5.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 33/46

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje" (KOM(2010)0677),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka v zvezi s sporočilom "Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje" (SEK(2010)1395),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Energija 2020 – Strategija za konkurenčno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo" (KOM(2010)0639),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (KOM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Obnovljiva energija – Približevanje ciljem za leto 2020" (KOM(2011)0031),

—

ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Analiza možnosti, da se preseže 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter oceni tveganja selitve industrijskih virov toplogrednih plinov izven EU" (KOM(2010)0265);

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050" (KOM(2011)0112),

—

ob upoštevanju tretjega zakonodajnega svežnja v zvezi z notranjim trgom na področju energetike z naslovom "Energija za Evropo: resničen trg z varno dobavo" (2),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Evropa, gospodarna z viri – Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020" (KOM(2011)0021),

—

ob upoštevanju Odločbe št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja in razveljavitvi Odločbe št. 96/391/ES in Odločbe št. 1229/2003/ES (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o oblikovanju programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti projektom na področju energetike (5),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju programa vseevropskih energetskih omrežij v obdobju 2007–2009 (KOM(2010)0203),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika (6),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Energija. Energetska politika za Evropo (KOM(2007)0001),

—

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Prednostni načrt medsebojnega povezovanja (KOM(2006)0846),

—

ob upoštevanju Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (7),

—

ob upoštevanju Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 z naslovom "Na poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020" (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2010 o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o Evropi 2020 (11),

—

ob upoštevanju člena 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 170 Pogodbe o delovanju Evropske unije, po katerem Unija prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju transporta, telekomunikacij in energetske infrastrukture,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za regionalni razvoj (A7-0226/2011),

A.

ker naši glavni izzivi na področju energetike vključujejo spopadanje s podnebnimi spremembami, krepitev energetske varnosti in neodvisnosti ob sočasnem zmanjševanju skupne porabe energije ter uvoza fosilnih goriv in odvisnosti, povečanje raznovrstnosti dobaviteljev energije in energetskih virov, doseganje konkurenčnega notranjega trga z energijo in zagotavljanje univerzalnega dostopa do trajnostne, cenovno dostopne, varne in učinkovite energije,

B.

ker je bila skupna energetska politika na ravni EU oblikovana glede na splošni cilj zagotavljanja razpoložljivosti fizične neprekinjenosti energetskih proizvodov in storitev na trgu, ki bodo cenovno dosegljivi vsem uporabnikom (gospodinjstvom in industriji),

C.

ker je potrebno zagotoviti zanesljivost oskrbe in okrepiti solidarnost med državami članicami v primerih, ko se ena izmed njih znajde v energetski krizi,

D.

ker Lizbonska pogodba zagotavlja posebno pravno podlago za razvoj energetske politike EU, ki spodbuja uspešno medsebojno povezovanje energetskih omrežij med državami članicami prek nacionalnih in regionalnih meja, kar je potrebno za doseganje ostalih ciljev energetske politike EU in solidarnosti (delovanje energetskega trga, energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije, varnost oskrbe, raznovrstnost energetskih virov in oblik oskrbe),

E.

ker bi pomanjkanje pravočasne modernizacije, posodobitev, medsebojnega povezovanja in prilagoditev energetske infrastrukture Unije za bolj trajnosten in učinkovit model proizvodnje, prenosa in porabe energije lahko ogrozilo njene sposobnosti na področju doseganja energetskih in podnebnih ciljev za leto 2020 – zlasti tistih glede vključevanja in povečanja deleža obnovljivih virov energije – ter spodkopalo dolgoročni cilj EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80 % do 95 % do leta 2050,

F.

ker morajo načrtovanje naložb v infrastrukturo in odločitve, ki jih je treba sprejeti v zvezi s tem, temeljiti na dolgoročnih scenarijih, ki upoštevajo predvidene dosežke in potrebe po nadaljnjem tehničnem razvoju,

G.

ker se bo morala evropska energetska infrastruktura zaradi nadaljnjega vključevanja obnovljivih virov energije prilagoditi na ravni prenosa in distribucije,

H.

ker je odprt, pregleden, povezan in konkurenčen energetski trg EU potreben, da bi dosegli konkurenčne cene energije, zanesljivost oskrbe, trajnost ter učinkovito in obsežno razporeditev obnovljivih virov energije, in ker je dokončanje takšnega trga še vedno pomemben izziv za vse države članice,

I.

ob upoštevanju izjemnega pomena pravočasnega in celovitega izvajanja veljavne zakonodaje, vključno z zakonodajnimi predlogi, predvidenimi v tretjem svežnju o notranjem trgu z energijo, in ustreznega obveščanja o naložbah v energetsko infrastrukturo do izreka sodbe Sodišča (12), da se zagotovi pregled morebitnih vrzeli v povpraševanju in oskrbi ter ovir za naložbe,

J.

ker zmogljivost za medsebojno povezovanje ali njegova razpoložljivost med državami članicami v tretjini Unije še vedno ni zadostna glede na cilj 10 % medsebojnih povezav, ki ga je Evropski svet določil leta 2002, in ker so nekatere države članice in regije še vedno izolirane in odvisne od enega samega dobavitelja, kar preprečuje dejansko povezovanje trgov, likvidnosti in energetskih tokov,

K.

ker bi bilo treba pri energetskih infrastrukturah upoštevati posebne potrebe naravnih otokov in oddaljenih regij, kot so Kanarski otoki, Madeira, Azori in francoske regije na skrajnem obrobju,

L.

ker je v jugovzhodni Evropi omrežje za prenos energije manj razvito kot omrežje na preostalem delu celine,

M.

ker so alternativne dobavne in tranzitne poti ter nove medsebojne povezave pomembne, da bi omogočili uresničevanje solidarnosti med državami članicami,

N.

ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti projektom, ki še niso dokončani, vendar jih je EU izbrala kot prednostne projekte v skladu z Odločbo št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja in razveljavitvi Odločbe 96/391/ES in Odločbe št. 1229/2003/ES,

O.

ker je tretji energetski sveženj vzpostavil pravni okvir, ki naj bi izboljšal konkurenčnost na trgu z energijo,

P.

ker morajo biti energetske infrastrukture, ki se načrtujejo danes, skladne s potrebami trga in z dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi cilji EU ter z njihovim izvajanjem v okviru različnih nacionalnih energetskih politik, pri čemer imajo prednost viri energije brez družbenih in okoljskih stroškov,

Q.

ker je treba za plin in električno energijo povečati naložbe v zmogljivosti za prenos ter pri tem upoštevati energetske cilje EU 20–20–20 in novo energetsko okolje skoraj brez emisij ogljika po letu 2020,

R.

ker je izgradnja energetske infrastrukture strateškega pomena za doseganje ciljev načrta SET (Strategic Energy Technology Plan),

S.

ker energijska učinkovitost predstavlja močno in stroškovno učinkovito orodje za doseganje trajnostne energetske prihodnosti: z zmanjšanjem povpraševanja po energiji se lahko zmanjša tudi odvisnost od uvoza in preselitev obratov kot posledica vse večjih stroškov, prav tako se lahko s pametnimi naložbami v obstoječe in nove infrastrukture zmanjša potreba po javnih in zasebnih naložbah v energetsko infrastrukturo,

T.

ker pametna omrežja predstavljajo pomembno priložnost za vzpostavitev učinkovitega razmerja med proizvodnjo energije, njenim prenosom in končnimi uporabniki, kar omogoča smotrno porabo energije in tako povečuje energetsko učinkovitost,

U.

ker bodo večje zmogljivosti za medsebojno povezovanje plinskih omrežij na jugozahodni osi koridorja sever – jug omogočile, da bodo tako zmogljivosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina kot zmogljivosti Iberskega polotoka za podzemno skladiščenje prispevale k zanesljivosti oskrbe EU, hkrati pa bo to pomemben korak k resnično povezanemu notranjemu trgu z energijo,

V.

ker dolgotrajni postopki za izdajo dovoljenj in pomanjkanje usklajenosti med upravnimi organi lahko privedejo do velikih zamud in dodatnih stroškov, predvsem v čezmejnih projektih,

W.

ker so dolgotrajni postopki za izdajo dovoljenj, pomanjkanje metod za razdelitev stroškov ter pomanjkanje instrumentov za razdelitev koristi in stroškov čezmejnih infrastrukturnih energetskih projektov glavna ovira za njihov razvoj,

X.

ker moramo zagotoviti visokokakovostno javno razpravo in ustrezno upoštevati evropsko okoljsko zakonodajo,

Y.

ker imajo regulatorji pomembno vlogo pri oblikovanju k potrošniku usmerjenega, povezanega in konkurenčnega notranjega trga z energijo,

Z.

ker bo glede na Sporočilo Komisije z naslovom "Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje" v prihodnjem desetletju potrebnih približno 200 milijard EUR za financiranje potreb po energetskih infrastrukturah in ker bodo polovico tega zneska morale zagotoviti države članice,

AA.

ker morajo tržni instrumenti in načelo "uporabnik plača" še naprej ostati podlaga za financiranje energetske infrastrukture ter ker bo treba na pregleden način in za vsak primer posebej zagotoviti omejeno vsoto javnih sredstev za financiranje nekaterih projektov evropskega interesa, ki niso nujno ekonomsko donosni, pri tem pa je treba zagovarjati enake pogoje za vse na evropskem notranjem trgu z energijo, zagotavljati zanesljivost oskrbe, preprečiti izkrivljanja konkurence in spodbujati učinkovito povezovanje obnovljivih virov energije,

AB.

ker je treba čim prej začeti izvajati obsežne naložbe,

AC.

ker imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo, saj so pomembni akterji na področju energije zaradi odgovornosti, ki jo imajo v številnih dejavnostih, povezanih z načrtovanjem in upravljanjem ozemelj, izdajanjem dovoljenj v zvezi z veliki infrastrukturnimi projekti, naložbami, javnimi naročili, proizvodnjo in dejstvom, da so blizu potrošnikom,

1.

poudarja, da so državni organi najbolj odgovorni za to, da služijo javnemu interesu z izpolnjevanjem družbenih in okoljskih ciljev, vendar bi moral glavno odgovornost za razvoj energetske infrastrukture nositi ustrezno reguliran trg;

2.

poudarja bistven pomen pravočasnega, pravilnega in celovitega izvajanja veljavne zakonodaje, vključno z zakonodajnimi predlogi, predvidenimi v tretjem svežnju o notranjem trgu z energijo, da se najpozneje do leta 2014 doseže povezan in konkurenčen evropski notranji trg;

3.

poudarja potrebo po izvajanju veljavnih politik in predpisov, da se zagotovi boljša izkoriščenost obstoječe energetske infrastrukture v korist evropskega porabnika; poziva Komisijo in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) naj strožje nadzorujeta nacionalno izvajanje predpisov, kot so predpisi v zvezi z načelom "uporabi ali opusti";

4.

verjame, da je treba oblikovati pristop na ravni EU, ki ga je treba razviti v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, da bi v celoti izkoristili prednosti nove infrastrukture, in poudarja, da je treba razviti dopolnilno in usklajeno metodo v skladu s pravili notranjega trga za izbiro infrastrukturnih projektov; meni, da bi morala ta metoda upoštevati evropske in regionalne vidike, da se odpravijo nesorazmerja in izboljšajo družbeno-ekonomski in okoljski učinki;

5.

poudarja, da bi moralo biti načrtovanje projektov energetske infrastrukture v skladu s previdnostnim načelom; za akcijske načrte bi morali izvesti poglobljene presoje okoljskega vpliva za vsak primer posebej, pri čemer je treba upoštevati lokalne in regionalne okoljske razmere;

6.

poudarja potrebo po zagotovitvi ustrezne ravni zanesljivosti oskrbe EU z energetskimi surovinami, razvoj plodnih odnosov s tretjimi državami, tj. dobavitelji energetskih surovin in tranzitnimi državami, s sodelovanjem v okviru regionalnih in svetovnih sistemov prenosa energetskih surovin;

7.

poudarja, da mora biti referenčni scenarij, ki se uporablja za ocenjevanje energetske infrastrukture za potrebe v letu 2020, pregleden in usklajen s skupnimi cilji energetske politike, kot jih določa člen 194 Pogodbe o Evropski uniji, z načrtom EU do leta 2050 ter z drugimi politikami EU (kot so promet, stavbe in sistem trgovanja z emisijami (ETS)), s politikami energijske učinkovitosti, ki so potrebne za dosego cilja glede 20-odstotnega prihranka energije (zlasti z načrtom energijske učinkovitosti), z morebitnimi učinki tehnološkega napredka, in sicer obnovljive energije in vse večje vloge električnih vozil, in z izvajanjem pobud glede pametnih omrežij ter pametnih mest in regij;

8.

podpira hiter začetek izvajanja partnerstva za inovacije "Pametna mesta" in poziva ustrezne partnerje, udeležene v procesih načrtovanja trajnostnega urbanega razvoja, naj bolj spodbujajo in uporabljajo koristi, ki jih lahko pobudi JESSICA in ELENA zagotovijo glede naložb v trajnostno energijo na lokalni ravni, da se mestom in regijam pomaga pri uvajanju izvedljivih naložbenih projektov na področju energetske učinkovitosti, čistega zgorevanja, obnovljivih virov energije in trajnostnega mestnega prometa; poleg tega opozarja na možnosti čezmejnega financiranja s sosedskimi državami v okviru finančnega instrumenta evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta;

9.

poudarja, da je treba v skladu z lestvico pomembnosti in v interesu stroškovne učinkovitosti opredeliti, kje bi lahko s politikami energijske učinkovitosti zmanjšali infrastrukturo, kje je obstoječo nacionalno in čezmejno infrastrukturo mogoče nadgraditi ali posodobiti in kje je potrebna nova infrastruktura, ki jo je mogoče zgraditi poleg obstoječe energetske ali prometne infrastrukture;

10.

meni, da se zmanjšanje porabe energije in emisij ter povečanje energetske učinkovitosti lahko doseže z uvedbo programa za povečanje energetske učinkovitosti v gradbeništvu in prometnem sektorju;

11.

poudarja pomen določitve mogočih prihodnjih vrzeli v povpraševanju po energiji in oskrbi z njo ter mogočo bližnjo nezadostnost proizvodne in prenosne infrastrukture;

12.

poudarja pomen uskladitve načrtovanja trgov EU in razvoja skupnih evropskih infrastrukturnih sistemov, da se zagotovi upravljanje notranjih evropskih medsebojnih povezav in medsebojnih povezav s tretjimi državami;

13.

meni, da lahko razvoj infrastrukture za električno energijo med EU in tretjimi državami ter v nekaterih primerih obstoječa infrastruktura za električno energijo privedeta do tveganja za selitev industrijskih virov toplogrednih plinov ali poveča to tveganje tam, kjer že obstaja; poziva Komisijo, naj preuči to možnost in po potrebi pripravi ukrepe, s katerimi bo EU lahko učinkovito rešila to vprašanje, kot je na primer zahteva po spoštovanju Direktive 2009/28/ES o obnovljivi energiji;

14.

poziva upravljavce omrežij, regulativne organe, vključno z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, in Komisijo, naj v sodelovanju z upravljavci omrežij in organi v tretjih državah ustvarijo potrebne pogoje za zagotavljanje združljivosti in stabilnosti elektroenergetske infrastrukture EU in infrastruktur tretjih držav z namenom povečanja energetske varnosti držav članic;

15.

poudarja, da se je treba v večji meri osredotočiti na čezmejne projekte in tudi na notranja prenosna omrežja, ki so bistvena za povezovanje energetskih trgov, za povezovanje proizvodnje obnovljive energije in zanesljivosti sistema, za odpravo energetskih otokov in za razbremenitev ozkih grl, ki vplivajo na evropsko električno omrežje kot celoto; poudarja, da je pomembno zagotoviti ustrezno upoštevanje oddaljenih regij in njihovih lokalnih potreb;

16.

poudarja potrebo po novi infrastrukturi, ki bo odpravila energetske otoke in odvisnost od enega samega dobavitelja ter izboljšala zanesljivost oskrbe;

17.

poudarja, da nobena regija držav članic EU, vključno z otoškimi, po letu 2015 ne bi smela ostati brez povezave z evropskimi plinskimi in električnimi omrežji oziroma da njena energetska varnost ne bi smela biti ogrožena zaradi pomanjkanja ustreznih povezav;

18.

pozdravlja prizadevanja Komisije za spodbujanje regionalnega sodelovanja in poziva k nadaljnjim smernicam glede takšnih regionalnih pobud;

19.

opozarja na priložnosti, ki jih obstoječa ureditev EU za regionalno sodelovanje ponuja za razvoj in krepitev čezmejnih projektov na področju energetske infrastrukture, zlasti v zvezi z obnovljivo energijo, in odločno zahteva, naj se instrumenti za regionalno sodelovanje (Euregio, EZTS) uporabljajo v ta namen;

20.

regionalne pobude bi morali poglabljati in še naprej razvijati, ker najbolj kažejo posebnosti, ki pogojujejo delovanje energetskega sistema na posameznih področjih (npr. strukturo virov v regiji, vetrno energetiko, omrežne omejitve, dostopnost virov);

21.

poudarja, da sodelovanje med občinami in regijami na nacionalni in evropski ravni prispeva k odpravi energetskih otokov, k dokončnemu oblikovanju notranjega energetskega trga in k izvajanju projektov energetske infrastrukture; meni, da lahko cilj evropskega teritorialnega sodelovanja v okviru kohezijske politike in makro-regionalne strategije povečajo priložnosti za sodelovanje v čezmejnih projektih, s čimer bi dosegli učinkovite in pametne medsebojne povezave med nekonvencionalnimi lokalnimi in regionalnimi viri energije ter velikimi energetskimi omrežji; poudarja, da ustrezna koordinacija infrastrukturnih projektov lahko zagotovi najboljše možno razmerje med stroški in koristmi ter čim večjo učinkovitost sredstev EU; v zvezi s tem meni, da je treba regionalno sodelovanje izboljšati, predvsem zato, da bi zagotovili ustrezno povezavo med zastavljenimi prednostnimi nalogami in evropskimi regijami;

22.

poziva Komisijo in države članice k sprejetju ukrepov, ki bodo operaterje prenosnih sistemov ustrezno spodbudili, da bodo proučili mogoče povezovalne daljnovode z regionalnega ali evropskega vidika in svoje investicijske načrte utemeljili na družbeno-gospodarskih učinkih energetskih povezovalnih daljnovodov in ne samo na gospodarnosti projekta, s čimer bodo preprečili premajhno vlaganje v prenosne zmogljivosti;

23.

poziva Komisijo, da do konca leta 2011 predloži možne rešitve za navzkrižja ciljev, ki jih je v tretjem letnem poročilu z dne 15.11.2010 opisal evropski koordinator Georg Wilhelm Adamowitsch, na primer navzkrižje med nujno potrebno izgradnjo infrastrukture in togimi okoljskimi določbami;

24.

poziva k sprejetju ukrepov, s katerimi bi zagotovili skladnost z mednarodnimi sporazumi, kot je konvencija iz Espooja, pred samim pričetkom ali nadaljnjim razvojem čezmejnih projektov, in opozarja na potrebo po spodbujanju tesnejšega sodelovanja na področju širitve energetskih omrežij, predvsem med Rusijo in Belorusijo ter baltskimi državami, in na potrebo po razvoju dialoga o energiji med EU in Rusijo, predvsem zato, da bi dosegli cilj zanesljive oskrbe z energijo za države članice in regije EU;

25.

pozdravlja odločitev Komisije, da uvedejo "stresni testi" za evropske jedrske elektrarne; meni, da so prihodnje zakonodajne pobude za vzpostavitev skupnega okvira za jedrsko varnost ključne za nenehno izboljševanje varnostnih standardov v Evropi;

26.

ugotavlja, da so z energetsko infrastrukturo povezana velika tveganja, vključno z operativnimi tveganji (na primer preobremenjenost in nestanovitnost oskrbe), naravnimi tveganji (na primer potresi in poplave), okoljskimi tveganji (na primer onesnaženje, izgubljanje habitatov in biotske raznovrstnosti) ter antropogenimi/političnimi tveganji (na primer varnostna tveganja in terorizem); zato poziva, naj se odločitve o razvoju pametnih omrežij izvajajo tako, kot to določa Direktiva 2008/114/ES o kritični infrastrukturi; predlaga, naj države članice pripravijo zemljevid tveganja kot orodje za sprejemanje odločitev in spremljanje rezultatov uvajanja pametnih omrežij, da bi izboljšale njihovo medsebojno povezljivost;

27.

poziva Komisijo, naj prouči možnost, da se med prednostne naloge na področju energetske infrastrukture vključijo projekti, ki bi povečali varnost in zaščito obstoječih velikih energetskih infrastruktur v Evropi (cevovodi za plin in nafto, električna omrežja, jedrske elektrarne, terminali za UZP itd.) pred nesrečami, naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih povzroči človek;

28.

meni, da bi moral desetletni načrt za razvoj omrežja, ki sicer določa ustrezne projekte infrastrukture za elektriko in plin, opredeliti tudi prednostne naloge za izbiro projektov evropskega interesa, ki jih je treba izpolniti, da se dosežejo energetski in podnebni cilji EU brez poseganja v delovanje notranjega trga; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba zmogljivosti za medsebojno povezovanje obravnavati na enaki ravni kot cilje 20–20–20, v skladu s tem pa bi morali desetletni načrt za razvoj omrežja razumeti kot instrument za spremljanje skladnosti s ciljem 10 % medsebojnih povezav;

29.

poziva Komisijo, naj zaradi zagotavljanja boljšega upravljanja bodočega načrtovanja elektroenergetske in plinske infrastrukture EU predstavi konkretne predloge za izboljšanje preglednosti in javne udeležbe pri določanju prednostnih nalog EU v širše zastavljenem postopku sodelovanja zainteresiranih strani (kar na primer vključuje energetski sektor, neodvisne strokovnjake, organizacije potrošnikov in nevladne organizacije); meni, da je objava tehničnih podatkov za načrtovanje bistven element za zagotovitev te udeležbe;

30.

meni, da je treba nameniti pozornost lastništvu energetske infrastrukture v EU, ki je v lasti tujih družb ali njihovih hčerinskih družb, nima pregledne upravljavske strukture in je pod prevelikim vplivom tujih vlad; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pripravi predloge za vzpostavitev ustreznih pravnih in institucionalnih zaščitnih ukrepov, zlasti v zvezi z dostopom do javnega financiranja iz sredstev EU;

31.

meni, da bi moral desetletni načrt za razvoj omrežja prispevati k tekočemu programu razvoja evropske infrastrukture za prenos plina in električne energije v okviru dolgoročne evropske perspektive načrtovanja, ki se izvaja pod nadzorom Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev in Komisije, ob upoštevanju ustreznih predpisov iz tretjega svežnja o notranjem trgu;

32.

poudarja, da je treba ta pristop od spodaj navzgor dopolniti z ustrezno strukturiranim pogledom od zgoraj navzdol z evropskega vidika;

33.

poudarja, da je spodbujanje gradnje prenosne in distribucijske infrastrukture za učinkovito in pametno vključevanje obnovljive energije ter spodbujanje novih načinov uporabe električne energije (kot so električna ali hibridna vozila) bistveno za uspešno doseganje splošnih energetskih ciljev, pozdravlja prednostni pomen, ki je bil pripisan prihodnjemu evropskemu nadomrežju, in pilotne projekte, podprte na forumu v Firencah; poziva Komisijo, naj se posvetuje z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, da se pospeši opredelitev elektroenergetske avtoceste kot povezane omrežne infrastrukture na osnovi vozlišča, da se čim bolj izboljšajo povezljivost, odpornost sistema in operativna prožnost ter znižajo stroški brez izključevanja katerega koli širšega evropskega geografskega ozemlja, prav tako poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu do sredine leta 2014 predstavi osnutek, ki bo najbolje vključeval posebne potrebe, nastajajoče zaradi prenosa obnovljive energije;

34.

poudarja, da je otoke in gorata območja zaradi geografskih ovir, ki so lastne njihovemu položaju, izjemno težko povezati v energetsko omrežje EU; zato poziva Komisijo, naj upošteva različne okoliščine v regijah in naj se osredotoči predvsem na regije s posebnimi geografskimi in demografskimi značilnostmi, kot so otoki, gorate in redko poseljene regije, da bi zagotovili večjo raznolikost virov energije in spodbujali obnovljive vire energije ter s tem zmanjšali odvisnost od uvožene energije; poziva Komisijo, naj med prednostnimi nalogami glede energetske infrastrukture za leto 2020 obravnava tudi posebno stanje otoških energetskih sistemov;

35.

poudarja, da je potrebna medsektorska politična usklajenost glede energetskih infrastruktur in njihove povezave z okvirom pomorskega prostorskega načrtovanja, in da bi lahko to bilo koristno tudi za umeščanje velikih projektov priobalnih vetrnih elektrarn v splošno strategijo;

36.

ne glede na to opozarja Komisijo, da bi bilo treba zaradi varnostnih in gospodarskih razlogov vsako državo članico tudi podpreti, da postane proizvajalka in potrošnica trajnostne energije;

37.

meni, da je razvoj proizvodnje električne energije na regionalni ravni pomembno sredstvo za zagotavljanje energetske samozadostnosti v različnih delih Evrope, predvsem v baltski regiji, ki je še naprej izolirana in odvisna od enega samega vira oskrbe; ugotavlja, da imajo regije širok nabor virov, ki jih lahko izkoriščajo, vključno z možnostmi, ki jih nudijo naravni viri, in da bi si morali v bodoče prizadevati za čim večje izkoriščanje teh virov, da bi povečali raznovrstnost proizvodnje energije;

38.

poudarja pomen učinkovite plinske infrastrukture za izboljšanje raznovrstnosti in zanesljivosti oskrbe, za prispevanje k boljšemu delovanju notranjega energetskega trga ter za zmanjšanje energetske odvisnosti ob hkratnem spoštovanju potrebe po bistvenem zmanjšanju emisij energetskega sektorja do leta 2050; poudarja potrebo po dodatnem in pravilnem izvajanju zahtev glede prožnosti plinske infrastrukture, predvsem zaradi zagotavljanja možnosti spremembe smeri tokov in medsebojnih povezav, in poudarja, da je treba plinsko infrastrukturo razvijati ob popolnem upoštevanju prispevka terminalov za utekočinjeni zemeljski plin/stisnjeni zemeljski plin, prevoznih ladij in skladišč kot tudi razvoja uplinjene biomase in bioplina;

39.

pozdravlja mnenje Komisije, da bo imel zemeljski plin pomembno vlogo kot alternativno gorivo; vendar poudarja, da bodo morali tudi drugi energetski nosilci in hranilniki električne energije prevzeti takšno vlogo, da se zagotovi zanesljivost oskrbe; poudarja, da bo raznovrstnejša kombinacija energetskih virov še vedno osnova za varno in stroškovno učinkovito oskrbo z energijo;

40.

ugotavlja, da so v nasprotju z vsemi drugimi infrastrukturnimi naložbami, ki jih namerava spodbuditi EU, plinske povezave in skladišča za plin v skladu z uredbo iz leta 2009 o zanesljivosti oskrbe s plinom obvezna infrastruktura; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi morala EU v določeni meri financirati infrastrukturne izboljšave, zahtevane v skladu z uredbo iz leta 2009;

41.

odločno poziva Komisijo, naj oceni nekonvencionalne vire plina in naj pri tem upošteva pravna vprašanja, življenjski cikel, razpoložljive rezerve, vpliv na okolje in gospodarsko izvedljivost; poziva Komisijo, naj na podlagi načela enake obravnave virov primarne energije temeljito ovrednoti potencialne koristi in tveganja uporabe nekonvencionalnih virov plina v EU;

42.

meni, da bo dekarbonizacija gospodarstva sicer pripeljala do vse večjega zmanjševanja porabe energije iz fosilnih goriv, vendar bo nafta še mnogo let ostala pomemben del oskrbe z energijo v EU, zato je treba med prehodom vzdrževati konkurenčen evropski prenos nafte in rafinerijsko infrastrukturo, da bi zagotovili varno in cenovno dostopno dobavo proizvodov porabnikom v EU;

43.

poudarja pomen načrtovanja integrirane energetske infrastrukture za kmetijske vire energije in manjše vire energije na podeželju, da bi spodbudili decentralizirano proizvodnjo energije, udeležbo na trgu in razvoj podeželja; poudarja pomen prednostnega dostopa do omrežja za obnovljive vire energije, kot določa Direktiva 2009/28/ES;

44.

poudarja potrebo po pripravi in prilagoditvi omrežij za proizvodnjo različnih oblik energije, kot sta električna energija in bioplin iz kmetijskih in gozdarskih virov, kar je posledica preoblikovanja skupne kmetijske politike;

45.

meni, da je treba posvetiti pozornost novim tehnološkim rešitvam za uporabo odpadne energije iz industrije, tj. sežganega plina, odpadne toplote itd.;

46.

poudarja pomen infrastrukture na ravni distribucije in pomembno vlogo, ki jo imajo industrijski porabniki in upravljavci distribucijskih omrežij pri vključevanju decentralizirane proizvodnje energije in ukrepov za učinkovitost na strani povpraševanja v sistem; poudarja, da bi bolj prednostno obravnavanje upravljanja povpraševanja in proizvodnje energije na strani povpraševanja precej okrepilo vključevanje decentraliziranih virov proizvodnje energije in pospešilo doseganje splošnih ciljev energetske politike; verjame, da to velja tudi za nacionalne infrastrukturne projekte, katerih pozitiven učinek presega nacionalne meje v smislu oskrbe ali medsebojne povezanosti notranjega energetskega trga;

47.

poziva Komisijo, naj do leta 2012 predstavi konkretne pobude za spodbujanje razvoja zmogljivosti za skladiščenje energije (vključno z večnamenskimi obrati za plin/vodik, pametnimi baterijami s povratnim pretokom za električna vozila, hidroelektrarnami za črpanje in shranjevanje energije, decentraliziranimi skladišči bioplina, visokotemperaturnimi sončnimi obrati, skladišči stisnjenega zraka in drugimi inovativnimi tehnologijami); predlaga, naj Komisija oceni dodatne pobude za shranjevanje energije, da se čim bolj poveča povezovanje obnovljive energije;

48.

meni, da morata biti posodobitev in povečanje učinkovitosti urbanih toplovodnih omrežij in omrežij za ohlajanje prednostna naloga za EU, ki mora biti primerno izražena in podprta tako z vidika trenutnega finančnega okvira kot tudi v okviru prihodnje finančne perspektive;

49.

pozdravlja do zdaj razvite projekte za zajemanje CO2, njegov prenos in skladiščenje; poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi vmesno poročilo, v katerem bo tudi s tehničnega in gospodarskega vidika ocenila rezultate uporabe eksperimentalnih tehnologij, financiranih s sredstvi EU, za zajemanje in skladiščenje ogljika za elektrarne na premog;

50.

odločno poziva Komisijo, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno z ustreznimi upravljavci omrežij in udeleženci na trgu, kritično oceni in pregleda, kjer je to potrebno, vsote potrebnih naložb, ki so bile podane v sporočilu o prednostnih nalogah za energetsko infrastrukturo, predvsem v zvezi z zmanjševanjem povpraševanja prek ukrepov za energetsko učinkovitost, in jo poziva, naj poroča Svetu in Parlamentu o naložbah, ki bodo verjetno potrebne;

51.

želi spomniti, da bodo pri izgradnji, delovanju in razgradnji projektov energetske infrastrukture poleg kapitalskih in operativnih stroškov nastali tudi znatni okoljski stroški; poudarja, da je te stroške pomembno upoštevati v analizi stroškov in koristi, pri čemer je treba uporabiti pristop upoštevanja stroškov za ves življenjski cikel;

52.

meni, da bi bilo treba od upravljavcev distribucijskih omrežij zahtevati, naj dajo vse prenosne vode v celoti na voljo trgu, s čimer bi preprečili rezervacijo prenosnih zmogljivosti za čezmejne mehanizme izravnave itd., ter da je treba to zahtevo opredeliti v zavezujoči zakonodaji, ki temelji na veljavnih smernicah dobre prakse Skupine evropskih regulatorjev za električno energijo in plin (ERGEG);

53.

podpira okrepljeno sodelovanje med državami članicami, usmerjeno v oblikovanje regionalnih regulativnih organov za več držav članic; pozdravlja podobne pobude v smeri oblikovanja enotnih regionalnih upravljavcev distribucijskih omrežij;

54.

poziva Komisijo in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), naj si prizadevata oblikovati skupni evropski meddnevni trg do leta 2014, saj bi to omogočilo prosto izmenjavo energije na vseh prenosnih povezovalnih vodih med državami in/ali različnimi cenovnimi območji;

55.

meni, da bi morala biti energetska infrastruktura v večji meri usmerjena h končnemu porabniku in se bolj osredotočiti na odnos med zmogljivostmi distribucijskega sistema in porabo, ter poudarja potrebo po dvosmernih tokovih energije in informacij v realnem času; poudarja prednosti, ki jih prinaša nov plinski in elektroenergetski sistem, ki vključuje učinkovite tehnologije, materiale in storitve, kot so pametna omrežja, pametni števci in interoperabilne storitve upravljanja z energijo glede obremenitve in povpraševanja, ki temeljijo na uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije, kar vključuje razvoj formul za inovativno in dinamično določanje cen ter sistemov za odziv na povpraševanje v korist potrošnikov;

56.

poudarja, da je treba spodbujati razvoj uporabniku prijaznih tehnologij in upravljanja povpraševanja, da se zagotovi namestitev tehnologij pametnih omrežij in sistemov za odziv na povpraševanje ter dosežejo celovite koristi od pametnih omrežij za vse zainteresirane strani;

57.

poudarja, da bi moralo biti uvajanje pametnih omrežij med prednostnimi nalogami energetske infrastrukture z namenom uresničevanja energetskih in podnebnih ciljev EU, saj bo prispevalo k povezovanju porazdeljene proizvodnje obnovljive energije in električnih avtomobilov, zmanjšanju energetske odvisnosti in razvoju prožnosti in zmogljivosti električnega sistema; verjame, da pametna omrežja nudijo edinstveno priložnost za okrepitev inovativnosti, ustvarjanja delovnih mest ter konkurenčnosti evropske industrije, predvsem pa malih in srednjih podjetij;

58.

poziva Komisijo, naj pospeši nujni razvoj velikih predstavitvenih projektov pametnih omrežij kot najboljšega načina za merjenje stroškov in koristi za evropsko družbo; ugotavlja, da so za skupni prevzem tveganja pri naložbah za ta projekt potrebna javna sredstva v okviru javno-zasebnega partnerstva, ki ga učinkovito zagotavlja Pobuda za evropsko električno omrežje (EEGI);

59.

ugotavlja, da so pametna omrežja rezultat konvergence med električno energijo ter informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, zato je treba posebno pozornost nameniti sodelovanju obeh sektorjev, na primer v zvezi z učinkovito uporabo radijskega spektra po vsej Evropi in razumevanjem uporabnosti pametnih omrežij pri načrtovanju prihodnjega "interneta stvari"; poziva Komisijo, naj vzpostavi načrt sodelovanja med različnimi zadevnimi enotami (GD za raziskave, GD za energetiko, GD za informacijsko družbo itd.), da se zagotovi čim doslednejši in na splošno čim učinkovitejši prispevek k namestitvi in delovanju pametnih omrežij kot temeljna podlaga za dejavnosti energetske politike;

60.

poziva Komisijo, naj oceni, ali so za izvedbo pametnega omrežja potrebne kakršne koli nadaljnje zakonodajne pobude v skladu s pravili tretjega svežnja o notranjem trgu z energijo; meni, da mora ocena upoštevati naslednje cilje: i) zagotovitev ustreznega odprtega dostopa in izmenjavo operativnih informacij med akterji in njihovimi fizičnimi vmesniki; ii) oblikovanje dobro delujočega trga energetskih storitev; ter iii) zagotavljanje primernih spodbud za upravljavce omrežij, da bi ti vlagali v pametne tehnologije za pametna omrežja;

61.

poziva k večji osredotočenosti na interakcijo med zmogljivostmi distribucijskega sistema in porabo, vključno s skupno strategijo za evropsko pametno omrežje, in ugotavlja, da je treba v skladu s sklepi Sveta z dne 4. februarja 2011 tehnične standarde za pametna omrežja sprejeti najpozneje do konca leta 2012;

62.

poudarja, da je treba omrežja prilagoditi novim udeležencem, da bi pospešili nove vire energije majhnega obsega, kot so gospodinjstva ter mala in srednja podjetja;

63.

meni, da bo v 7. in 8. okvirnem programu za raziskave in razvoj prednost namenjena tehnologiji pametnih omrežij v zvezi s posebno infrastrukturo za polnjenje električnih avtomobilov za hitro postavitev ustreznega decentraliziranega dvosmernega energetskega omrežja;

64.

opozarja na potrebo po oblikovanju stabilnega regulativnega okvira, da bi spodbudili zelo velike naložbe, ki so v Evropi potrebne za vzpostavitev pametnih omrežij;

65.

poudarja prednostno nalogo standardizacije in interoperabilnosti pametnih omrežij; poziva države članice, naj v sodelovanju z evropskimi in mednarodnimi organi za standardizacijo in predstavniki industrije pospešijo prizadevanja za pripravo tehničnih in varnostnih standardov za vozila na električni pogon, polnilno infrastrukturo ter pametna omrežja in pametne števce, ki naj bi bili dokončani do konca leta 2012; poudarja, da morajo tehnologije temeljiti na odprtih mednarodnih standardih, da se zagotovi njihova stroškovna učinkovitost, kar bo povečalo interoperabilnost sistemov, porabnikom pa bo zagotovilo izbiro v smislu rešitev;

66.

priznava, da se standardizacijska prizadevanja na področju pametnega merjenja razvijajo s standardizacijskim mandatom M/441, ki ga je Komisija izdala evropskim organizacijam za standardizacijo (CEN, CENELEC in ETSI), in poudarja, da bi morali tehnični standardi za pametne števce upoštevati dodatne funkcionalnosti, opredeljene v končnem poročilu Koordinacijske skupine CEN/CENELEC/ETSI za pametne števce (SM-CG), in sicer:

67.

pozdravlja delo, ki sta ga opravila Pobuda za evropsko električno omrežje (EEGI) in delovna skupina Komisije za pametna omrežja; poziva Komisijo, naj čim bolj upošteva njune ugotovitve o posebni zakonodaji za pametna omrežja, ki bodo sprejete v prvi polovici leta 2011;

68.

poudarja, da je cilj pametnih števcev, da se uporabnikom zagotovi učinkovito spremljanje in nadzor nad lastno porabo energije;

69.

poudarja, da so države članice že sedaj obvezane, da v primeru pozitivne ocene začnejo uvajati pametne števce pri najmanj 80 % svojih končnih porabnikov do leta 2020, in opozarja na vmesni cilj namestitve pametnih števcev v 50 % gospodinjstev do leta 2015, kot je dogovorjeno v novi digitalni agendi za Evropo;

70.

poudarja, da bi države članice morale podpreti zadostno število pilotnih projektov za gospodinjstva, da bi okrepile odobravanje javnosti in spodbudile proces inovativnosti, kot to določa tretji sveženj o trgu z energijo; poziva Komisijo, naj na podlagi ocen, zahtevanih v tretjem energetskem svežnju, predstavi dodatne ukrepe za zagotovitev namestitve pametnih števcev za vse negospodinjske porabnike do leta 2014, pri čemer se začasno izvzamejo mikro podjetja; poziva k vzpostavitvi jasnih pravil glede varnosti, zasebnosti in varstva podatkov, ki morajo biti skladna z veljavno zakonodajo EU;

71.

poudarja, da morajo biti pri namestitvi naprav za upravljanje energije, zlasti kar zadeva namestitev pametnih števcev za gospodinjske odjemalce, najprej in predvsem pomembne jasne in otipljive koristi za končnega potrošnika; poudarja, da je treba potrošnike obveščati o njihovi porabi energije, da se jih dejavno vključi v prizadevanje za varčevanje z energijo, in zahteva posebno osredotočenost na kampanje za večjo ozaveščenost, zagotavljanje usposabljanja, jasno zaračunavanje, zagotavljanje stroškovne učinkovitosti in spodbujanje razvoja uporabniku prijaznih tehnologij;

72.

v zvezi s tem poudarja ključni pomen podpore raziskavam in inovacijam, ki ji je treba pomagati z dejavno politiko financiranja, tudi z uporabo inovativnih instrumentov, ki jih je še treba razviti, kot je Evropski sklad za financiranje inovacij ali celo Evropski sklad za patente;

73.

poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za izbor standardiziranega licenciranega frekvenčnega pasu radijskega spektra za pametne števce in omrežja;

74.

poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov oceni potrebo po dodatnih ukrepih za varstvo podatkov ter vloge in odgovornosti različnih akterjev, med drugim glede dostopa do podatkov in pravic do branja in spreminjanja ter glede posedovanja podatkov in ravnanja z njimi, ter da po potrebi izda ustrezne regulativne predloge in/ali smernice;

75.

pozdravlja prednostne koridorje, ki jih je opredelila Komisije, in se strinja, da je treba omejene vire bolje izkoristiti; znova poudarja, da medtem ko je za načrtovanje in razvoj infrastrukturnih projektov pretežno odgovoren trg, lahko EU spodbudi nekatere projekte tako, da jim dodeli status "projekta evropskega interesa" in nekaterim izmed njih zagotovi javno financiranje;

76.

poziva k oblikovanju jasne in pregledne metodologije, ki bi omogočila izbiro prednostnih projektov, s katerimi bi zadostili najnujnejšim evropskim potrebam; poudarja, da bi morala izbira projektov v evropskem interesu potekati na podlagi nepristranskih in preglednih meril ter sodelovanja vseh zainteresiranih strani;

77.

poudarja, da bi morali vsi projekti v evropskem interesu prispevati k doseganju ciljev energetske politike EU – dokončanje notranjega trga, spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter izboljšanje varnosti oskrbe – ter biti zmožni pomembno prispevati k:

78.

meni, da bi morali za to, da bi upravičili prednostno obravnavo nekaterih projektov, upoštevati naslednja merila:

79.

meni, da za to, da bi omogočili nadaljnje določanje prednostnih projektov, bi morali upoštevati naslednja merila:

80.

poudarja pomen regionalnega sodelovanja pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju opredeljenih prednostnih nalog ter pri pripravi naložbenih načrtov in posebnih projektov; meni, da se lahko obstoječe strategije za makroregije (kot sta Baltik ali Podonavje) uporabljajo kot modeli za platforme sodelovanja pri dogovarjanju in izvajanju energetskih projektov;

81.

poudarja, da je treba nujno pospešiti združevanje notranjega energetskega trga, predvsem s spodbujanjem projektov, s katerimi bi zagotovili, da bi sosednje države imele uravnoteženo nacionalno energetsko mešanico;

82.

poudarja, da je treba odstraniti ovire na področju konkurence in tržno usmerjenega razvoja vseh energetskih infrastruktur, vključno z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem;

83.

opozarja, da geografske ovire, značilne za položaj otoških ozemelj, zelo otežujejo njihovo vključevanje v energetsko omrežje Unije in da jim je treba nameniti posebna sredstva za zmanjšanje njihove energetske odvisnosti, bodisi z razvojem njihovega notranjega potenciala na področju obnovljivih energij bodisi s spodbujanjem energijske učinkovitosti in varčevanja z energijo;

84.

poudarja, da je treba izboljšati preglednost s pomočjo jasnega obveščanja javnosti glede namena in podatkov o tehničnem načrtovanju posameznega projekta; poziva, da je treba dokazila o skladnosti z merili preverjati v okviru javnih posvetovanj;

85.

meni, da je treba poleg velikih infrastrukturnih projektov podpreti tudi manjše projekte, ki bi lahko imeli visoko dodano vrednost in bi jih bilo mogoče hitreje dokončati;

86.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da projekti, ki se jim odobri status projektov v evropskem interesu, po odobritvi še naprej izpolnjujejo zgornja merila; meni, da je treba za vsakršno večjo spremembo projekta oceniti njegov status kot projekt v evropskem interesu;

87.

se strinja, da je treba zagotoviti pravočasno izvajanje projektov v evropskem interesu, in pozdravlja predlog Komisije za poenostavitev, boljše usklajevanje, izboljšanje in pospešitev postopkov za izdajo dovoljenj, vendar le ob spoštovanju načela subsidiarnosti in nacionalne pristojnosti za izdajo dovoljenj, da se zagotovi, da obstoječi roki na teh področjih ne bodo odvračali zasebnih vlagateljev od inovativnosti;

88.

pozdravlja vzpostavitev nacionalnega kontaktnega organa ("vse na enem mestu") za vsak projekt evropskega interesa, ki bi deloval kot enotni upravni posrednik med izvajalci in različnimi organi, udeleženimi v postopku za izdajo dovoljenj; meni, da je treba v zvezi s čezmejnimi projekti zagotoviti nadaljnje usklajevanje med nacionalnimi točkami "vse na enem mestu" in da mora imeti Komisija pri takšnem usklajevanju pomembnejšo vlogo; poudarja, da morajo Komisija in nacionalni organi pred ustanovitvijo novih enot "vse na enem mestu" v celoti izkoristiti obstoječe institucije;

89.

poudarja, da morajo biti vsi nacionalni kontaktni organi neodvisni in in ne smejo biti pod političnim ali gospodarskim vplivom; meni, da je treba projekte v evropskem interesu obravnavati po vrstnem redu prejetja in v časovnem okviru, ki bo določen v prihodnjem predlogu Komisije;

90.

poudarja pomen pravočasnega dokončanja projektov in visokokakovostnega dialoga med zainteresiranimi stranmi; spodbuja Komisijo, naj zagotovi sistem za izdajo opozoril (od manj pomembnih do resnih), če država članica prošnje za izdajo dovoljenja ne bi obravnavala v primernem roku, ter naj pozorno spremlja, ali nacionalni upravni postopki zagotavljajo pravilno in hitro izvajanje projekta evropskega interesa; v primeru težav pozdravlja uvedbo okvirnih časovnih omejitev, v okviru katerih morajo pristojni izvršni organi sprejeti dokončno odločitev; odločno poziva Komisijo, naj ob odsotnosti takšne odločitve razišče, ali je takšno zamudo mogoče razumeti kot poskus države članice, da ovira pravilno in hitro izvajanje notranjega trga EU z energijo;

91.

poziva Komisijo, naj ob upoštevanju raznolikosti posebnih lastnosti posameznih projektov in njihove ozemeljske značilnosti določi, ali je mogoče vzpostaviti skupne ali usklajene postopke za oblikovanje konkretnih ad hoc ključnih ukrepov in najboljših praks (redna izmenjava informacij, pravočasno obveščanje o sprejetih odločbah, skupni mehanizmi za reševanje težav itd.), ter naj oceni ustreznost uporabe arbitražnih postopkov kot orodja za sprejemanje dokončnih odločitev;

92.

poudarja, da je treba sprejeti pristop, ki bi v večji meri temeljil na sodelovanju, in priznava, da je zagotavljanje boljšega sprejemanja energetskih projektov s strani lokalnega prebivalstva tesno povezano z zagotavljanjem ustreznih informacij o namenu teh projektov ter z lokalno udeležbo v čim zgodnejši fazi razvoja takšnih projektov; poziva civilno družbo na vseh ravneh, nevladne organizacije, industrijo, socialne partnerje in potrošniške organizacije, naj sodelujejo v posvetovalnem postopku za projekte v evropskem interesu; poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem posvetovanja in ocenjevanja za opredelitev in razširitev najboljših praks in znanja glede tega, da javnost soglaša z infrastrukturo;

93.

glede na pomen, ki jih imajo regionalne strategije na področju trajnostne energije za razvojni potencial regij, poudarja, da je treba vzpostaviti platforme za izmenjavo najboljših praks, pridobljenih v regijah, pri čemer je treba upoštevati uspešne zglede občin in regij, ki so se specializirale na področju obnovljivih virov energije, varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti; v zvezi s tem poziva k sistemu posvetovanja in ocenjevanja, da se po potrebi opredelijo, razširijo in posnemajo najboljše prakse in znanje o pridobivanju soglasja javnosti glede infrastrukture;

94.

poudarja, da predstavlja največji izziv zagotavljanje soglasja lokalne javnosti za projekte energetske infrastrukture; je prepričan, da je soglasje in zaupanje javnosti ter nosilcev odločanja mogoče doseči le s pomočjo odprtih in preglednih razprav med pripravami na sprejemanje odločitev glede projektov energetske infrastrukture;

95.

poziva Komisijo, naj oceni, ali sta posodobitev in nadgradnja obstoječih energetskih koridorjev primernejši od odprtja novih koridorjev z vidika stroškovne učinkovitosti in soglasja javnosti;

96.

priporoča širše obveščanje o pomenu energetskih omrežij v Evropski uniji; Komisijo poziva k razmisleku o evropski informativni in komunikacijski kampanji o energetskih omrežjih, ki bi se izvajala na nacionalni in lokalni ravni;

97.

ugotavlja, da so naložbe v omrežja ciklične narave in da jih je treba obravnavati glede na stanje v preteklosti; poudarja, da se stara velik delež infrastrukture, ki je bila v preteklih desetletjih zgrajena za medsebojno povezovanje centraliziranih elektrarn; poudarja, da bo družba pričakovala optimiziranje stroškov ohranjanja delovanja obstoječe infrastrukture in izgradnje nove infrastrukture prek javno-zasebnih partnerstev in prek razvoja inovativnih finančnih instrumentov; poudarja, da je treba natančno določiti potrebe na področju infrastrukture ter se izogniti vpetosti v presežne zmogljivosti ob polnem upoštevanju možnosti za doseganje stroškovno učinkovite energijske učinkovitosti;

98.

poudarja, da mora učinkovito delovanje trga financirati večino izdatkov za naložbe v zahtevano infrastrukturo na podlagi načel ustrezne porazdelitve stroškov, preglednosti, nediskriminacije in stroškovne učinkovitosti ter v skladu z načelom "uporabnik plača"; od Komisije zahteva, naj oceni, ali obstoječe regulativne spodbude zadostujejo, da se trgu pošlje potreben signal, in kakšne dopolnilne ukrepe potrebujemo, vključno s tistimi za boljša pravila glede porazdelitve stroškov;

99.

meni, da če ni nobene regulativne alternative in trg sam ne more zagotoviti potrebnih naložb, se lahko s sredstvi EU financirajo nekateri omejeni projekti evropskega interesa s posebnimi značilnostmi, zaradi katerih komercialno niso donosni, vendar je njihov razvoj potreben za uresničevanje ciljev energetske politike EU; meni, da bi lahko javno financiranje uporabili kot vzvod za zasebne naložbe z oblikovanjem inovativne mešanice finančnih instrumentov, če to ne izkrivlja konkurence;

100.

ugotavlja, da Evropski sklad za regionalni razvoj bistveno prispeva k financiranju projektov energetske infrastrukture in drugih projektov ter opozarja na bistveno vlogo kohezijske politike na lokalni in regionalni ravni, kar zadeva energetsko učinkovitost in doseganje ciljev EU glede obnovljivih virov energije;

101.

poudarja, da kohezijski in strukturni skladi morajo imeti še naprej osrednjo vlogo pri naših infrastrukturnih projektih; meni, da bi bil kakršen koli poskus ustvarjanja novih sektorskih skladov s sredstvi kohezijske politike zgrešen;

102.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo financiranje naložb v infrastrukturo tržno zasnovano, da bi tako preprečili izkrivljanje konkurence in ustvarjanje napačnih spodbud za naložbe, vendar pod pogojem, da se tudi zagotovi javni interes, zlasti na regionalni in lokalni ravni ter na ozemljih s posebnimi geografskimi značilnostmi, kot so otoki, gorate regije in zelo redko poseljene regije, in sicer s pomočjo omejenega zneska javnih finančnih sredstev, ki mora privesti do inovativne mešanice finančnih instrumentov, s katero pritegnemo zasebne naložbe;

103.

meni, da bi morala Evropska unija financirati trgovinsko neprivlačne projekte, ki niso zmožni pritegniti zasebnih vlagateljev, vendar so z energetskega vidika bistveni za medsebojno povezovanje izoliranih regij EU z evropskimi elektroenergetskimi in plinskimi omrežji, kot sestavni del oblikovanja enotnega trga z energijo v Evropski uniji;

104.

poziva Komisijo, da javno financiranje omogoči samo državam članicam, ki so v celoti prenesle veljavno zakonodajo EU in jo pravilno uporabljajo, vključno z regulativnimi predpisi, ki so določeni v tretjem svežnju o notranjem trgu;

105.

poziva Komisijo, naj pregleda pravila o državni pomoči v zvezi z energetsko infrastrukturo in po potrebi predloži predloge o spremembi teh pravil, da bi državam članicam omogočala spodbujanje modernizacije infrastrukture; hkrati poziva Komisijo, naj izda nov dokument s smernicami o javnem financiranju projektov in trenutni zakonodaji o državni pomoči, ki določa jasna merila za javno financiranje energetske infrastrukture; poudarja, da morajo ta dokument pripraviti skupaj GD za energetiko, GD za konkurenco in GD za regionalni razvoj, da se prepreči kakršna koli neskladnost s pravili Komisije;

106.

zahteva, da se na podlagi strateških ciljev upošteva geografsko načelo glede prihodnjih energetskih subvencij na področju infrastrukture ter raziskav in razvoja; poleg tega vztraja, da že razvite regije pridobijo subvencije za raziskave in razvoj le, če subvencionirano dejavnost izvajajo skupaj z manj razvitimi regijami;

107.

poudarja, da je stabilen, predvidljiv in ustrezen zakonodajni okvir, vključno z ustrezno stopnjo donosa in spodbudami za novo infrastrukturo, bistven za spodbujanje naložb v prenos in distribucijo; poudarja, da bi morali regulatorji spodbujati izvajanje novih tehnologij s pomočjo tržnih spodbud in pilotnih projektov;

108.

meni, da lahko zasebne naložbe olajšajo pravočasno izgradnjo potrebne energetske infrastrukture, saj je infrastrukturni izziv tako velik, da je treba ustrezno sprostiti zasebna sredstva; meni, da mora Komisija, medtem ko se zasebni vlagatelji soočajo z infrastrukturnim izzivom, vzpostaviti jasne smernice za vključitev tržnih akterjev in zasebnih vlagateljev v tako imenovan "komercialni vod"; meni, da je zaskrbljenost glede možnega vpliva na delovanje trga mogoče odpraviti tako, da se od komercialnih vodov zahteva prenos njihove celotne zmogljivosti na trg;

109.

poudarja, da bi morali v čim večji meri izkoristiti tržna orodja, vključno z izboljšanjem pravil o porazdelitvi stroškov, projektnimi obveznicami, obnovljivimi skladi, delniškimi skladi za obnovljive vire energije, jamstvi za posojila, nekomercialnimi instrumenti za delitev tveganja, spodbudami za financiranje javno-zasebnih partnerstev, partnerstvi z Evropsko investicijsko banko – z izboljšanjem njene zmogljivosti za posredovanje in s povečanjem razpoložljivih sredstev – ter z uporabo prihodkov od dražbe v okviru sistema za trgovanje z emisijami za projekte, povezane z obnovljivimi viri energije in energetsko učinkovitostjo, ter po potrebi z drugimi finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj upošteva finančne zmogljivosti in tržne razmere v manj razvitih državah članicah;

110.

poudarja pomen tesnejšega in učinkovitejšega sodelovanja z zasebnim sektorjem in finančnimi institucijami, kot sta Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj, da bi spodbudili potrebno financiranje, predvsem za prednostne čezmejne projekte; poziva Komisijo, naj preuči tudi ostale inovativne finančne instrumente in pomaga pri spodbujanju vzpostavljanja javno-zasebnih partnerstev, za katera morajo lokalni, regionalni in nacionalni organi zagotoviti ustrezne spodbude ter potreben zakonodajni okvir in podporo politikam; v zvezi s tem poudarja potrebo po razvoju tehnične pomoči in finančnega inženiringa na ravni lokalnih in regionalnih organov, s čimer bi lokalne akterje podprli pri oblikovanju projektov energetske učinkovitosti, npr. z izkoriščanjem instrumenta za tehnično pomoč ELENA v okviru evropskega partnerstva za inovacije in izkušenj družb za energetske storitve (ESCO) glede infrastrukture za energetsko učinkovitost;

111.

podpira zamisel o izdaji splošnih evropskih projektnih obveznic za financiranje velikih potreb Evrope po infrastrukturi in strukturnih projektov v okviru agende EU 2020, vključno z novo strategijo o razvoju energetske infrastrukture; meni, da bi projektne obveznice EU zagotovile potrebne naložbe in ustvarile zadostno zaupanje, s čimer bi lahko veliki naložbeni projekti pritegnili potrebno podporo in bi na ta način postali pomemben mehanizem za čim večjo javno podporo; poudarja, da morajo za trajnostni položaj Evrope ti projekti tudi prispevati tudi k ekološki preobrazbi našega gospodarstva;

112.

zlasti meni, da lahko projektne obveznice EU postanejo ključni finančni instrument za potrebne naložbe v energetsko infrastrukturo v Evropi, ki bi pomagal zasebnim projektnim družbam pritegniti finančna sredstva vlagateljev s kapitalskega trga; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi zakonodajni predlog o projektnih obveznicah EU;

113.

poudarja, da je pomembno, da regulatorji razvijejo skupno metodologijo za porazdelitev stroškov pri čezmejnih infrastrukturnih projektih, saj so za takšne spodbude za omrežno infrastrukturo značilne številne tržne pomanjkljivosti, ki so večinoma posledica naravnega monopola in pomanjkanja konkurence;

114.

opozarja, da so pomembne pregledne, sorazmerne, poštene in nediskriminatorne tarife, da se zagotovi ustrezna porazdelitev stroškov pri naložbah v čezmejno in notranjo infrastrukturo za prenos, pri čemer bi čezmejni vplivi lahko precej prispevali k doseganju ciljev politike EU, poštenim cenam za porabnike in večji konkurenčnosti; odločno poziva države članice, naj se vzdržijo uporabe prenizkih reguliranih tarif; pozdravlja predlog Komisije v zvezi z REMIT;

115.

opozarja, da tretji sveženj pri določanju tarif vzpostavlja obveznost za regulatorje, da ocenijo naložbe ne le na podlagi koristi v njihovi zadevni državi članici, ampak tudi na podlagi koristi v vsej EU; poziva Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, naj zagotovi, da bodo njeni člani spoštovali to obveznost; poziva Komisijo, naj nadalje oceni, ali stroškov in koristi ni mogoče pošteno razporediti s pomočjo določanja tarif, ali bi lahko bili kompenzacijski mehanizmi, ki bi temeljili na strogi preglednosti, koristni za odobritev čezmejnih projektov ali ustreznih notranjih projektov, ki so potrebni za doseganje energetskih ciljev EU;

116.

poudarja pomen povečanja zmogljivosti medsebojnega povezovanja energetskih omrežij na čezmejni ravni in zagotavljanja sredstev, ki so potrebna za doseganje zastavljenih ciljev, med drugim teritorialne kohezije;

117.

poziva k vzpostavitvi izboljšanih finančnih instrumentov na evropski ravni za podporo prizadevanju lokalnih regionalnih oblasti na področju naložb v trajnostno proizvodnjo energije;

118.

pozdravlja pobudo Komisije, da bo leta 2011 predstavila predlog za rešitev vprašanja o porazdelitvi stroškov pri tehnološko zahtevnih ali čezmejnih projektih, saj to velja za eno od glavnih ovir pri razvoju čezmejne infrastrukture, prav tako bo predstavila nov finančni instrument za podporo prednostnih projektov v obdobju 2014–2020;

119.

meni, da je pomembno, da v prihodnje dobi večji poudarek tudi upravljanje finančnih jamstev za naložbe, in da bosta vzpostavitev načrtovanega okvira financiranja in načrtovanje za proračunsko obdobje 2014-2020 ustrezno usklajena;

120.

meni, da morajo za vse zunanje cevovode in druga energetska omrežja, ki vstopajo na ozemlje Evropske unije, veljati pregledni medvladni sporazumi, pravila o notranjem trgu, vključno s pravili o dostopu tretjih strank, določbe o namembnosti, nadzor porazdelitve in upravljanje ozkih grl, trajanje pogodb ter klavzule "vzemi ali plačaj"; poziva Komisijo, naj zagotovi, da trenutni in prihodnji cevovodi ter trgovinski sporazumi upoštevajo evropski pravni red o energetiki, in po potrebi ukrepa;

121.

poziva Komisijo, naj dodatno omeji odobravanje izjem v zvezi z dostopom tretjih strank do energetske infrastrukture in za izjeme, odobrene za pregled, preveri, ali so še vedno potrebne; ugotavlja, da bi se morala z zagotovitvijo javnih financ ali podpore za projekte prek instrumentov, kot so projektne obveznice, podprte s strani Evropske investicijske banke itd., zmanjšati ali odpraviti potreba po sprejemanju izjem v zvezi z dostopom tretjih strank;

122.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.