15.1.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 11/77

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja nov pristop, ki ga prinaša predlog uredbe o instrumentu za predpristopno pomoč (IPA II). Ta v primerjavi s predhodnim instrumentom omogoča večjo prožnost in zagotavlja enako obravnavo držav upravičenk, saj ne razlikuje med vrsto podpore, ki je na voljo za države kandidatke in potencialne države kandidatke.

1.2

EESO podpira novo strategijo, predlagano v predlogu uredbe o IPA II, s katero bo mogoče podporo prilagoditi posamezni državi upravičenki. Celoviti večletni strateški dokumenti se bodo sprejemali po državah, in sicer glede na posebne potrebe in načrte teh držav med pripravami na vstop v EU.

1.3

Po mnenju EESO bi utegnil biti pregled strateških dokumentov na polovici obdobja prepozen, zato predlaga, naj konec prve polovice obdobja velja kot najpoznejši rok za pregled. Pomembno se je osredotočiti na doseganje ciljev, zato je prožnost nujno potrebna. EESO priporoča, da se pred pregledi sredi obdobja izvede letni pregled, s čimer bi se okrepila učinkovitost podpore. Letna poročila o napredku, ki jih pripravlja Evropska komisija, bi lahko bila dobra podlaga za pregledovanje in prilagajanje načrtovanja programov potrebam ustreznih držav.

1.4

EESO pozdravlja cilj predloga uredbe, tj. poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena, povezanega z upravljanjem finančne pomoči, vendar ima zadržke glede sektorskega pristopa k dodelitvi pomoči. Ta mehanizem bi bilo treba uporabljati preudarno in glede na posebne okoliščine v posameznih državah upravičenkah, pri tem pa upoštevati, da je namen predpristopne pomoči državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam pomagati pri pripravah na prihodnje članstvo. Z IPA dobijo države že pred pristopom "preskusne" obveznosti članstva, vključno z upravljanjem strukturnih, kohezijskih in kmetijskih skladov ter skladov za razvoj podeželja. Zato bi bilo treba sektorski pristop uporabiti samo, kadar veljajo ustrezna pravila in predpisi (npr. o javnih naročilih, navzkrižju interesov itd.) ter kadar so državni načrti proračunskih odhodkov zastavljeni dovolj široko in niso pripravljeni zgolj za obdobje enega leta. Sektorski pristop se navadno nanaša na zdravstveni sektor, izobraževalni sektor itd., medtem ko je pomoč v okviru IPA namenjena tudi sektorjem, kot sta boj proti korupciji in vzpostavitev institucij za potrebe javne uprave, za katera je precej manj verjetno, da bosta združljiva z navedenim pristopom, saj v tem primeru ni prejemnica zgolj ena institucija, temveč je teh organov več.

1.5

EESO pozdravlja, da sta v predlogu uredbe poudarjena okrepljena koordinacija in sodelovanje z drugimi donatorji ter mednarodnimi in drugimi finančnimi institucijami na strateški ravni.

1.6

Prav tako pozdravlja prožnost, ki jo daje novi instrument, na podlagi katere je mogoče pomoč prenašati med področji politike, sredstva pa iz enega leta v drugo (1).

1.7

EESO poudarja, da je treba spodbuditi in razviti občutek za odgovornost pri načrtovanju programov in izvajanju IPA II na lokalni ravni. Zato je treba vzpostaviti ustrezne mehanizme, s katerimi bi pritegnili državne organe, socialne partnerje in civilno družbo ter okrepili njihove zmogljivosti. Njihovo sodelovanje bi bilo treba spodbujati v vseh fazah pomoči: zasnova in priprava, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje. Pomoč, namenjeno civilni družbi, bi bilo treba usmeriti tudi prek lokalnih posredniških organizacij za podporo in nacionalnih centrov za vire.

1.8

V sklopu širitvenega procesa je treba delovno in socialno zakonodajo držav Zahodnega Balkana uskladiti s socialnim pravnim redom EU. IPA II bo zato postal sredstvo za spodbujanje socialnega vključevanja, socialne kohezije, dostojnega dela in kakovostnih delovnih mest v regiji.

2.1

Predlog uredbe o instrumentu za predpristopno pomoč (IPA II) določa zakonodajni okvir za novi finančni instrument (IPA II), s čimer nadomešča obstoječega, ki bo prenehal veljati 31. decembra 2013.

2.2

Novi instrument za predpristopno pomoč je osredotočen na izvajanje politike širitve in tako prispeva k spodbujanju stabilnosti, varnosti in blaginje v Evropi. Instrument podpira države kandidatke (2) in potencialne države kandidatke (3) za pristop k EU pri pripravah na vstop.

2.3

Ker imajo te države (z izjemo Islandije) nizko stopnjo družbeno-gospodarskega razvoja ter morajo biti pripravljene lotiti se globalnih izzivov in se prilagoditi prizadevanjem EU za soočenje z njimi, bodo očitno potrebne precejšnje in k rezultatom usmerjene naložbe, da bi se te države približale standardom EU. Predlog uredbe o IPA II tem državam ponuja tehnično in finančno pomoč, saj same ne zmorejo vseh potrebnih prizadevanj in stroškov, povezanih z izpolnjevanjem meril za vstop v EU.

2.4

Finančni referenčni znesek, ki je v predlogu uredbe določen za obdobje 2014–2020, bo približno 14 milijard EUR.

2.5

Novi instrument je zasnovan tako, da omogoča več prožnosti ter poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena, povezanega z upravljanjem finančne pomoči.

2.6

Poenostavitev bo pomenila reorganizacijo obstoječe strukture komponent pomoči IPA, s čimer bo mogoče poenostaviti zakonodajni okvir in vsaki državi (bodisi kandidatki bodisi potencialni kandidatki) zagotoviti nediferenciran dostop do pomoči v okviru vsakega področja politike. Od petih komponent prejšnje različice instrumenta IPA sta bili le dve (pomoč pri prehodu in vzpostavljanje institucij, čezmejno sodelovanje) dostopni potencialnim državam kandidatkam, medtem ko so bile preostale tri (regionalni razvoj, razvoj človeških virov in razvoj podeželja) na voljo samo državam kandidatkam.

3.1

EESO močno priporoča, naj člen 2(1)(a)(ii) poleg podpore za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, okrepljeno spoštovanje pravic manjšin, spodbujanje enakosti spolov, nerazlikovanja, svobode tiska ter spodbujanje dobrih sosedskih odnosov vsebuje tudi spodbujanje socialnih pravic in varstvo ogroženih skupin, s čimer bi izpostavili pomen, ki bi ga morale države upravičenke pripisati tem pravicam, in tako zagotovili nujno potrebno ravnotežje med socialnim vključevanjem ter razvojem demokracije in civilne družbe.

3.2

Predlagane kazalnike, navedene v členu 2(2), bi bilo treba zato prilagoditi, da bi ustrezno odražali te spremembe. Eden od kazalnikov bi tako moral biti razvitost civilne družbe ter zmogljivost socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe. Poleg tega bi moral biti v predlog uredbe vključen tudi kazalnik spoštovanja pravic oseb, ki pripadajo ogroženim skupinam.

3.3

Podpora IPA bi morala omogočati lažji boj proti socialnemu izključevanju in vse večjemu socialnemu razslojevanju ter lažji dostop socialno izključenih skupin in regij do sredstev. EESO zato meni, da bi bilo treba kazalniku iz druge alineje prvega odstavka člena 2(2) dodati še kazalnik socialne pravičnosti strategij družbenega in gospodarskega razvoja.

3.4

EESO meni, da bi morali biti vsi kazalniki usmerjeni k doseganju rezultatov ter hkrati kvalitativni in kvantitativni.

3.5

EESO prav tako meni, da sta izboljšanje socialnega dialoga in podpora razvoju zmogljivosti socialnih partnerjev ključna cilja, ki bi morala biti v predlogu uredbe bolj poudarjena. Zgolj omemba razvoja civilne družbe in socialnega dialoga po njegovem mnenju ne zadostuje in ni dovolj prepričljiva.

3.6

V večini držav upravičenk socialni partnerji niso dovolj razviti ali se pri izpolnjevanju svoje vloge soočajo z izjemnimi izzivi, sploh v tako hudi gospodarski krizi. Podpreti bi bilo treba tudi podjetniška združenja. EESO zato močno priporoča bolj strateške naložbe, s katerimi bi podprli ta združenja.

3.7

EESO se zaveda pomena, ki je v predlogu uredbe namenjen vprašanju usklajevanja donatorjev, katerega namen je izboljšati uspešnost in učinkovitost pri zagotavljanju pomoči ter preprečiti dvojno financiranje. EESO kljub temu izraža željo po več konkretnih ukrepih, ki bi jih lahko sprejeli za zagotovitev učinkovitega usklajevanja donatorjev tako na državni ravni kot na ravni EU.

4.1

EESO pozdravlja predlog uredbe in zlasti načelo "več za več", ki države, zajete s tem instrumentom (4), spodbuja k doseganju stalnega napredka na poti k demokraciji ter spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava.

4.2

EESO pozdravlja predlog, da bi morala biti enakost spolov in protidiskriminacija splošna cilja vseh ukrepov, ki bi se izvajali v skladu s tem predlogom uredbe.

4.3

EESO priporoča, da Evropska komisija v predlog uredbe vključi mehanizem za spodbujanje razvoja civilne družbe, in sicer za države, vključene v evropsko sosedsko politiko, in evropski sklad za demokracijo.

4.4

EESO meni, da bi moral cilj navezovanja partnerskih odnosov z zadevnimi družbami, ki je razviden iz instrumenta, privesti do vključevanja organizacij civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi, v vse faze cikla pomoči. Arabska pomlad je pokazala, kako pomembno je podpirati državljanska gibanja v soseščini EU.

4.5

ENI bi moral postati prožen instrument za izboljšanje zmogljivosti organizacij civilne družbe, kar bi jim omogočilo pozorno spremljanje javnih politik in pomembno vlogo v procesih demokratizacije.

4.6

EESO priporoča vzpostavitev platform za dialog med civilno družbo in vladami v sosedskih državah EU ter je Evropski komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje pripravljen pomagati pri doseganju tega cilja.

4.7

EESO priporoča, da delegacije EU izvedejo celovit popis organizacij civilne družbe v regiji, s pomočjo katerega bi lahko vse institucije EU utrdile odnose z nastajajočim sektorjem civilne družbe.

4.8

EESO priporoča, naj bo uredba o ENI bolj osredotočena na vzpostavitev zmogljivosti institucij, ki so v partnerskih državah odgovorne za zagotavljanje pomoči, da bo mogoče zagotoviti uspešno črpanje sredstev in preglednost njihove uporabe.

4.9

EESO meni, da bi moral instrument ENI spodbuditi sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja, predvsem z izmenjavami mladih in študentov med Unijo in njenimi sosedami. Instrument bi moral prav tako zagotavljati priložnosti za mreženje, s čimer bi se v sosedskih državah EU izboljšala zmogljivost nevladnih organizacij, ki delujejo na področju mladine.

4.10

EESO priporoča, naj Komisija s tem instrumentom spodbuja trajnostno industrijsko politiko, družbeno odgovornost podjetij, okoljsko odgovorno poslovanje in politike, ki podpirajo MSP, omogočajo reševanje vprašanj trga dela in izboljšujejo socialne politike.

5.1

Cilj evropske sosedske politike je ustvariti območje blaginje in dobrega sosedstva na mejah EU.

5.2

V obdobju 2014–2020 bo EU prek posebnega finančnega instrumenta, tj. evropskega sosedskega instrumenta, ki bo nadomestil Evropski instrument sosedstva in partnerstva iz leta 2006, še naprej podpirala cilje evropske sosedske politike.

5.3

Instrument ENI bo omogočal večjo podporo partnericam, zavezanim oblikovanju demokratičnih družb in izvajanju reform v skladu z načeloma "več za več" in "vzajemne odgovornosti".

5.4

Predlog uredbe o ENI vključuje določbe o poenostavitvi instrumenta z več vidikov, s čimer je doseženo ravnovesje med prožnostjo ter osredotočenostjo na cilje politike in ključna področja sodelovanja.

5.5

Predlog uredbe o ENI spodbuja dopolnjevanje, skladnost in vključevanje prednostnih področij politike v skladu s strategijo Evropa 2020, hkrati pa ostaja osredotočen na glavne cilje evropske sosedske politike.

5.6

Finančni referenčni znesek za izvajanje uredbe o ENI za obdobje 2014–2020 bo približno 18 milijard EUR.

6.1

Cilj zunanjega delovanja EU v okviru tega instrumenta je doseči učinek, ki se bo odražal v oprijemljivih spremembah v partnerskih državah. Če je možno, bi bilo treba ta učinek spremljati s pomočjo ustreznega mehanizma in ga ovrednotiti na podlagi vnaprej določenih, jasnih, preglednih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posamezni državi. Ti kazalniki bi bili konkretna, merljiva in udejanljiva referenčna merila, na podlagi katerih bilo mogoče državo oceniti po tem, ali spoštuje demokratične vrednote, ki jih želi EU z instrumentom ENI spodbujati.

6.2

Za boljše izvajanje načela "več je več" bi lahko ustrezen del skupnih proračunskih sredstev, dodeljenih temu instrumentu, namenili spodbudam za zagotavljanje obsežnejše podpore partnerskim državam, ki bi dosegle napredek pri vzpostavljanju ali utrjevanju globoke in trajne demokracije. Poleg tega bi bilo treba pri izvajanju tega načela upoštevati ogrožene skupine v teh državah, zaradi njega pa se tudi ne bi smela zmanjšati razvojna pomoč posameznim državam, ampak bi se morala prerazporediti od vlad k civilni družbi.

6.3

Delegacije EU bi morale dobiti pomembnejšo vlogo pri sodelovanju z drugimi mednarodnimi donatorji. Dokumenti iz člena 7(1) in (2) bi morali vsebovati podrobne in posodobljene matrike donatorjev in opis, kaj je treba storiti za boljše usklajevanje donatorjev, zlasti med EU in državami članicami.

6.4

Glede na predlog uredbe se je Evropska unija zavezala, da bo v odnosih s partnericami po svetu spodbujala dostojno delo ter ratifikacijo in učinkovito izvajanje mednarodno priznanih standardov dela. Poudariti bi bilo treba tudi izkoreninjenje dela otrok in pomen večstranskih okoljskih sporazumov.

6.5

V predlogu uredbe bi morali biti bolj izrecno omenjeni krepitev odgovornosti držav ter vzpostavitev mehanizmov institucionaliziranega posvetovanja in spremljanja, ki bi vključevali organizacije civilne družbe, okoljske in socialne partnerje ter druge nedržavne akterje.