(1)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, med drugim zaradi upoštevanja sprememb, uvedenih z Lizbonsko pogodbo, bi bilo zaradi jasnosti treba Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 nadomestiti s to uredbo.

(1)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, med drugim zaradi upoštevanja sprememb, uvedenih z Lizbonsko pogodbo, bi bilo zaradi jasnosti treba Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 nadomestiti s to uredbo, v skladu z Lizbonsko pogodbo, ki sta jo skupaj sprejela Evropski parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

(2)

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 je določila proračunska načela in finančna pravila, ki jih morajo vse institucije upoštevati v vseh zakonodajnih aktih. Treba bi bilo ohraniti temeljna načela, zasnovo in zgradbo navedene uredbe ter osnovna pravila upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja. Odstopanja od navedenih temeljnih načel bi bilo treba pregledati in čim bolj poenostaviti, pri čemer je treba upoštevati, ali so še relevantna, kakšna je njihova dodana vrednost za letni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun) in kakšno breme nalagajo zainteresiranim stranem. Treba je ohraniti in okrepiti ključne elemente finančne reforme – vlogo finančnih udeležencev, združevanje kontrol v operativnih službah, notranje revizorje, oblikovanje proračuna po dejavnostih, posodobitev računovodskih načel in pravil ter osnovna načela za donacije.

(2)

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 je določila proračunska načela in finančna pravila , ki urejajo določitev in izvrševanje splošnega proračuna, ki zagotavljajo dobro in učinkovito upravljanje, nadzor in zaščito finančnih interesov Unije ter večjo preglednost , ki jih morajo vse institucije upoštevati v vseh zakonodajnih aktih. Treba bi bilo ohraniti temeljna načela, zasnovo in zgradbo navedene uredbe ter osnovna pravila upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja. Odstopanja od navedenih temeljnih načel bi bilo treba pregledati in čim bolj poenostaviti, pri čemer je treba upoštevati, ali so še relevantna, kakšna je njihova dodana vrednost za letni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun) in kakšno breme nalagajo zainteresiranim stranem. Treba je ohraniti in okrepiti ključne elemente finančne reforme – vlogo finančnih udeležencev, združevanje kontrol v operativnih službah, notranje revizorje, oblikovanje proračuna po dejavnostih, posodobitev računovodskih načel in pravil ter osnovna načela za donacije.

(4a)

Kar zadeva raziskovalne okvirne programe Unije, bi bilo treba poskrbeti za nadaljnjo poenostavitev in uskladitev pravil in postopkov, kot je navedeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov (2) in v končnem poročilu strokovne skupine za vmesno oceno sedmega okvirnega programa, objavljenem 12. novembra 2010 na podlagi člena 7(2) Sklepa št. 1982/2006/ES.

(5)

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 je bila omejena na določitev splošnih načel in temeljnih pravil za celotni proračunski sektor, ki ga zajemata Pogodbi, izvedbena pravila pa so bila določena v Uredbi Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, da bi zagotovili boljšo hierarhijo pravil in razumljivost Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) se lahko Komisija pooblasti za sprejemanje aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnih aktov. Zato bi bilo treba nekatere določbe iz Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 vključiti v to uredbo. Podrobna pravila za uporabo te uredbe, ki jih sprejme Komisija, bi morala biti omejena na tehnične podrobnosti in izvedbene postopke.

(5)

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 je bila omejena na določitev splošnih načel in temeljnih pravil za celotni proračunski sektor, ki ga zajemata Pogodbi, izvedbena pravila pa so bila določena v Uredbi Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, da bi zagotovili boljšo hierarhijo pravil in razumljivost Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) se lahko z zakonodajnim aktom na Komisijo prenese pristojnost za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki samo dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta. Zato bi bilo treba nekatere določbe iz Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 vključiti v to uredbo.

(8)

Pravila, ki se nanašajo na obresti iz predhodnega financiranja, bi bilo treba poenostaviti, ker povzročajo pretirano upravno breme tako za prejemnike sredstev Unije kot tudi za službe Komisije, poleg tega pa povzročajo nesporazume med službami Komisije ter subjekti in partnerji. Zaradi poenostavitve, zlasti v zvezi s prejemniki donacij, ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba odpraviti obveznost ustvarjanja obresti iz predhodnega financiranja in izterjave teh obresti. Vendar pa bi bilo treba ohraniti možnost, da se ta obveznost vključi v sporazum o prenosu pooblastil, da se omogoči ponovna uporaba obresti iz predhodnega financiranja za programe, ki jih upravljajo nekateri pooblaščeni subjekti, oziroma njihova izterjava.

(8)

Pravila, ki se nanašajo na obresti iz predhodnega financiranja, bi bilo treba poenostaviti, ker povzročajo pretirano upravno breme tako za prejemnike sredstev Unije kot tudi za službe Komisije, poleg tega pa povzročajo nesporazume med službami Komisije ter subjekti in partnerji. Zaradi poenostavitve, zlasti v zvezi s prejemniki donacij, ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba takoj odpraviti obveznost ustvarjanja obresti iz predhodnega financiranja in izterjave teh obresti. Vendar pa bi bilo treba ohraniti možnost, da se ta obveznost vključi v sporazum o prenosu pooblastil, da se omogoči ponovna uporaba obresti iz predhodnega financiranja za programe, ki jih upravljajo nekateri pooblaščeni subjekti, oziroma njihova izterjava.

(11)

Pogodba zahteva, da je treba večletni finančni okvir določiti v obliki uredbe. Zato je treba nekatere določbe večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 vključiti v to uredbo. Zlasti je treba vzpostaviti povezavo med večletnim finančnim okvirom in letnim proračunskim postopkom zaradi zagotavljanja proračunske discipline. Vključiti je treba tudi določbe o zavezanosti Evropskega parlamenta in Sveta k spoštovanju dodeljenih odobritev za prevzem obveznosti, določenih v temeljnih aktih za strukturne ukrepe, razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo.

(11)

Ker bo v skladu s Pogodbo večletni finančni okvir v prihodnosti določen v obliki uredbe in ker je medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju v skladu s tem treba spremeniti, je logično nekatere določbe medinstitucionalnega sporazuma vključiti v to uredbo. Zlasti je treba vzpostaviti povezavo med večletnim finančnim okvirom in letnim proračunskim postopkom zaradi zagotavljanja proračunske discipline. Vključiti je treba tudi določbe o zavezanosti Evropskega parlamenta in Sveta k spoštovanju dodeljenih odobritev za prevzem obveznosti, določenih v temeljnih aktih za strukturne ukrepe, razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo.

(13a)

Prihodke, ki so jih nedržavne tretje strani prejele za uresničevanje legitimnih ciljev Unije, kot je boj proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret (npr. sporazum "Phillip Morris"), bi bilo treba obravnavati kot namenske prejemke, zlasti ko ti izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v postopku alternativnega reševanja sporov.

(16)

V zvezi z določbami o sorazmernosti bi bilo treba v okviru ocene tveganja, ki jo opravlja odredbodajalec, uvesti pojem dopustnega tveganja napake. Institucije bi morale imeti možnost odstopanja od splošnega 2-odstotnega praga pomembnosti, ki ga uporablja Računsko sodišče pri presojanju zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij. Raven dopustnega tveganja je ustreznejša podlaga za organ, ki da razrešnico, pri presojanju kakovosti obvladovanja tveganja s strani Komisije. Evropski parlament in Svet bi morala zato določiti raven dopustnega tveganja napake po področjih politik ter pri tem upoštevati stroške in koristi kontrol.

(16)

Da bi ocenili tveganje napake, ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja in ustreznega nadzora, ter primerno ukrepali, bi bilo treba uporabiti upravljalsko orodje za predstavitev tveganja napake.

(16a)

Načelo preglednosti iz člena 15 PDEU, ki od institucij zahteva, da delujejo čim bolj odprto, za področje izvrševanja proračuna Unije zahteva, da morajo državljani imeti možnost, da so seznanjeni s tem, kako in v katere namene Unija porablja sredstva. Ti podatki spodbujajo demokratično razpravo, prispevajo k sodelovanju državljanov v postopku sprejemanja odločitev Unije in krepijo institucionalni nadzor in pregled nad izdatki Unije. Ta cilj bi morali izpolnjevati z objavo, če je le mogoče, s pomočjo sodobnih komunikacijskih orodij, ustreznih podatkov o končnih izvajalcih in končnih upravičencih sredstev Unije, ob upoštevanju njihovih legitimnih interesov zaupnosti in varnosti, v primeru fizičnih oseb pa pravice do spoštovanja njihovega zasebnega življenja in varstva njihovih osebnih podatkov. V skladu z načelom proporcionalnosti bi morale institucije zato ubrati selektivni pristop. Odločitve o objavi bi morale temeljiti na ustreznih merilih, da bi bile podane informacije smiselne.

(23a)

Za donacije zelo nizkih in nizkih vrednosti se lahko uporabljajo poenostavljeni postopki na področju računovodstva in odobritev, da bi vzpostavili pristop, v središču katerega je upravičenec.

(23b)

Donacije se lahko odobrijo tudi na področju osnovnih raziskav, kjer na podlagi raziskovalne dejavnosti ni mogoče predstaviti nobenega izida ali rezultata.

(24)

Izkušnje z javno-zasebnimi partnerstvi, ki so v členu 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 institucionalizirana kot organi Unije, kažejo, da bi bilo treba uvesti dodatne možnosti, da bi povečali izbiro instrumentov, tako da bodo vključevali organe, katerih pravila bodo za zasebne partnerje prožnejša in dostopnejša od pravil, ki se uporabljajo za institucije Unije. Taki organi bi morali delovati v okviru posrednega upravljanja. Ustanovljeni bi morali biti s temeljnim aktom, njihovo delovanje pa bi morala urejati finančna pravila, ki bi upoštevala načela, potrebna za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije. Ta načela bi bilo treba sprejeti v delegirani uredbi in bi morala temeljiti na načelih, ki jih morajo spoštovati tretje osebe, ki so pooblaščene za opravljanje nalog izvrševanja proračuna. Po drugi možnosti bi lahko javno-zasebna partnerstva izvajali organi, katerih delovanje ureja zasebno pravo države članice.

(24)

Izkušnje z javno-zasebnimi partnerstvi, ki so v členu 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 institucionalizirana kot organi Unije, kažejo, da bi bilo treba uvesti dodatne možnosti, da bi povečali izbiro instrumentov, tako da bodo vključevali organe, katerih pravila bodo za zasebne partnerje prožnejša in dostopnejša od pravil, ki se uporabljajo za institucije Unije. Taki organi bi morali delovati v okviru posrednega upravljanja. Ustanovljeni bi morali biti s temeljnim aktom, njihovo delovanje pa bi morala urejati finančna pravila, ki bi upoštevala načela, potrebna za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije. Ta načela bi bilo treba sprejeti v delegirani uredbi, glede katere se je treba posvetovati z Evropskim računskim sodiščem , in bi morala temeljiti na načelih, ki jih morajo spoštovati tretje osebe, ki so pooblaščene za opravljanje nalog izvrševanja proračuna.

(25)

V to uredbo bi bilo zaradi člena 317 PDEU treba vključiti osnovne obveznosti držav članic v zvezi z nadzorom in revizijo, kadar posredno izvršujejo proračun v okviru deljenega upravljanja, ki so trenutno določene samo v predpisih posameznih sektorjev. Zato je treba vključiti določbe, ki bodo sestavljale skladen okvir za vsa zadevna področja o usklajeni upravni strukturi na nacionalni ravni, skupnih obveznostih upravljanja in kontrole za navedene strukture, letni upravni izjavi o zanesljivosti z neodvisnim revizijskim mnenjem o njej in letno izjavo držav članic, s katero prevzamejo odgovornost za upravljanje sredstev Unije, za katera so pooblaščene, ter mehanizmih finančne potrditve, odložitve in popravkov, ki jih izvaja Komisija. Podrobne določbe bi morale ostati v predpisih posameznih sektorjev.

(25)

V to uredbo bi bilo zaradi členov 317 in 290 PDEU treba vključiti osnovne obveznosti držav članic v zvezi z nadzorom in revizijo, kadar posredno izvršujejo proračun v okviru deljenega upravljanja, ki so trenutno določene samo v predpisih posameznih sektorjev. Zato je treba vključiti določbe, ki bodo sestavljale skladen okvir za vsa zadevna področja o usklajeni upravni strukturi na nacionalni ravni, kar ne ustvarja dodatnih nadzornih struktur, temveč omogoča državam članicam, da akreditirajo organe, pristojne za izvrševanje sredstev Unije . Države članice bi morale imeti pristojnost, da določijo subjekt ali organizacijo, ki izvaja funkcije akreditacijskega organa, ki je lahko na isti upravni ravni kot akreditirani organ ali ki je že pristojen za nadzor drugih organov; to ne bi smelo pomeniti, da države članice ne smejo izbrati druge strukture, če je ta v skladu z določbami te uredbe. Poleg tega bi bilo treba v to uredbo vključiti skupne obveznosti upravljanja in nadzora za navedene strukture, letne upravne izjave o zanesljivosti z neodvisnim revizijskim mnenjem o njej in letno izjavo držav članic, s katero prevzamejo odgovornost za upravljanje sredstev Unije, za katera so pooblaščene, ter mehanizme finančne potrditve, odložitve in popravkov, ki jih izvaja Komisija, da bi ustvarili usklajen zakonodajni okvir, ki bi tudi izboljšal splošno pravno varnost ter učinkovitost nadzora in popravnih ukrepov ter zaščito finančnih interesov Unije . Podrobne določbe bi morale ostati v predpisih posameznih sektorjev.

(33a)

Vsi osnutki predlogov, predloženi zakonodajnemu organu, bi morali biti primerni za uporabo uporabnikom prijaznih informacijskih tehnologij ("e-vlada"), zagotovljena pa bi morala biti interoperabilnost obdelanih podatkov pri upravljanju proračuna, kar bi moralo izboljšati učinkovitost. Predvideti bi bilo treba enotne standarde za prenos podatkov, ki so na razpolago v elektronski obliki. Za uresničitev teh ciljev bi bilo treba zagotoviti prehodno obdobje dveh let od začetka veljavnosti te uredbe.

(38a)

Pavšalne zneske in plačila s pavšalno stopnjo bi bilo treba uporabljati prostovoljno in samo kadar je to primerno. Pojasniti bi bilo treba terminologijo, ki se uporablja za plačila s pavšalno stopnjo in pavšalne zneske.

(38b)

Predložiti bi bilo treba nadaljnje pojasnilo ali utemeljeno opredelitev upravičenih stroškov, saj bi to povečalo skladnost z načelom celotnih stroškov, in sicer s posrednimi in neposrednimi stroški ter predhodno in nadaljnjo raziskavo.

(43a)

Da bi revidiranim subjektom omogočili dovolj časa za obravnavo zaključkov Računskega sodišča, ki bi lahko vplivali na zaključne račune revidiranih subjektov ali na zakonitost in/ali pravilnost z izkazi povezanih transakcij, Računsko sodišče zagotovi, da se vsi ti zaključki pravočasno posredujejo zadevni instituciji ali organu.

(44)

Določbe v zvezi z začasnimi zaključnimi računi in končnim zaključnim računom bi bilo treba posodobiti, in sicer bi bilo treba določiti informacije, ki jih je treba priložiti zaključnim računom, poslanim računovodji Komisije za namen konsolidacije. Treba bi bilo vključiti tudi sklicevanje na spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami, ki ga institucije in organi, ki se financirajo iz proračuna, priložijo zaključnim računom, ki jih pošljejo Računskemu sodišču, ter spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami, ki se priloži ob predložitvi končnega konsolidiranega zaključnega računa Unije. Poleg tega bi bilo treba določiti krajši rok za predložitev opažanj Računskega sodišča na začasne zaključne račune drugih institucij (razen Komisije) in organov, ki se financirajo iz proračuna, da se jim omogoči priprava zaključnih računov ob upoštevanju pripomb Računskega sodišča.

(44)

Določbe v zvezi z začasnimi zaključnimi računi in končnim zaključnim računom bi bilo treba posodobiti, in sicer bi bilo treba določiti informacije, ki jih je treba priložiti zaključnim računom, poslanim računovodji Komisije za namen konsolidacije. Treba bi bilo vključiti tudi sklicevanje na spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami, ki ga institucije in organi, ki se financirajo iz proračuna, priložijo zaključnim računom, ki jih pošljejo Računskemu sodišču, ter spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami, ki se priloži ob predložitvi končnega konsolidiranega zaključnega računa Unije. Poleg tega bi bilo treba določiti krajši rok za predložitev opažanj Računskega sodišča na začasne zaključne račune drugih institucij (razen Komisije) in organov, ki se financirajo iz proračuna, da se jim omogoči priprava zaključnih računov ob upoštevanju pripomb Računskega sodišča. Dabi se postopek razrešnice lahko končal v letu, ki sledi tistemu, ki se pregleduje, bo ustanovljena delovna skupina, ki bo izdelala predloge za skrajšanje trajanja tega postopka.

(45)

Kar zadeva podatke, ki jih mora Komisija predložiti v okviru razrešnice, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 318 PDEU predložiti zlasti finančno poročilo Unije na podlagi doseženih rezultatov. Zato je v to uredbo treba vključiti ustrezne določbe v zvezi z navedenim poročilom v razmerju do drugih obstoječih obveznosti poročanja.

(45)

Kar zadeva podatke, ki jih mora Komisija predložiti v okviru razrešnice, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 318 PDEU predložiti zlasti finančno poročilo Unije na podlagi doseženih rezultatov. Zato bi bilo v to uredbo treba vključiti ustrezne določbe v zvezi z navedenim poročilom v razmerju do drugih obstoječih obveznosti poročanja. Poročilo bi moralo zlasti vključevati dele o dosežkih kadrovske politike na področju vidikov enakosti med spoloma.

(48)

Posebne določbe glede izvajanja zunanjih ukrepov je treba prilagoditi predlaganim spremembam glede načinov izvajanja.

(48)

Posebne določbe glede izvajanja zunanjih ukrepov je treba prilagoditi predlaganim spremembam glede načinov izvajanja ter predlagati diferenciran pristop, ko se mora Evropska unija odzvati na izredne humanitarne razmere, mednarodne krize ali razmere v tretjih državah v postopku prehoda na demokracijo.

(54a)

Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom za delegirane akte ustrezno posvetuje, med drugim tudi na ravni strokovnjakov.

Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(55)

Pregled te uredbe bi bilo treba opraviti le, kadar je potrebno. Prepogosti pregledi finančne uredbe ustvarjajo nesorazmerne stroške zaradi prilagajanja upravnih struktur in postopkov novim pravilom. Poleg tega se lahko zgodi, da za tehtne ugotovitve na podlagi uporabe veljavnih pravil ni na voljo dovolj časa.

(56a)

Berljivost te uredbe bi morali izboljšati tako, da bi ji dodali prilogo, ki bi vključevala tudi imena posameznih členov in glosar finančnih izrazov,

—

se izraz "institucija" nanaša na Evropski parlament, Evropski svet in Svet, Evropsko komisijo, Sodišče Evropske unije in Evropsko računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD);

—

Evropska centralna banka se ne šteje za institucijo Unije.

(a)

prihodke in odhodke Unije , vključno z upravnimi odhodki, ki nastanejo za institucije na podlagi določb Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, in odhodke iz poslovanja v zvezi z izvajanjem teh določb, kadar bremenijo proračun;

(a)

prihodke in odhodke Unije ;

(b)

odhodke in prihodke Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(b)

prihodke in odhodke, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem zadevnega evropskega razvojnega sklada.

(a)

upravne odhodke, vključno z odhodki, ki nastanejo v zvezi z institucijami na podlagi določb Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, in odhodke iz poslovanja v zvezi z izvajanjem teh določb, kadar bremenijo proračun; in

(b)

odhodke iz poslovanja, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem navedenih določb, ko to bremeni proračun, vključno s povezanimi podpornimi odhodki.

(aa)

ali v ustrezno utemeljenih primerih, zneski za gradbene projekte v smislu člena 195(3), ki še niso zaključeni, če pripravljalne faze postopka za prevzem obveznosti še niso končane do 31. decembra ter so zneski potrebni zato, da se lahko pospeši napredovanje dela ali da se dolg poplača predčasno; za te zneske se nato lahko prevzamejo obveznosti do 31. decembra naslednjega leta; ter

(ba)

zneski iz sistema lastnih sredstev.

(ea)

denarne kazni, izrečene na področju konkurence, druge denarne kazni in terjatve, ki so posledica izvensodnih poravnav, dogovorov ali drugih podobnih sporazumov, sklenjenih z nedržavnimi tretjimi stranmi ali izrednih plačil, ki so jih te plačale;

(a)

prihodki od tretjih oseb za blago, storitve ali gradbena dela, dobavljena na njihovo zahtevo;

(a)

prihodki od tretjih oseb za blago, storitve ali gradbena dela, dobavljena na njihovo zahtevo;

(b)

prihodki od prodaje vozil, opreme, objektov in naprav, materiala ter znanstvenih in tehničnih strojev, ki so nadomeščeni z drugimi ali izločeni, kadar je knjigovodska vrednost v celoti amortizirana;

(b)

prihodki od prodaje vozil, opreme, objektov in naprav, materiala ter znanstvenih in tehničnih strojev, ki so nadomeščeni z drugimi ali izločeni, kadar je knjigovodska vrednost v celoti amortizirana;

(c)

prihodki od vračil nepravilno plačanih zneskov;

(c)

prihodki od vračil nepravilno plačanih zneskov v skladu s členom 77 ;

(ca)

prihodki od obresti iz predhodnega financiranja v skladu s členom 5 ;

(d)

prihodek od prodaje blaga, storitev in gradbenih del za druge službe, institucije ali organe, skupaj z vračili stroškov službenih potovanj, ki so bili plačani v imenu drugih institucij ali organov;

(d)

prihodki od prodaje blaga, storitev in gradbenih del za druge službe, institucije ali organe, skupaj z vračili stroškov službenih potovanj, ki so bili plačani v imenu drugih institucij ali organov;

(e)

prejete zavarovalnine;

(e)

prejete zavarovalnine;

(f)

prihodki od prodaje, dajanja v najem ali kakršnih koli drugih pogodb, ki zadevajo pravice, povezane z nepremičninami;

(f)

prihodki od prodaje, dajanja v najem, povračil stroškov ali kakršnih koli drugih pogodb, ki zadevajo pravice, povezane z nepremičninami;

(g)

prihodki od prodaje publikacij in filmov, tudi na elektronskih medijih.

(g)

prihodki od prodaje publikacij in filmov, tudi na elektronskih medijih.

(a)

kazni, izrečene strankam pogodb o javnih naročilih ali upravičencem donacij;

(b)

popusti, povračila in znižanja na posameznih računih in izkazih stroškov;

(c)

obresti iz predhodnega financiranja;

(d)

popravki za neustrezno plačane zneske.

(a)

prerazporedi odobritve za prevzem obveznosti znotraj posameznega poglavja;

(a)

prerazporedi odobritve za prevzem obveznosti znotraj posameznega poglavja;

(b)

prerazporedi odobritve plačil znotraj posameznega naslova;

(b)

prerazporedi odobritve plačil znotraj posameznega naslova po predhodni uradni obvestitvi Parlamenta in Sveta, če v treh tednih nobeden od njiju ne nasprotuje prerazporeditvi;

(c)

v zvezi z izdatki za plače in upravo, ki so skupni več naslovom , prerazporedi odobrena sredstva z enega naslova na drugega;

(c)

v zvezi z izdatki za plače in upravo prerazporedi odobrena sredstva z enega naslova na drugega do največ 15 % odobrenih sredstev za proračunsko leto za vrstico, iz katere se sredstva prerazporedijo, in do največ 30 % odobrenih sredstev za leto za vrstico, v katero se sredstva prerazporedijo ;

(d)

v zvezi z odhodki iz poslovanja prerazporedi med poglavji v okviru istega naslova največ 10 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za proračunsko vrstico, iz katere se sredstva prerazporedijo.

(d)

v zvezi z odhodki iz poslovanja prerazporedi med poglavji v okviru istega naslova največ 15 % proračunskih sredstev za proračunsko leto za proračunsko vrstico, iz katere se sredstva prerazporedijo;

(a)

prerazporeditev proračunskih sredstev z naslova „rezervacije“ iz člena 43, pri čemer je edini pogoj za sprostitev sredstev iz rezerve sprejetje temeljnega akta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 294 PDEU ;

(b)

v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih mednarodnih humanitarnih nesreč in kriz, ki se zgodijo po 1. decembru proračunskega leta, lahko Komisija prerazporedi neporabljena odobrena proračunska sredstva, ki so v tekočem proračunskem letu še na voljo za tiste proračunske naslove, ki spadajo v razdelek 4 večletnega finančnega okvira, na ustrezne proračunske naslove za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči.

(a)

predlog odobrita Evropski parlament in Svet ;

—

predlog odobrita obe veji proračunskega organa;

(b)

predlog odobri bodisi Evropski parlament ali Sve t, medtem ko druga institucija ne sprejme odločitve v zvezi z njim;

—

predlog odobri ena veja proračunskega organa , medtem ko druga ne sprejme odločitve v zvezi z njim;

(c)

niti Evropski parlament niti Svet ne sprejmeta odločitve oziroma ne sprejmeta negativne odločitve v zvezi s predlogom Komisije .

—

nobena veja proračunskega organa ne sprejme odločitve oziroma ne sprejme negativne odločitve v zvezi s predlogom prerazporeditve .

(a)

prerazporeditev pomeni manj kot 10 % odobrenih sredstev v vrstici, iz katere se prerazporejajo sredstva, in ne presega 5 milijonov EUR;

(b)

prerazporeditev zadeva samo odobritve plačil in skupni znesek prerazporeditve ne presega 100 milijonov EUR.

(aa)

jasnih, doslednih in preglednih pravil za nadzor ob upoštevanju pravic udeleženih strani;

(d)

preprečevanja, odkrivanja ter odprave goljufij in nepravilnosti;

(d)

preprečevanja, odkrivanja ter spremljanje odprav goljufij in nepravilnosti ne glede na odgovornosti finančnih udeležencev iz poglavja 3 ;

(a)

ločevanje nalog;

(b)

ustrezno strategijo obvladovanja tveganja in kontrole, ki vključuje kontrolo na ravni upravičenca;

(c)

izogibanje navzkrižju interesov;

(d)

ustrezne revizijske sledi in celovitost podatkov v podatkovnih sistemih;

(e)

postopke za spremljanje delovanja in nadaljnje ukrepanje pri ugotovljenih pomanjkljivostih in izjemah notranje kontrole;

(f)

redno oceno dobrega delovanja sistema notranje kontrole.

(a)

na izvajanju ustrezne strategije obvladovanja tveganja in kontrole, o kateri je bilo doseženo soglasje med zadevnimi udeleženci v verigi kontrol;

(b)

na dostopnosti rezultatov kontrol za vse zadevne udeležence v verigi kontrol;

(c)

kjer je to primerno, na zanašanju na izjave o upravljanju izvedbenih partnerjev in na neodvisna revizijska mnenja, če je kakovost v zvezi s tem opravljenega dela ustrezna in sprejemljiva ter je bilo delo opravljeno v skladu z dogovorjenimi standardi;

(d)

na pravočasni uporabi popravnih ukrepov, ki po potrebi vključujejo odvračilne kazni;

(e)

na jasni in nedvoumni zakonodaji, na kateri temeljijo politike;

(f)

na odpravi večkratnih kontrol;

(g)

na načelu izboljšanja razmerja med stroški in koristmi kontrol, ob upoštevanju tveganja napake iz člena 29.

(a)

analizo finančnega poslovodenja v preteklem letu in neporavnane prevzete obveznosti;

(b)

po potrebi mnenje o ocenah drugih institucij, ki lahko vsebujejo drugačne ocene in obrazložitev zanje;

(c)

vse delovne dokumente, za katere meni, da so koristni v zvezi s kadrovskimi načrti institucij in donacijami, ki jih Komisija odobri organom iz člena 196b in evropskim šolam. Vsi takšni delovni dokumenti, ki prikazujejo zadnje odobrene kadrovske načrte, vključujejo:

(d)

poročila o dejavnostih, ki vključujejo:

(a)

letno poročilo o uspešnosti obstoječih javno-zasebnih partnerstev v preteklem letu;

(b)

cilje za leto, na katerega se nanaša predlog proračuna, z navedbo vseh posebnih proračunskih zahtev, namenjenih uresničevanju tega cilja;

(c)

upravne stroške in proračunsko izvrševanje v celoti in za posamezno vrsto, kot je opredeljeno v členu 196a, ter za posamezno javno-zasebno partnerstvo v preteklem letu;

(d)

vsoto finančnih prispevkov iz proračuna Unije in vrednost prispevkov v naravi drugih partnerjev za vsako javno-zasebno partnerstvo;

(e)

pri smiselni uporabi odstavka (2a)(c) tabele zaposlenih takšnih javno-zasebnih partnerstev, ko je osebje plačano ali delno plačano s sredstvi Unije; te tabele zaposlenih se upoštevajo pri pripravi delovnega dokumenta iz odstavka (2a)(c).

(a)

kapital, izdan v obliki finančnih instrumentov in financiran iz proračuna Unije, ter skupni kapital, ki ga vloži za vsak finančni instrument, vključno s tretjimi osebami, v celoti in kot stopnja finančnega vzvoda na finančni instrument, vrednost udeležbe pri naložbah lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala;

(b)

prihodke in povračila, prejeta v preteklem letu, ter napoved za leto, na katerega se nanaša predlog proračuna;

(c)

skupno vsoto pogojnih in obstoječih obveznosti Unije, ki izhajajo iz izvajanja finančnih instrumentov v preteklem letu, ter vsoto, razčlenjeno predvsem na:

(d)

finančne določbe v proračunu za predvidena tveganja ter nepredvidena tveganja v celoti in za posamezen finančni instrument;

(e)

odstotek in absolutno število primerov, pri katerih se je koristilo jamstva ali so se izgubili nezavarovani dolgovi ali udeležbe v lastniškem ali navideznem lastniškem kapitalu zaradi oslabitev sredstev ali stečaja, v celoti in za posamezni finančni instrument za preteklo leto ter za celotno obdobje delovanja zadevnega finančnega instrumenta;

(f)

povprečno obdobje med plačilom finančnih instrumentov v obliki kapitala nezavarovanega dolga (dolžniško-lastniški dolg) upravičencem in črpanjem tega kapitala; če to obdobje presega tri leta, Komisija zagotovi akcijski načrt za zmanjšanje trajanja v okviru letnega postopka za razrešnice;

(g)

geografsko razporeditev uporabe (koriščenja) finančnih instrumentov na posamezno državo članico in posamezni finančni instrument;

(h)

upravne izdatke zaradi provizij za upravljanje, povračil ali drugih plačil za upravljanje finančnih instrumentov, kjer je bilo to zaupano tretjim osebam, v celoti in na posameznega upravljavca in upravljani finančni instrument;

(i)

pri smiselni uporabi odstavka (2a)(c) tabele zaposlenih, ko je osebje plačano ali delno plačano s sredstvi Unije; te tabele zaposlenih se upoštevajo pri pripravi delovnega dokumenta iz odstavka (2a)(c);

(d)

zagotovi podroben pregled vseh zaposlenih v delegacijah Unije v času predložitve predloga proračuna, vključno z razčlembo po geografskih območjih, posameznih državah in misijah, pri čemer loči delovna mesta iz kadrovskega načrta, pogodbene uslužbence, lokalne uslužbence in napotene nacionalne strokovnjake ter proračunska sredstva, zahtevana v predlogu proračuna za te druge kategorije uslužbencev z ustrezno oceno prihodkov in odhodkov za osebje, ki ga je mogoče zaposliti za poln delovni čas v okviru zahtevanih proračunskih sredstev.

(d)

zagotovi podroben pregled vseh zaposlenih v delegacijah Unije v času predložitve predloga proračuna, vključno z razčlembo po geografskih območjih, spolu , posameznih državah in misijah, pri čemer loči delovna mesta iz kadrovskega načrta, pogodbene uslužbence, lokalne uslužbence in napotene nacionalne strokovnjake ter proračunska sredstva, zahtevana v predlogu proračuna za te druge kategorije uslužbencev, z ustrezno oceno prihodkov in odhodkov za osebje, ki ga je mogoče zaposliti za poln delovni čas v okviru zahtevanih proračunskih sredstev.

(a)

za vsako stavbo stroške in področja, ki jih zajemajo odobritve v ustreznih proračunskih vrsticah;

(b)

predviden razvoj globalnega načrtovanja za območja in lokacije v naslednjih letih, z opisom gradbenih projektov v načrtovalni fazi iz člena 195(3), ki so že opredeljeni;

(c)

končne pogoje in stroške ter zadevne podatke o izvajanju novih nepremičninskih projektov, ki so že bili predloženi proračunskemu organu v skladu s postopkom iz člena 195(3) in niso bili vključeni v delovne dokumente iz prejšnjih let;

(d)

končne pogoje in stroške v zvezi s podaljšanji pogodb, za katere ne velja postopek iz člena 195(3), vendar presegajo letni znesek 500 000 EUR.

(a)

presežek,

(b)

pregled napovedi tradicionalnih lastnih sredstev in davka na dodano vrednost ter osnov bruto nacionalnega dohodka,

(c)

povečanje napovedi prihodkov in zmanjšanje odobritev plačil,

(a)

splošni izkaz prihodkov in odhodkov;

(a)

splošni izkaz prihodkov in odhodkov z razlikovanjem med poslovanjem in naložbami;

(a)

odhodki za plače, odobreni v načrtu delovnih mest: navesti je treba znesek proračunskih sredstev in število delovnih mest v kadrovskem načrtu, ki ustrezajo tem odhodkom;

(b)

odhodki za zunanje osebje ter drugi odhodki iz točke (c) člena 23(1) in financirani iz razdelka Uprava večletnega finančnega okvira;

(c)

odhodki za zgradbe in drugi s tem povezani odhodki, vključno s čiščenjem in vzdrževanjem, najemom, telekomunikacijami, vodo, plinom in električno energijo;

(d)

zunanje osebje in tehnična pomoč, neposredno povezana z izvajanjem programov.

(a)

v splošnem izkazu prihodkov in odhodkov:

(a)

v splošnem izkazu prihodkov in odhodkov:

(i)

oceno prihodkov Unije za zadevno proračunsko leto;

(i)

oceno prihodkov Unije za zadevno proračunsko leto;

(ii)

oceno prihodkov za preteklo proračunsko leto in prihodkov za leto n–2;

(ii)

oceno prihodkov za preteklo proračunsko leto in prihodkov za leto n–2;

(iii)

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za zadevno proračunsko leto;

(iii)

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za zadevno proračunsko leto;

(iv)

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za preteklo proračunsko leto;

(iv)

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za preteklo proračunsko leto;

(v)

prevzete odhodke in plačane odhodke v letu n–2;

(v)

prevzete odhodke in plačane odhodke v letu n–2 , slednji pa morajo biti izraženi tudi kot odstotek proračuna ;

(vi)

ustrezne pripombe za vsako podpodročje v skladu s členom 41(1);

(vi)

ustrezne pripombe za vsako podpodročje v skladu s členom 41(1);

(b)

v oddelku proračuna za vsako institucijo se prihodki in odhodki prikazujejo na enak način kakor v točki (a);

(b)

v oddelku proračuna za vsako institucijo se prihodki in odhodki prikazujejo na enak način kakor v točki (a);

(c)

v zvezi z osebjem:

(c)

v zvezi z osebjem:

(i)

za vsak oddelek proračuna kadrovski načrt, ki prikazuje število delovnih mest za vsak plačni razred v vsaki kategoriji in v vsaki službi ter število odobrenih rednih in začasnih delovnih mest v okviru odobrenih proračunskih sredstev;

(i)

za vsak oddelek proračuna kadrovski načrt, ki celovito predstavlja vse človeške vire in prikazuje število delovnih mest za vsak plačni razred v vsaki kategoriji in v vsaki službi ter število odobrenih rednih in začasnih delovnih mest v okviru odobrenih proračunskih sredstev, skupaj z dokumentom o ekvivalentu polnega delovnega časa pogodbenih delavcev in lokalnega osebja ;

(ii)

kadrovski načrt za osebje, ki je plačano iz proračunskih sredstev za raziskave in tehnološki razvoj za neposredne ukrepe, in kadrovski načrt za osebje, ki je plačano iz istih sredstev za posredne ukrepe; kadrovski načrt se razčleni po kategorijah in plačnih razredih ter razlikuje med rednimi in začasnimi delovnimi mesti, ki se odobrijo glede na obseg proračunskih sredstev;

(ii)

kadrovski načrt za osebje, ki je plačano iz proračunskih sredstev za raziskave in tehnološki razvoj za neposredne ukrepe, in kadrovski načrt za osebje, ki je plačano iz istih sredstev za posredne ukrepe; kadrovski načrt se razčleni po kategorijah in plačnih razredih ter razlikuje med rednimi in začasnimi delovnimi mesti, ki se odobrijo glede na obseg proračunskih sredstev;

(iii)

pri znanstvenem in tehničnem osebju lahko klasifikacija temelji na skupinah plačnih razredov v skladu s pogoji, določenimi za vsak proračun; kadrovski načrt mora določati število visokousposobljenega tehničnega ali znanstvenega osebja, ki ima na podlagi posebnih določb kadrovskih predpisov posebne ugodnosti;

(iii)

pri znanstvenem in tehničnem osebju lahko klasifikacija temelji na skupinah plačilnih razredov v skladu s pogoji, določenimi za vsak proračun; kadrovski načrt mora določati število visokousposobljenega tehničnega ali znanstvenega osebja, ki ima na podlagi posebnih določb kadrovskih predpisov posebne ugodnosti;

(iv)

kadrovski načrt, ki določa število delovnih mest po plačnih razredih in kategorijah za vsak organ iz člena, ki prejema donacije v breme proračuna. Kadrovski načrt poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za proračunsko leto, prikazuje tudi število, ki je bilo odobreno za preteklo proračunsko leto;

(iv)

kadrovski načrt, ki določa število delovnih mest po plačnih razredih in kategorijah za vsak organ iz člena 196b, ki prejema donacije v breme proračuna. Kadrovski načrt poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za proračunsko leto, prikazuje tudi število, ki je bilo odobreno za preteklo proračunsko leto;

(ca)

glede financiranja mednarodnih organizacij v dokumentu, priloženem oddelku Komisije:

(i)

povzetek vseh teh prispevkov z razčlenitvijo po programu/skladu Unije in mednarodni organizaciji,

(ii)

obrazložitev, zakaj je bilo za Unijo učinkoviteje financirati te mednarodne organizacije kakor ukrepati neposredno.

(d)

v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil:

(d)

v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil:

(i)

v skupnem poročilu o realizaciji prihodkov se proračunske vrstice, ki se nanašajo na te posle in so namenjene za evidentiranje povračil upravičencev, pri katerih je bilo zaradi zamude unovčeno jamstvo za dobro izvedbo obveznosti. Te vrstice imajo zaznamek (p. m.) in ustrezne opombe;

(i)

v skupnem poročilu o realizaciji prihodkov se proračunske vrstice, ki se nanašajo na te posle, zlasti izvajanje finančnih instrumentov (člena 130, 131), in so namenjene za evidentiranje povračil upravičencev, pri katerih je bilo zaradi zamude unovčeno jamstvo za dobro izvedbo obveznosti, ter vseh prihodkov iz izvajanja finančnih instrumentov. Te vrstice imajo zaznamek (p. m.) in ustrezne opombe;

(ii)

v oddelku za Komisijo:

(ii)

v oddelku za Komisijo:

—

proračunske vrstice, ki vsebujejo jamstvo Unije za dobro izvedbo obveznosti v zvezi z zadevnimi posli. Na teh vrsticah je zaznamek (p.m.), dokler ne nastanejo dejanski stroški, ki se pokrijejo iz določenih sredstev;

—

proračunske vrstice, ki vsebujejo jamstvo Unije za dobro izvedbo obveznosti in finančne instrumente v zvezi z zadevnimi posli. Na teh vrsticah je zaznamek (p.m.), dokler ne nastanejo dejanski stroški, ki se pokrijejo iz določenih sredstev;

—

pojasnila, v katerih so navedeni temelji akt in obseg predvidenih poslov, njihovo trajanje in finančna jamstva, ki jih je dala Unija za te posle;

—

pojasnila, v katerih so navedeni temeljni akt in obseg predvidenih poslov, njihovo trajanje in finančna jamstva ali drugi izvedeni finančni instrumenti, ki jih je dala Unija za te posle;

—

celovit izračun deleža skupnih sredstev, namenjenih finančnim instrumentom, glede na proračun Unije;

(iii)

v dokumentu v prilogi oddelka proračuna za Komisijo kot kazalec:

(iii)

v dokumentu v prilogi oddelka proračuna za Komisijo kot kazalnik:

—

vse kapitalske naložbe s finančnimi instrumenti ali javno-zasebnim partnerstvom s posebnimi opombami o njihovem delovanju;

—

kapitalski posli v teku in upravljanje dolgov;

—

kapitalski posli v teku in upravljanje dolgov;

—

kapitalski posli in upravljanje dolgov za zadevno proračunsko leto;

—

kapitalski posli in upravljanje dolgov za zadevno proračunsko leto;

(e)

skupni znesek odhodkov za SZVP se vključi v eno proračunsko poglavje o SZVP s posebnimi proračunskimi členi. Ti členi zajemajo odhodke za SZVP in vsebujejo posebne proračunske vrstice, v katerih so navedene vsaj posamezne večje misije.

(e)

skupni znesek odhodkov za SZVP se vključi v eno proračunsko poglavje o SZVP s posebnimi proračunskimi členi. Ti členi zajemajo odhodke za SZVP in vsebujejo posebno proračunsko vrstico za posamezno misijo;

(ea)

vsi prihodki in odhodki v okviru zadevnega evropskega razvojnega sklada, ki se vnesejo v posebno proračunsko postavko znotraj oddelka za Komisijo .

(b)

da ni prekoračena omejitev skupnega števila delovnih mest, odobrenih z vsakim kadrovskim načrtom .

(b)

da institucija ali organ sodelujeta pri primerjalni analizi z drugimi organi Unije in drugimi institucijami, kot je to uvedla Komisija z analizo kadrovskih potreb .

—

sklep Sveta, potreben za opredelitev in izvajanje skupne zunanje in varnostne politike (člen 26(2) PEU);

—

sklep Sveta o operativnem ukrepanju, ki ga zahtevajo mednarodne razmere (člen 28(1) PEU);

—

sklep Sveta za opredelitev pristopa Unije do posameznega geografskega ali tematskega vprašanja (člen 29 PEU);

—

sklepi Sveta za opredelitev ukrepanja ali stališča Unije ali izvajanja tega ukrepanja ali stališča (alinee 1 do 3 člena 31(2) PEU) ali o imenovanju posebnega predstavnika (alinea 4 člena 31(2), člen 33 PEU);

—

sklenitev dogovorov z eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami (člen 37 PEU).

(c)

odobrena proračunska sredstva za pripravljalne ukrepe na področju naslova V Pogodbe o Evropski uniji. Ti ukrepi so omejeni na krajše obdobje in namenjeni vzpostavitvi pogojev za ukrepe Unije, katerih cilj je uresničitev ciljev SZVP in sprejetje potrebnih pravnih instrumentov.

(c)

odobrena proračunska sredstva za pripravljalne ukrepe na področju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (glede Splošnih določb o zunanjepolitičnem delovanju Unije in posebnih določb o skupni zunanji in varnostni politiki). Ti ukrepi so omejeni na krajše obdobje in namenjeni vzpostavitvi pogojev za ukrepe Evropske unije, katerih cilj je uresničitev ciljev SZVP, in sprejetju potrebnih pravnih instrumentov.

(a)

odobritev neupravičenih neposrednih ali posrednih ugodnosti samemu sebi ali tretjim osebam, ki so s to osebo v sorodstveni ali drugi posebni zvezi;

(b)

zavrnitev morebitnemu upravičencu, prejemniku, kandidatu ali ponudniku odobritev pravic ali ugodnosti, do katerih je ta upravičen, ali prekoračitev teh odobritev;

(c)

storitev neupravičenega ali nezakonitega dejanja ali opustitev obveznega dejanja.

(a)

z lastnimi službami, delegacijami Unije v skladu z drugim odstavkom člena 53 ali prek izvajalskih agencij iz člena 59;

(a)

z lastnimi službami, osebjem v delegacijah Unije pod nadzorom zadevnega vodja delegacije v skladu z drugim odstavkom člena 53 ali prek izvajalskih agencij iz člena 59;

(b)

posredno, z deljenim upravljanjem z državami članicami ali s prenosom nalog izvrševanja proračuna na:

(b)

posredno, z deljenim upravljanjem z državami članicami ali skladno s posebno določbo v temeljnem aktu, ki tudi opredeljuje, poleg primerov iz točk (i) in (iv), vrsto izvedbenih partnerjev in poslov , s prenosom nekaterih posebnih nalog izvrševanja proračuna na:

(i)

tretje države ali organe, ki jih te imenujejo;

(i)

tretje države ali organe, ki jih te imenujejo;

(ii)

mednarodne organizacije in njihove agencije;

(ii)

mednarodne organizacije in njihove agencije;

(iii)

finančne institucije, pooblaščene za izvrševanje finančnih instrumentov v skladu z naslovom VIII;

(iv)

Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad ali katero koli drugo hčerinsko družbo te banke ;

(iv)

Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad;

(v)

organe iz členov 200 in 201 ;

(v)

organe iz členov 196b in 196c;

(vi)

osebe javnega ali zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(vi)

osebe javnega ali zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(vii)

osebe zasebnega prava države članice, pooblaščene za izvajanje javno-zasebnih partnerstev, ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(viii)

osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 51 te uredbe.

(viii)

osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 51 te uredbe.

(a)

se prepričajo, da so ukrepi, financirani iz proračuna, dejansko izvedeni, in zagotovijo, da so izvedeni pravilno ter v ta namen akreditirajo organe, pristojne za upravljanje in nadzor sredstev Unije;

(b)

preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije.

(a)

vzpostavijo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole ter zagotavljajo njegovo delovanje;

(a)

vzpostavijo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole ter zagotavljajo njegovo delovanje;

(b)

uporabljajo letni računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije;

(b)

uporabljajo letni računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive letne informacije;

(c)

so predmet neodvisne zunanje revizije, ki jo v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi opravi revizijska služba, ki je funkcionalno neodvisna od akreditiranega organa;

(c)

zagotavljajo zahtevane podatke in informacije v skladu z odstavkom 5;

(d)

v skladu s členom 31(2) zagotavljajo letno naknadno objavo informacij o prejemnikih sredstev Unije;

(d)

zagotavljajo naknadno objavo informacij o prejemnikih sredstev Unije v skladu s členom 31(2); vsaka obdelava osebnih podatkov mora biti v skladu z nacionalnimi izvedbenimi določbami Direktive 95/46/ES.

(f)

zagotavljajo varstvo osebnih podatkov, ki ustreza načelom iz Direktive 95/46/ES.

(a)

svoj zaključni račun o izdatkih, nastalih pri izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni;

(a)

letne računovodske izkaze akreditiranih organov o izdatkih, nastalih pri izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni in ki so predloženi Komisiji za povračilo, vključno z izplačili na računu in zneski, za katere postopki izterjave še potekajo ali pa so se zaključili. Tem informacijam je priložena izjava o odgovornostih za upravljanje, v kateri je po mnenju tistih, ki so pristojni za upravljanje sredstev, potrjeno, da:

—

so te informacije ustrezno prikazane, popolne in točne;

—

so izdatki bili uporabljeni za predvideni namen, opredeljen v pravilih posameznih sektorjev;

—

vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij; v prilogi k izjavi je predstavljena stopnja napake za posamezen sklad, analiza napak, pa tudi morebitni zadržki;

(b)

povzetek rezultatov vseh razpoložljivih izvedenih revizij in kontrol, vključno z analizo sistematičnih ali ponavljajočih se slabosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov ;

(b)

povzetek končnih revizijskih poročil in povzetek izvedenih kontrol, vključno z analizo ponavljajočih se ali sistematičnih slabosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov in njihovih rezultatov .

(c)

izjavo o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti zaključnega računa, pravilnega delovanja sistemov notranje kontrole, kakor tudi glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja;

(d)

mnenje neodvisnega revizijskega organa o izjavi o zanesljivosti upravljanja iz točke (c) tega odstavka v zvezi z vsemi njenimi elementi.

(a)

spremlja, kako države članice izpolnjujejo svoje obveznosti, zlasti z opravljanjem revizij med izvajanjem programa;

(a)

uporablja postopke za pravočasno potrditev obračunov akreditiranih organov, s čimer zagotavlja, da je zaključni račun popoln, točen in verodostojen , ter omogoča pravočasno odpravo nepravilnosti;

(a)

uporablja postopke za pravočasno potrditev obračunov akreditiranih organov, pri čemer ugotavlja, ali so ti zaključni računi popolni, točni in verodostojni;

(b)

iz financiranja s sredstvi Unije izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu z zakonodajo Unije .

(b)

iz financiranja s sredstvi Unije izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu z zakonodajo Unije ;

(ba)

prekine roke za plačila ali začasno ustavi plačila v primeru pomembnih pomanjkljivosti pri spremljanju države članice ali pri delovanju organa, akreditiranega v skladu z odstavkom 3, če se takoj ne sprejmejo potrebni ukrepi.

(a)

naravo nalog, za katere so pooblaščeni, in zadevne zneske,

(a)

naravo nalog, za katere so pooblaščeni, in zadevne zneske,

(b)

finančna tveganja,

(b)

finančna tveganja,

(c)

raven zanesljivosti, ki izhaja iz njihovih sistemov, pravil in postopkov, skupaj z ukrepi, ki jih Komisija sprejme za nadzor in podporo opravljanja nalog, za katere so pooblaščeni.

(c)

raven zanesljivosti, ki izhaja iz njihovih sistemov, pravil in postopkov, skupaj z ukrepi, ki jih Komisija sprejme za nadzor in podporo opravljanja nalog, za katere so pooblaščeni.

(a)

vzpostavijo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole ter zagotavljajo njegovo delovanje;

(a)

vzpostavijo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole ter zagotavljajo njegovo delovanje;

(b)

uporabljajo letni računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije;

(b)

uporabljajo letni računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije;

(c)

so predmet neodvisne zunanje revizije, ki jo v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi opravi revizijska služba, ki je funkcionalno neodvisna od zadevnega subjekta ali osebe;

(c)

so predmet neodvisne zunanje revizije, ki jo v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi opravi revizijska služba, ki je funkcionalno neodvisna od zadevnega subjekta ali osebe;

(d)

uporabljajo ustrezna pravila in postopke za zagotavljanje financiranja iz sredstev Unije prek donacij, javnih naročil in finančnih instrumentov;

(d)

uporabljajo ustrezna pravila in postopke za zagotavljanje financiranja iz sredstev Unije prek donacij, javnih naročil in finančnih instrumentov;

(e)

v skladu s členom 31(2) zagotavljajo letno naknadno objavo informacij o prejemnikih sredstev Unije ;

(e)

zagotavljajo naknadno objavo informacij o prejemnikih sredstev Unije v skladu s členom 31(2) in varstvo osebnih podatkov, ki ustreza načelom iz Direktive 95/46/ES;

(f)

zagotavljajo primerno varstvo osebnih podatkov.

(f)

zagotavljajo primerno varstvo osebnih podatkov kot določata Direktiva 95/46/ES in Uredba (ES) št. 45/2001 .

(a)

poročilo o izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni;

(a)

poročilo o izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni;

(b)

svoj zaključni račun o izdatkih, nastalih pri izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni;

(b)

svoj zaključni račun o izdatkih, nastalih pri izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni;

(c)

povzetek rezultatov vseh razpoložljivih izvedenih revizij in kontrol, vključno z analizo sistematičnih ali ponavljajočih se slabosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;

(c)

povzetek rezultatov vseh razpoložljivih izvedenih revizij in kontrol, vključno z analizo sistematičnih ali ponavljajočih se slabosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;

(d)

izjavo o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti zaključnega računa, pravilnega delovanja sistemov notranje kontrole, kakor tudi glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja;

(d)

izjavo o upravljanju z razumnim zagotovilom, da:

(i)

so informacije v poročilu resnična in poštena slika dejanskega stanja;

(ii)

so bili odhodki, predstavljeni v računovodskih izkazih, porabljeni za predvideni namen in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

(iii)

vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij.

(e)

mnenje neodvisnega revizijskega organa o izjavi o zanesljivosti upravljanja iz točke (d) tega odstavka v zvezi z vsemi njenimi elementi.

(e)

Tem dokumentom je priloženo mnenje neodvisnega revizorskega organa , pripravljeno v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, o popolnosti, točnosti in verodostojnosti računovodskih izkazov, pravilnem delovanju vzpostavljenih kontrolnih postopkov ter zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij. Če se pri pregledu pojavi dvom o resničnosti navedb v izjavi o upravljanju, revizijski organ poroča o tem.

(a)

zagotavlja nadziranje in ocenjevanje izvajanja prenesenih nalog;

(a)

nadzira, ali ti subjekti opravljajo svoje obveznosti, zlasti z opravljanjem revizij in ocen med izvajanjem programa;

(b)

uporablja postopke za pravočasno potrditev obračunov pooblaščenih subjektov in oseb, s čimer zagotavlja , da je zaključni račun popoln, točen in verodostojen ter omogoča pravočasno odpravo nepravilnosti;

(b)

uporablja postopke za pravočasno potrditev obračunov subjektov, s čimer ugotavlja, ali je zaključni račun popoln, točen in verodostojen, ter omogoča pravočasno odpravo nepravilnosti;

(c)

iz financiranja s sredstvi Unije izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu z veljavnimi pravili .

(c)

iz odhodkov Unije za financiranje izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu z zakonodajo Unije ;

(a)

izterjave instrument, ki se uporablja za popravo v primeru prejema nepravilnega odhodka; nepravilno prejete zneske načeloma povrnejo tisti, ki so jih prejeli. Kadar je nemogoče določiti dejanski znesek zadevnega stroška, se lahko znesek, ki ga je treba izterjati, določi z drugimi znanstvenimi sredstvi. Slednja bi načeloma morali določiti še pred nastankom odhodka;

(b)

finančni popravki so instrumenti, ki so predvsem namenjeni reševanju slabosti sistemov upravljanja. Z njimi se ukine financiranje držav članic ali tretjih držav ali drugih, ki ne zagotovijo pravilne uporabe pravil Unije. Uporabljajo se lahko tudi za spodbuditev izvajanja politik Unije, določenih s pravno podlago za zadevni prispevek Unije.

(a)

če je skupna vsota že obstoječih in predvidenih stroškov izterjave višja od zneska izterjave;

(b)

če izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so sodno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice.

(a)

posel ali posle, ki so bili predmet popravka, niti

(b)

kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti za obstoječe posle v okviru celote ali dela prednostne osi, kjer je do te sistemske napake prišlo, niti

(c)

kadar se finančni popravek izvede v nadomestnem financiranju.

(a)

obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in kontrole programa, kar ogroža prispevek Unije, ki je programu že bil izplačan;

(b)

je odhodek v potrjenem izkazu o odhodkih nepravilen in ga država članica pred začetkom sanacijskega postopka iz tega odstavka ni popravila;

(c)

država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 77a pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka.