15.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 48/2

1.2.1

biti mora odprta, vključujoča in občutljiva za socialna, ekonomska in okoljska vprašanja, hkrati pa mora upoštevati predloge organizacij civilne družbe in graditi na njihovih izkušnjah;

1.2.2

glede na zahtevnost in soodvisnost obravnavnih vprašanj je lahko učinkovita samo, če k vprašanjem ne pristopa sektorsko, temveč dosledno celostno ter če poudari, da je treba izpolniti cilje udeleženih akterjev;

1.2.3

upoštevati in prizadevati si mora za spodbujanje sodelovanja na področjih „mehke varnosti“, kot so sodelovanje služb za ukrepanje, kadar se soočajo z naravnimi nesrečami, mobilnost delavcev, podjetij itd., ali za pripravo kriznih načrtov za ravnanje v primeru ekoloških nesreč;

1.2.4

prispevati mora k večjemu izkoriščanju možnosti, ki jih ponuja Lizbonska pogodba, na primer k usklajeni uporabi načela participativne demokracije;

1.2.5

biti mora ustrezno sredstvo za:

1.2.6

odražati mora politiko EU na makroregionalni ravni ter aktivno, konstruktivno vlogo in prispevek organizirane civilne družbe;

1.2.7

pomagati mora pri usklajevanju dela obstoječih sistemov sodelovanja na različnih ravneh in v različnih delih regije, povečati učinkovitost teh dejavnosti in preprečiti podvajanje;

1.2.8

imeti mora jasen, preprost in pregleden sistem upravljanja na podlagi pristopa od spodaj navzgor v odnosu do organizirane civilne družbe; rezultate bi bilo treba ovrednotiti na letnih konferencah;

1.2.9

izvajati se mora v obliki procesa, ki omogoča prožnost in redne preglede, kadar je možno pa tudi dodeljevanje dodatnih finančnih virov;

1.2.10

imeti mora realistične cilje, za uspešno izvajanje pa tudi jasno določene prednostne naloge; za uresničevanje teh ciljev je treba pripraviti srednjeročni akcijski načrt, v katerem mora biti jasno zapisano, da je aktivno vključevanje vseh akterjev v skladu z načelom partnerstva med glavnimi predpogoji za uspeh strategije;

1.2.11

imeti mora vidne in otipljive rezultate za družbo in državljane, ki vodijo v boljše delovne in življenjske pogoje za državljane, vključno z mladino;

1.2.12

odražati mora pomen socialnega in civilnega dialoga;

1.2.13

priznati mora pomen povezljivosti v Podonavju;

1.2.14

upoštevati mora izkušnje izvajanja strategije EU za regijo Baltskega morja.

1.3.1

vzpostaviti bi bilo treba regionalno mrežo organizacij civilne družbe (forum podonavske civilne družbe), ki bi med drugim omogočila izvajanje skupnih ukrepov in projektov; člani mreže bi se lahko sestajali enkrat letno v različnih državah v regiji;

1.3.2

organizirati bi bilo treba dogodke (srečanja, festivale, obiske, razstave, sejme itd.), ki bi med ljudmi, ki živijo v Podonavju, krepili občutek skupne pripadnosti, razvijali regionalno zavest in ohranjali kulturno raznolikost, zlasti pri mladih; k izpolnitvi tega cilja bi lahko prispeval tudi regionalni kulturni pregled;

1.3.3

organizirati bi bilo treba Podonavski teden, ki bi vsako leto potekal v drugem kraju; ta dogodek bi lahko bil primeren forum za obravnavo aktualnih tem v zvezi s strategijo za Podonavje in predstavitev njenih rezultatov;

1.3.4

za zagotovitev stalne podpore državljanov in organizirane civilne družbe, tako v EU kot tudi v sosednjih državah, ki niso članice EU, je potrebna učinkovita in vseskozi prisotna strategija komuniciranja;

1.3.5

pri pripravi programov strategije za Podonavje je treba posebno pozornost nameniti prikrajšanim skupinam in skupinam, potisnjenim na rob družbe, zlasti Romom;

1.3.6

okrepiti bi bilo treba redne stike in sodelovanje med akterji v regiji, vključno s socialnim in civilnim dialogom; pomembno vlogo na tem področju bi lahko imeli ekonomsko-socialni sveti v posameznih državah;

1.3.7

ustanoviti bi bilo treba podonavski poslovni forum, ki bi združeval socialne in ekonomske akterje in bi bil lahko pomembno orodje za spodbujanje sodelovanja ter ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Podonavju; organizacije delodajalcev v regiji bi morale imeti dostop do programov financiranja, usmerjenih v organizacijo tega foruma, hkrati pa bi jih bilo treba spodbujati k udeležbi v teh programih;

1.3.8

dodatno bi bilo treba zmanjšati ali odpraviti ovire, ki zavirajo prosti pretok, kar bi lahko skupaj z izvajanjem načel dostojnega dela in pravičnega plačila prispevalo k zbliževanju ljudi;

1.3.9

pri izvajanju strategije za Podonavje bi bilo treba uporabiti tudi dosežke in storitve na področju informacijske družbe;

1.3.10

lahko bi ustanovili mednarodno skupino raziskovalcev, ki bi opravila znanstveno analizo in pregled strateških vprašanj v Podonavju; delo te skupine bi lahko podprli s programom štipendij;

1.3.11

premisliti je treba, kako bi lahko evropska leta in tematske programe povezali s strategijo za Podonavje;

1.3.12

podpreti bi bilo treba pobude v zvezi s poučevanjem jezikov, ki se uporabljajo v regiji;

1.3.13

EESO bi moral ustanoviti stalno delujočo opazovalno ali študijsko skupino za strategijo za Podonavje;

1.3.14

sestavine strategije za Podonavje in njenega akcijskega načrta bi moral izvajati in spremljati upravljalni odbor, v katerem bi bili zastopani predstavniki organizirane civilne družbe in ki bi lahko pripravil letno poročilo o svojih sklepih;

1.3.15

vzporedno s sprejetjem strategije za Podonavje bi morala Evropska komisija podpreti tudi več pilotnih projektov, primernih za preskušanje in pridobivanje začetnih izkušenj;

1.3.16

izvajanje strategije za Podonavje in njenega akcijskega načrta bi lahko bilo financirano iz različnih virov: poleg financiranja iz EU (zlasti iz strukturnih skladov) bi lahko sredstva prispevali države v regiji, zasebni sektor in mednarodne finančne institucije. Pod predpostavko, da bo tovrstna podpora zagotovljena, bi bilo priporočljivo ustanoviti poseben sklad.

1.3.17

EESO meni, da je strategija za Podonavje, – katere sprejetje je načrtovano v prvi polovici leta 2011 med predsedovanjem Madžarske – eno od ključnih orodij za razvoj dinamične, konkurenčne, vključujoče in uspešne podonavske regije.

—

vidike, povezane z ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

—

vlogo, ki jo ima reka Donava v prometu in infrastrukturi (pri čemer je treba posebno pozornost nameniti vseevropskemu prometnemu koridorju VII, ki zadeva Donavo), ter z njo povezan potencial za razvoj gospodarskih dejavnosti na splošno; potrebo po podpori ukrepov za vzdrževanje plovbe, po potrebi tudi za prevoz, in po odpravi ozkih grl v ladijskem prometu, omenjenih v prednostnem projektu TEN-T 18 (v zvezi s tem bi bilo treba kot vodilo uporabljati skupno izjavo, napisano pod okriljem Mednarodne komisije za varstvo reke Donave (ICPDR), in jo izvajati v praksi); potrebo po nadaljevanju intermodalnih prometnih projektov (izgradnja zabojniških terminalov in pristanišč) in dopolnilnih cestnoprometnih projektov v Podonavju (mostovi z velikim vplivom na tokove blagovnega prometa); hkrati tudi potrebo po izvedbi projektov, ki bi imeli velik vpliv na razvoj, kot je kanal Donava-Bukarešta, ki bi koristil evropskemu gospodarstvu;

—

Donavo kot vira pitne vode in energije ter kot naravnega okolja, ki mora biti ohranjeno – ključni vidik tega vprašanja je trajnostni razvoj; podpreti bi bilo treba projekte energetske infrastrukture, kot so hidroelektrarne;

—

vlogo inovacij, raziskav in izobraževanja v regiji;

—

potrebe turizma v Podonavju in potencial razvoja podeželja; v zvezi s slednjim bi bilo treba premisliti o financiranju projektov, ki bodo spodbujali dejavnosti v državah z bogato kmetijsko tradicijo; financiranje projektov infrastrukture za natovarjanje žitaric bi pomagala sprostiti potencial lokalnega kmetijstva, zlasti v državah z dolgo tradicijo kmetijstva;

—

vlogo reke Donave pri razvoju skupne „podonavske“ zavesti in identitete, ki bo dopolnjevala evropsko zavest in identiteto na ravni celotne EU; na tem področju sta ključnega pomena kulturni dialog in solidarnost, tudi med članicami in nečlanicami EU v regiji;

—

vsakršno povečanje prometa mora biti spoštljivo do okolja;

—

imeti je treba možnosti za reševanje sporov, ki bi odpravile napetosti, ki so v zgodovini naraščale v regiji.