6.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/160

1.1

EESO podpira strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam, ki jo je predlagala Komisija, in hkrati poudarja prednostno in temeljno vlogo politik blaženja glede na negativne učinke, do katerih je prišlo v Evropi.

1.2

Pri izvajanju novega načrta za prilagajanje je treba upoštevati, da bi lahko bila zaradi povišanja temperature v Evropi in možnosti čedalje pogostejših ekstremnih pojavov škoda za ljudi, gospodarstvo in okolje večja, kot je bilo sprva predvideno.

1.3

Strategija za prilagajanje mora vsebovati posebne ukrepe za mestna območja, kjer živi tri četrt evropskega prebivalstva, in za podeželska območja, ki so še posebej občutljiva na spremembe podnebja.

1.4

Ukrepanje držav članic je ključnega pomena, vendar je treba poudariti, da od objave bele knjige leta 2009 na nekaterih področjih ni bilo zadostnega napredka. Zato mora Komisija razmisliti o aktivnejši vlogi in pri tem upoštevati pristojnosti, ki so ji podeljene s PDEU.

1.5

Po mnenju EESO je zelo pomemben podatek, da bo v prihodnjem večletnem finančnem okviru 20 % skupnega proračuna namenjenega ukrepom, povezanim s podnebjem. 192 milijard EUR za ta ukrep pomeni veliko povečanje.

1.6

Tako nova prilagoditvena strategija kot večletni finančni okvir pomenita velik napredek na področju povezovanja različnih politik in finančnih instrumentov Unije.

1.7

Predlog Komisije bi moral ponuditi širši finančni pregled, vključno z bistvenim prispevkom držav članic, podjetij in posameznikov.

1.8

Države članice, ki tega še niso storile, EESO poziva k čim prejšnjemu sprejetju in strogi uporabi nacionalnih prilagoditvenih strategij.

1.9

Ob upoštevanju pripomb v tem mnenju EESO v glavnih potezah soglaša z ukrepi, ki jih predlaga Komisija.

1.10

EESO predlaga, da se posebej proučijo strukturne spremembe, ki jih bo prilagoditvena strategija zahtevala v nekaterih politikah in pri proizvodnji blaga in storitev, pri tem pa je med drugim treba upoštevati posledice za zaposlovanje, industrijo, gradnjo ter raziskave, razvoj in inovacije.

2.1

V Beli knjigi o prilagajanju podnebnim spremembam iz leta 2009 (1) je bil predlagan akcijski načrt v dveh fazah: prva (2009–2012) se je nanašala na prilagoditveno strategijo s 33 ukrepi.

2.2

To sporočilo se nanaša na drugo fazo, ki je osredotočena na tri cilje:

Glede na te tri cilje je predlaganih osem ukrepov.

2.3

Če bi dali prednost skladnim, prilagodljivim in participativnim pristopom, bi bilo po mnenju Komisije pri prilagoditvi ceneje ukrepati hitro in načrtovano kot pa kasneje plačevati ceno neprilagojenosti. Po številnih ocenah na podlagi sedanjih trendov bo EU zlasti v primeru slabšega scenarija imela zaradi podnebnih sprememb precejšnje stroške, če ne bomo sprejeli ustreznih ukrepov (2).

2.4

Prilagoditvene ukrepe bo treba sprejeti tako na lokalni in regionalni kot nacionalni ravni.

3.1

EESO podpira strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam, ki jo je predlagala Komisija, in soglaša z njo, da negotovost ne more biti razlog za neukrepanje. Hkrati poudarja, da so politike blažitve prednostnega in temeljnega pomena, saj vsi razpoložljivi podatki dovolj jasno pričajo o negativnih učinkih, ki se v Evropi že kažejo, in pričakovanjih, da bo še huje.

3.2

Sredi devetdesetih let je EU začela s kampanjo za omejitev segrevanja ozračja na svetovni ravni na 2o C nad mejo pred industrijsko dobo, kar je bilo kasneje sprejeto tudi na konferenci v Cancúnu (leta 2010). Da bi uresničili ta cilj, bi bilo treba močno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, toda trendi na tem področju so ravno nasprotni. Pri izvajanju novega načrta za prilagajanje je treba upoštevati, da se v Evropi temperatura hitreje povečuje od povprečja preostalega planeta, zaradi česar ekstremni pojavi utegnejo biti čedalje pogostejši in povzročati škodo za ljudi, gospodarstvo in okolje, ki bo večja od prvotnih napovedi.

3.3

EESO poudarja, da na mestnih območjih – kjer živi tri četrt evropskega prebivalstva – nadomeščanje naravne vegetacije z najrazličnejšimi stavbami še dodatno povečuje škodo, ki jo povzročajo nekateri naravni pojavi. Med drugim bodo vročina in poplave prizadele družine (zlasti ranljive osebe, kot so otroci in starejši), gospodarstvo, turizem in infrastrukturo, negativne posledice pa bodo tudi za zaposlovanje in kakovost življenja. Podeželska območja so še posebej občutljiva na spreminjanje podnebja, ki lahko negativno učinkuje na kmetijstvo, živinorejo, gozdarstvo, vodi pa lahko tudi v odseljevanje in povečevanje revščine.

3.4

Pomemben dejavnik, povezan s prilagajanjem podnebnim spremembam, je spreminjanje variabilnosti podnebnih kazalnikov tako s časovnega kot mikroregionalnega vidika. Pri tem gre predvsem za vprašanje temperature, snega, dežja, vetra in zračne vlage. Standarde v zvezi s prostorskim načrtovanjem in gradnjo bo treba prilagoditi glede na prihodnje maksimalne in minimalne vrednosti. Gozdovi bodo na primer morali biti dovolj trpežni, da bodo preživeli najmočnejši orkan, ki jih bo prizadel v njihovem – običajno sto let dolgem – življenju.

3.5

Prilagajanje podnebnim spremembam bo glede na opredelitev osnovnih načel, ki veljajo pri izračunavanju javnega dolga, nedvomno povezano s stroški v obliki implicitnih dolgov. Če bo v javnih financah nastal dodatni tovrstni primanjkljaj, bo implicitni dolg postal ekspliciten. Vendar pa je možno preprečiti precejšnjo škodo na primer s protipoplavnimi ukrepi. Rezultati naložb za prilagajanje se glede na vir financiranja – sredstva EU, države, podjetja ali družine – zelo razlikujejo. Predlog Komisije malce podrobneje obravnava samo sredstva EU. Vendar bo treba uporabiti vse te vire, pri tem pa uporabiti učinkovite strukture in obseg.

3.6

Do zdaj je petnajst držav članic sprejelo nacionalno prilagoditveno strategijo, vendar jih ima samo trinajst od njih poseben akcijski načrt. Štiri leta po sprejetju bele knjige je kljub nujnosti zadeve, kot navaja Komisija, "prilagoditev še vedno v zgodnji fazi z razmeroma malo konkretnimi ukrepi". Zato EESO poziva države članice k čim prejšnjemu sprejetju in strogi uporabi nacionalnih prilagoditvenih strategij, če tega še niso storile.

3.7

Komisija je v okviru prilagoditvene strategije EU do zdaj imela ključno vlogo pri podpori, spodbujanju in usklajevanju odločitev držav članic, ki so v prvi vrsti pristojne za sprejetje učinkovitih in usklajenih ukrepov, da bi preprečili tveganja podnebnih sprememb. Ukrepanje držav članic je ključnega pomena, vendar je treba v zvezi s tem poudariti, da od objave bele knjige ni bilo zadostnega napredka pri prilagajanju na nekaterih področjih. Zato mora imeti Komisija aktivnejšo vlogo na področju podnebnih sprememb in pri tem upoštevati pristojnosti, ki so ji podeljene s PDEU.

3.8

Komisija je v predlogu o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (3) predlagala, da se najmanj 20 % skupnega proračuna nameni ukrepom, povezanim s podnebjem. Po mnenju EESO je zelo pomembno, da sta Svet in Evropski parlament to merilo sprejela. V novem večletnem finančnem okviru je za ukrepe, povezane s podnebjem (prilagajanje in blažitev), namenjenih 192 milijard EUR. Glede na to, da je bilo za ukrepe prilagajanja v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013 namenjenih samo 6 milijard EUR, to pomeni veliko povečanje sredstev.

3.9

Po mnenju EESO je bistvenega pomena, da se ukrepi, povezani s podnebjem, vključijo v različne politike in finančne instrumente Unije (kohezijski sklad, strukturne sklade, sredstva za raziskave in razvoj, SKP, vseevropska omrežja itd.). Tako nova strategija kot večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 pomenita napredek na tem področju.

3.10

Zaradi vse hujših učinkov podnebnih sprememb ter politik EU za blažitev in prilagajanje ima Evropska agencija za okolje vse več dela, zato EESO predlaga, da se povečajo njeni človeški in finančni viri.

3.11

EESO poudarja, da je v prilagoditveni strategiji treba upoštevati vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi, o čemer že obstajajo študije (glej: Impacts of climate change in human health in Europe. PESETA-Human health study, 2009), in da je v primeru ekstremnih pojavov treba imeti na voljo ustrezne službe za ukrepanje v sili.

4.1.1

Komisija omenja pripravo preglednice pripravljenosti na prilagoditev do leta 2014. Leta 2017 bo Komisija na podlagi poročil, ki jih bo prejela, kakor je določeno v uredbi o mehanizmu za spremljanje (v zvezi s katerim še potekajo pogajanja), in navedene preglednice pripravljenosti ocenila, ali so sprejeti ukrepi zadostni, in po potrebi pripravila pravno zavezujoč instrument.

4.1.2

EESO podpira možnost, da se uporabi člen 192 PDEU o zakonodajnem postopku v zvezi z okoljem. V morebitnem evropskem zakonodajnem dokumentu je treba opredeliti posebne ukrepe, roke za izvedbo, nadzorne mehanizme in kazni za neizpolnjevanje zahtev. Glede na nujnost zadeve EESO predlaga, da se upoštevajo roki za to odločitev.

4.2.1

EESO se je zavzel za predlog o uredbi LIFE in meni, da je povečanje proračuna na 3,2 milijarde EUR za obdobje 2014–2020 dober znak. (4) Podprogram za podnebne ukrepe (904,5 milijona EUR v prvotnem predlogu Komisije) načeloma vključuje naslednja tri prednostna področja: blažitev posledic podnebnih sprememb (45 %), prilagajanje na podnebne spremembe (45 %) ter upravljanje in obveščanje (10 %).

4.2.2

Komisija je opredelila pet ranljivih območij, med katera je treba pravično razdeliti sredstva:

4.3.1

Konvencija županov, ki je nastala na pobudo Komisije, predlaga, da se preseže cilj 20-odstotnega zmanjšanja izpustov, ki si ga je EU zastavila do leta 2020, kar je vsekakor treba podpreti.

4.3.2

Komisija samo bežno, brez dodatnih podrobnosti, omenja, da "bo podprla" prilagajanje v mestih. Glede na to, da je konvencija prostovoljna, bi bilo dobro, če bi podpisnice skupaj s pomočjo Komisije sprejele merljive cilje in mehanizme za spremljanje ukrepov, povezanih s prilagajanjem. Po mnenju EESO bi morala Komisija ta vprašanja razdelati, da bi imeli resnično politiko EU o prilagajanju na mestnih območjih, s čimer imajo izkušnje nekatere države članice (na primer Performance Indicator for Climate Change Adaptation – NI188 – v Veliki Britaniji).

4.4.1

Komisija navaja štiri glavne vrzeli in dodaja, da si bo skupaj z državami članicami in zainteresiranimi stranmi še naprej prizadevala za njihovo odpravo. Te vrzeli zajemajo:

4.4.2

V okviru programa Obzorje 2020 (za obdobje 2014–2020) bo Skupno raziskovalno središče prejelo 1,962 milijarde EUR, k čemur je treba dodati še 656 milijonov EUR, ki jih bo prejelo od Euratoma. V primerjavi s 7. okvirnim programom gre za precejšnje povečanje sredstev (okoli 17 milijard EUR).

4.4.3

EESO želi poudariti, da pomanjkanje nekaterih podatkov ne more biti izgovor za odlaganje odločitev, saj je na voljo več dokazov, ki pričajo o negativnih učinkih podnebnih sprememb.

4.5.1

EESO podpira odločitev, da se centralizira zbiranje in razširjanje podatkov o podnebnih spremembah v okviru Climate-Adapt. Za interakcijo Climate-Adapt in nacionalnih platform bodo morale države članice malo več storiti, saj jih ima trenutno samo šest obsežne portale na to temo. Informacije, ki jih trenutno ponujajo regionalni organi in zasebni sektor, niso dovolj.

4.5.2

Po mnenju EESO so podnebne storitve programa Copernicus (zbiranje podatkov s pomočjo evropske mreže satelitov in sistemov na Zemlji) ključnega pomena za sprejetje ukrepov. Skupaj z opazovanji drugi služb, zlasti NASE, Evropa prispeva k svetovnem uboju proti podnebnim spremembam.

4.6.1.1

SKP: na svetovni ravni kmetijstvo posredno ali neposredno prispeva 30 % emisij toplogrednih plinov, kar pa je mogoče zmanjšati z učinkovitejšimi načini pridelave. Za razliko od drugih sektorjev so neposredne emisije povezane z načinom proizvodnje, zato je treba priznati njegove posebne značilnosti.

4.6.1.2

V mnenju o povezavi med podnebnimi spremembami in kmetijstvom v Evropi (5) je EESO opozoril na hude probleme, ki jih bo suša povzročila v južni Evropi, in med drugimi vidiki omenil, da "kmetijstvo ni zgolj žrtev podnebnih sprememb, temveč prispeva tudi k emisijam toplogrednih plinov". Zato "poziva Komisijo, naj natančneje prouči, kako se razni načini rabe kmetijskih zemljišč razlikujejo glede na pomen za podnebje, da bi na podlagi tega lahko oblikovali možnosti političnega ukrepanja, npr. v okviru politike podpore".

4.6.1.3

EESO ugotavlja, da bo na podlagi političnega sporazuma o SKP z dne 26. junija 2013 med letoma 2014 in 2020 več kot 100 milijard EUR namenjenih pomoči kmetijstvu, da se bo spoprijelo z izzivi, povezanimi s kakovostjo tal, vodo, biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami. V ta namen bo 30 % neposrednih plačil vezanih na izvajanje pristopov v kmetijstvu, ki koristijo okolju, vsaj 30 % proračunskih sredstev za programe razvoja podeželja pa bo namenjenih "zelenemu kmetijstvu".

4.6.1.4

Kohezija: Če ne bi ukrepali ali pa bi z ukrepi zamujali, bi to lahko škodilo koheziji EU. Pričakovati je tudi, da bodo vplivi podnebnih sprememb poglobili socialne razlike po vsej EU. Zato je posebno pozornost treba nameniti družbenim skupinam in regijam, ki so najbolj izpostavljene in že prikrajšane, na primer zaradi slabega zdravja, nizkih dohodkov, neustreznih bivalnih razmer ali pomanjkanja mobilnosti.

4.6.1.5

Za programsko obdobje 2014-2020 mora Komisija poslati močno sporočilo o tem, da morajo biti vse evropske politike povezane z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Prilagajanje mora biti izrecno omenjeno v vsakem nacionalnem strateškem referenčnem okviru in v operativnih programih. EESO v prvi vrsti predlaga, da se potrjevanje projektov pogojuje z izpolnjevanjem okoljskih ciljev. Projekte, ki imajo glede podnebnih sprememb negativne učinke, bi bilo treba čim bolj omejiti ali pa jih v celoti izločiti. Zakonodajni predlogi Komisije o kohezijski politiki, ki bodo začeli veljati leta 2014, omenjajo prilagajanje na podnebne spremembe, vendar je po mnenju EESO potrebna višja raven zahtevnosti.

4.6.1.6

SRP: Komisija ne navaja posebnih ukrepov na tem področju. Po mnenju FAO mora biti temeljni cilj politik za prilagajanje trajnost vodnih ekosistemov, od katerih je odvisno ribištvo.

4.6.1.7

Eno od področij, ki ga bodo podnebne spremembe močno prizadele, so gozdovi, naravno skladišče CO2. Zelo močni vetrovi, kot so orkani, bodo uničili gozdna območja, zaradi česar jih bo treba nadomestiti prej, kot bi jih bilo drugače treba. V obdobjih suhega in vročega vremena se bo povečalo število uničujočih gozdnih požarov. Ti dejavniki bodo močno vplivali na gospodarstvo v sektorju in na različne vloge, ki jih ima podeželje.

4.7.1

Verjetno je glavni izziv, s katerim se morajo spoprijeti oblasti v okviru strategije prilagajanja na podnebne spremembe. Med glavnimi grožnjami za infrastrukturo so škoda in uničenje, ki ju povzročajo ekstremni meteorološki pojavi in ju podnebne spremembe lahko še povečajo; poplave na obalnih območjih, poplave rek in poplave zaradi zvišanja morske gladine; težave z zagotavljanjem električne energije, pitne vode in učinki zvišanja temperature na operativne stroške podjetij. Določena infrastruktura ne more biti neposredno prizadeta, vendar ne deluje, če ni mogoč fizični dostop (primer IKT).

4.7.2

Javni in zasebni vlagatelji morajo upoštevati predvidene učinke globalnega segrevanja na finančne načrte za projekte in infrastrukturo. Za določeno infrastrukturo bodo potrebne naložbe držav članic, vendar bodo te zaradi gospodarske krize pogosto proračunsko omejene.

4.7.3

Na podlagi pristojnosti za oceno vpliva podnebnih sprememb na Eurocodes Evropska komisija predlaga sodelovanje z evropskimi organi za standardizacijo (CEN, CENELEC in ETSI), finančnimi institucijami in znanstvenimi organizacijami, da bi opredelili potrebne spremembe programov standardizacije stavb in javnih del. EESO v zvezi s tem poudarja, da morata imeti pri modelih za standardizacijo najpomembnejšo vlogo robustnost in zanesljivost infrastrukture in ne izključno ekonomski vidik dobičkonosnosti vlagateljev. Ker so v Evropi številni primeri zoženja rečne struge ali osušitve močvirij še povečali učinek poplav, bi bilo treba opredeliti razumne urbanistične modele. Poleg tega bi bilo na primer mogoče priporočiti ukrepe, kot so zelene strehe ali fasade na stavbah, kjer je to mogoče.

4.7.4

Strategija prilagajanja mora upoštevati staranje prebivalstva, saj so starejši, zlasti najbolj stari, zelo ranljivi na skrajne temperature in vlago. Treba je denimo razmisliti o namestitvi dovolj močnih in zanesljivih klimatskih naprav z nizkimi emisijami v zdravstvene in oskrbne domove.

4.7.5

EESO je v želji po vzpostavitvi celovitega prometnega omrežja za najpomembnejše tokove blaga in potniškega prometa že v prejšnjih mnenjih (CES 1607-2011 in CES 492-2012) podprl uvedbo dvoplastnega pristopa vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T) in vzpostavitev načrtovanih evropskih prometnih koridorjev. EESO meni, da je to koristen cilj, za katerega je potrebna tudi določitev prednostnih nalog glede uporabe omejenih finančnih sredstev. Vendar pa zgoščanje infrastrukturnih naložb v takšne koridorje povečuje tudi ranljivost prometnega sistema EU, če pride do prekinitev. EESO poudarja, da je to treba upoštevati pri načrtovanju in financiranju naložb v koridorje. To pomeni, da je poleg visoke odpornosti stavbnih struktur treba vnaprej načrtovati tudi preusmeritve in obvoznice.

4.8.1

Poročilo o zaščiti pri naravnih nesrečah v Uniji (Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (2012), Natural Catastrophes: Risk Relevance and Insurance Coverage in the EU) opozarja na potrebo po boljših statističnih podatkih. Na podlagi podatkov, ki so na voljo, pa je mogoče ugotoviti, da je tržni delež (pokritost zasebnih zavarovanj ter predhodnih in naknadnih posredovanj vlade glede na BDP) nasploh nizek. Na področju poplav ti deleži v večini držav članic niso visoki, v nekaterih primerih pa je zavarovanje pred poplavo vključeno v druge oblike zavarovanj. Nizki so tudi deleži zavarovanj za primer nevihte in suše, čeprav se zdi, da imajo suše v državah članicah zmeren vpliv.

4.8.2

EESO pozdravlja odločitev Komisije, da objavi zeleno knjigo o zavarovanju pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek (6), da bi spodbudili zavarovalniški trg in zmanjšali pretirano breme tveganja za javni proračun. V tem okviru je izpostavila naslednje vidike:

—

Zaposlovanje: Doslej ni bilo podrobnih analitičnih študij o vplivu ukrepov prilagajanja na poklicno usposabljanje delavcev in na zaposlovanje.

—

Industrija: Zaradi velike raznolikosti industrijskih panog vpliv podnebnih sprememb ni povsod enak. Prilagajanje, če je potrebno, zahteva naložbe in v nekaterih industrijskih panogah, kot je jeklarstvo, zmanjšanje emisij predpostavlja velik tehnološki in finančni napor. Potrebne naložbe bo treba upoštevati v finančnih načrtih in informacijah vlagateljem.

—

Gradbeništvo: Na gradnjo stanovanj in infrastrukturnih objektov bodo čedalje bolj vplivali ukrepi prilagajanja in to bo predvidoma vodilo v povečanje stroškov. V Eurocodes doslej še niso bile opredeljene zahteve na tem področju, to pa bo brez dvoma treba popraviti (7).

—

Raziskave, razvoj in inovacije: Podnebne spremembe so v zadnjih desetletjih že vplivale na dodeljevanje sredstev (novi finančni načrt je dokaz za to) ter na raziskovalne programe univerz in specializiranih sredstev. Nastale so nove poklicne poti in profili. Takšen trend se bo v prihodnosti verjetno še krepil.