komisija izdati smernice o vlogi in pravnem položaju zasebnih organov za preskušanje, ki ne sprejemajo certifikatov, ki jih izdajajo organi za preskušanje iz drugih držav. Dopolniti bi bilo treba dvojezični seznam neusklajenih proizvodov na spletnem mestu Evropske komisije.

3.3

Še vedno ni enotnega trga za maloprodajne finančne storitve za potrošnike. Zaradi poslovnih ovir potrošniki tako rekoč ne morejo kupiti finančnih storitev v tujini. Zaradi trenutnih velikih razlik glede kakovosti in stroškov bančnih računov, varčevalnih računov, hipotek itd. med državami članicami bi za potrošnike lahko bili zanimivi finančni produkti v drugih državah. EESO poziva Evropsko komisijo, naj to preuči in predlaga pobude. Potrošniki pogosto ne dobijo objektivnih in neodvisnih priporočil ali nasvetov v zvezi s pomembnimi finančnimi odločitvami, povezanimi z varčevanji za pokojnino, drugimi naložbami ali dolgoročnimi krediti. Po vsej Evropi bi bilo treba spodbujati neodvisne in cenovno dostopne modele finančnega svetovanja.

3.4

Izvajanje zakonodaje na področju finančnih storitev še vedno ni zadovoljivo: nekatere države članice nimajo javnega organa, odgovornega za varstvo potrošnikov. Če pa obstaja, ima pogosto preveč omejene zakonske pristojnosti. Tudi pred dvema letoma ustanovljeni evropski nadzorni organi (Evropski bančni organ – EBA, Evropski organ za vrednostne papirje in trge – ESMA in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine – EIOPA) nimajo dovolj pristojnosti na področju varstva potrošnikov. Te pristojnosti bi bilo treba razširiti, evropski organi pa bi morali imeti možnost, da se usklajujejo z nacionalnimi organi.

3.5

Enotni trg storitev, vključno s storitvami omrežne infrastrukture (telekomunikacijske storitve, elektrika, plin, prevoz in zavarovanje), ponuja največje možnosti za izboljšave. Izboljšanje delovanja točk "vse na enem mestu" v vseh državah članicah je predpogoj, da bo direktiva lahko pripomogla k rasti in ustvarjanju delovnih mest. Komisija bi morala izdati regulativna priporočila za odstranjevanje ovir, odkritih med medsebojnim pregledovanjem izvajanja direktive (6). EESO poziva k oblikovanju popolne podatkovne zbirke vseh ureditev izdajanja dovoljenj, da se določijo najboljše regulativne prakse ter nepotrebne in nesprejemljive zahteve organov izdajateljev.

4.1

EESO podpira ukrepe za izboljšanje prostega pretoka delavcev, vključno z odpravo ovir, kot je priznavanje kvalifikacij. Treba je zlasti modernizirati in liberalizirati ta sistem, povečati usklajevanje v zdravstvu, da se prepreči pomanjkanje delovne sile v državah, iz katerih prihaja, izboljšati usklajevanje sistemov socialne varnosti in vzpostaviti točke "vse na enem mestu", da se poenostavijo postopki registracije (7).

4.2

Zaradi splošne okvirne direktive, povezanih direktiv in stalnega spremljanja prek večletnih strateških načrtov so se zbližala pravila o varnosti (vključno z minimalnimi zahtevami), ki jih priznavajo delavci, tudi delavci z (začasno in prehodno) čezmejno dejavnostjo. Ta proces se od leta 1978 redno izvaja v okviru zaporednih akcijskih načrtov. Po tem, ko se je decembra 2012 zaključil zadnji akcijski načrt, Komisija ni začela pripravljati novih akcijskih načrtov. Da bi nadaljevali ta proces zbliževanja, bi morala Evropska komisija v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji nujno sprejeti nov strateški akcijski načrt EU za spodbujanje visokih varnostnih standardov (kot je poudaril Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu).

4.3

Z umikom uredbe Monti II ne bo konec težav, ki so se pojavile zaradi sodb Sodišča Evropske unije, izrečenih na podlagi neustrezne zakonodaje EU v zvezi z napotitvijo delavcev (8) in njenega izvajanja. Evropski socialni partnerji v zvezi s tem niso uspeli doseči soglasja. Komisija bi morala kljub temu razmisliti o možnosti, da državam članicam predlaga, naj protokol o socialnem napredku vključijo v evropske Pogodbe in navedejo, da socialne pravice niso podrejene gospodarskim svoboščinam. Tako bi pojasnili, da enotni trg ni sam sebi namen, temveč da je bil vzpostavljen tudi za to, da bi se dosegla socialni napredek in blaginja za vse državljane EU (9).

4.4

Kadar so bistvene evropske pravice kršene, morajo imeti delavci, potrošniki in podjetja možnost, da uveljavljajo pravice, ki jim jih zagotavlja zakonodaja EU. Vendar pa se EU v tem okviru sklicuje zgolj na pravice potrošnikov in podjetij. Treba je zagotoviti, da imajo tudi delavci enako možnost uveljavljanja pravic iz zakonodaje EU v čezmejnih delovnih sporih. Čeprav se pogosto trdi, da imajo delavci dostop do pravnega varstva ter da lahko uporabijo pravna sredstva in zahtevajo spoštovanje delovnih pogojev in zakonskih predpisov na lokalnih sodiščih v državah gostiteljicah, so v praksi preusmerjeni na sodišča v domovini (10).

5.1

Nov izziv za uveljavljanje pravic potrošnikov so velika mednarodna podjetja ali združenja, ki uporabljajo vseevropske trženjske strategije, ki jim nacionalni koncepti izvrševanja niso več kos. Prizadevati si je treba za boljše sodelovanje med nacionalnimi izvršilnimi organi in za vidnejšo vlogo Evropske komisije pri skupnem usklajevanju teh ukrepov. Bolje bi bilo treba izkoristiti sinergije med javnimi in zasebnimi akterji na področju izvrševanja, na primer organizacijami potrošnikov.

5.2

Sodelovanje med nacionalnimi izvršilnimi organi je postalo ključno vprašanje, vendar pa do zdaj ni bilo posebno uspešno. Evropska komisija bi morala imeti večjo vlogo pri usklajevanju nacionalnih dejavnosti izvrševanja, v kolikor imajo kršitve na področju potrošniškega prava vseevropsko razsežnost. Poleg tega bi bilo treba nadalje preučiti možnost zagotovitve pooblastil Evropski komisiji za uveljavljanje potrošniškega prava EU (kot pri konkurenčnem pravu) (11).

6.2.1

Prizadevati bi si bilo treba za boljše izvrševanje direktive o nepoštenih poslovnih praksah, zlasti v digitalnem okolju, tj. v e-trgovini (npr. prakse, ki zavajajo potrošnike glede njihovih zakonitih pravic do garancije, ter nepregledni in nepošteni pogodbeni pogoji) in v sektorju zračnega prometa v zvezi s spletnimi rezervacijami itd.

6.3.1

EESO pozdravlja pobudo, predlagano v agendi za potrošnike za leto 2012, za standardizacijo predpogodbenih informacij, določenih v členih 5 in 6 direktive o pravicah potrošnikov. Pripomogla bi k temu, da bi bile predpogodbene informacije celovite, pregledne, lahko dostopne in razumljive. Potrebna bi bila pomoč in podpora združenj potrošnikov, poleg tega bi bilo treba upoštevati raziskave o ravnanju potrošnikov v primeru velike količine informacij (npr. SWD(2012) 235 final, 19. julij).

6.4.1

Treba se je lotiti problematike visokih oziroma višjih cen za čezmejno dostavo v primerjavi z domačo dostavo ter ustvariti konkurenčnejše spletne trge. Cena čezmejne dostave je pogosto tako visoka, da se potrošnikom kupovanje v tujini dejansko ne izplača, tudi če je blago cenejše. Raziskava, opravljena za Evropsko komisijo leta 2011 (12), je potrdila, da so objavljene cene za čezmejno dostavo paketov v povprečju dvakrat višje od referenčnih cen za domačo dostavo.

6.5.1

Velik del evropskega in nacionalnega prava temelji na predpostavki, da imajo obveščeni potrošniki večjo moč in so zmožni izbrati najboljše izdelke in storitve. Obveščanje potrošnikov je še vedno eno glavnih regulativnih orodij, so pa njegove omejitve dobro znane, saj potrošniki pogosto ne berejo ali razumejo pogodbenih informacij, ki so napisane in predstavljene na nerazumljiv način. Komisija bi morala to preučiti in nato pripraviti politične ukrepe za izboljšanje obveščanja uporabnikov ter pritegniti podjetja, regulativne organe in organizacije potrošnikov.

6.5.2

Delo, ki ga je zastavila Komisija v zvezi z načeli za primerjalna orodja, kot sta neodvisnost in nepristranskost, bi moralo hitro obroditi konkretne politične ukrepe, vključno s smernicami za regulativne organe in podjetja.

6.6.1

Trajnost in varnost proizvodov na eni strani ter zaupanje potrošnikov na drugi sta dve plati iste medalje. Načrtovana zastarelost izdelkov (vgrajena omejenost trajanja) je kot poslovna strategija v nasprotju z načeli trajnostne proizvodnje in porabe. Evropska komisija bi morala preučiti morebitno potrebo po povezavi pričakovanj potrošnikov glede trajanja proizvodov in dolžine garancijskega obdobja slednjih. Odbor poudarja, da bi ukrepi v zvezi s trajnostjo in življenjsko dobo, poprodajnimi storitvami in zalogami rezervnih delov spodbujali trajnostno porabo in proizvodnjo (13).

7.1

EESO poziva k zmanjšanju upravne obremenitve, zlasti za MSP, obenem pa poudarja potrebo po izvajanju pametne pravne ureditve na ravni EU in na nacionalni ravni (14). Države članice bi morale na spletu sproti prikazovati prenos zakonodaje EU ter v postopek prenosa vključevati civilno družbo in povečati ozaveščenost o novih pravilih.

7.2

Odbor poziva Komisijo, naj pri pripravi ocen učinka in zakonodajnih besedil upošteva posebne značilnosti malih in mikro podjetij znotraj skupine MSP ter naj mikro, mala in srednja podjetja obravnava kot tri ločene skupine in ne kot eno skupino MSP (15).

7.3

Dostop do financiranja je ključnega pomena, zlasti za MSP. EU mora podpirati prehod s (prevladujočega) bančnega financiranja na druge oblike kapitala, kot so tvegani kapital in trgi kapitala. Da bi to delovalo, morajo vlagatelji vedeti, da obstaja stabilno naložbeno okolje z dolgoročnimi strategijami.

7.4

EESO predlaga, da se oceni možnost vzpostavitve evropskega jamstvenega sklada, ki bi MSP, ki izpolnjujejo določena osnovna merila, zagotavljal finančna sredstva v okviru sistema, ki bi podjetju, ki izpolnjuje pogoje, omogočal enostaven dostop do kredita brez poroštev in drugih pogojev, ki jih navadno zahtevajo banke. V upravljanje tega sistema bi morale biti vključene reprezentativne podjetniške organizacije, odgovorne za podjetja, ki izpolnjujejo pogoje (16).

7.5

Največ pozornosti bi bilo treba nameniti večji preglednosti in odgovornosti, da bi enotni trg učinkovito prispeval k razvoju pravnega okolja, ki odraža legitimne interese vseh zainteresiranih strani. Pobude v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij bi morale vključevati morebitno zlorabo podizvajanja in zunanjega izvajanja, ki sta zlasti povezana s čezmejnim zagotavljanjem storitev in/ali zaposlovanjem delovne sile. Razmisliti je treba o vzpostavitvi pravnega instrumenta EU za boj proti izkoriščanju podjetij, ki so samo poštni nabiralnik in izkrivljajo konkurenco za MSP ter se izogibajo delovnim standardom in predpisanim plačilom. Sodno ukrepanje proti nepristnim podjetjem, aktivnim v celotni EU, je treba olajšati ne samo v državi izvora, temveč tudi v drugih državah članicah.

8.1

Za boj proti davčnim utajam, ki v EU znašajo tisoč milijard evrov, je potrebno boljše sodelovanje med državami članicami in na svetovni ravni glede preglednosti in podatkov o bančnih računih v EU. EESO poziva k hitremu sprejetju sporazuma v zvezi z direktivo EU o prihrankih in v zvezi s pooblastili za pogajanja o trdnejših davčnih sporazumih s Švico in drugimi državami.

9.1.1

Sporočilo Komisije "Za boljše delovanje notranjega energetskega trga", objavljeno novembra 2012, je pomemben korak k oblikovanju notranjega energetskega trga do leta 2014. Doseči bi bilo treba večji napredek ob upoštevanju dejanskih razmer, s katerimi se soočajo evropski odjemalci energije. Poenostaviti je treba menjavo dobaviteljev energije, potrošniki pa morajo imeti dostop do neodvisnega svetovanja, da se lahko odločijo, kaj je boljše za njih. Proaktivni nacionalni regulativni organi z dovolj pooblastili, da spremljajo zaračunavanje, menjavanje in pritožbe potrošnikov, so ključnega pomena za enotni trg.

9.1.2

EU mora poskrbeti za diverzifikacijo virov uvožene energije, poiskati alternativne vire in ustvariti omrežja. Podpiranje določenih obnovljivih virov energije lahko privede do izkrivljanja trga, zato je treba tovrstno podporo postopno zmanjšati. Vzpostaviti je treba točke "vse na enem mestu", da bodo postopki za izdajanje dovoljenj hitrejši, preglednejši in preprostejši. To bi občutno zmanjšalo obremenitev pobudnikov, ki so pripravljeni vlagati v energetsko infrastrukturo.

9.2.1

Naraščajoče število nepoštenih pogojev v pogodbah letalskih prevoznikov je vse bolj zaskrbljujoča težava po vsej EU. V zadnjih letih so številne organizacije potrošnikov sprožile sodne postopke proti večjim evropskim letalskim družbam in nacionalna sodišča so številne pogoje in določila, ki jih uporabljajo letalske družbe, razglasila za nepoštene. Evropska komisija je zamudila priložnost, da bi to problematiko obravnavala v sklopu pregleda Uredbe št. 261/2004 o pravicah letalskih potnikov. Določiti bi morala zavezujoč seznam nepoštenih določb v pogodbah letalskih prevoznikov.

9.2.2

Za boljše delovanje enotnega trga je treba spodbujati železniški prevoz blaga in multimodalni prevoz (17). Bolj si je treba prizadevati za sprejetje tehničnih specifikacij za interoperabilnost (18).

9.2.3

Cestni prevozniki blaga se pri čezmejnem poslovanju še vedno soočajo z omejitvami. Trenutne razmere ne dovoljujejo nadaljnjega odpiranja evropskega trga cestnega prevoza blaga. Spremembe pravil EU o dostopu do prometnega trga, vključno s spremembami pravil o kabotaži, bi morale biti povezane z usklajevanjem na področju izvrševanja ter na socialnem in fiskalnem področju. Brez teh predpogojev lahko spremembe pravil o kabotaži negativno vplivajo na pošteno konkurenco in trajnost sektorja. Medtem pa je treba uveljaviti obstoječa pravila (19).