22.9.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 228/14

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o opredelitvi preostalih ovir za mobilnost na notranjem trgu dela (raziskovalno mnenje)

2009/C 228/03

Češko predsedstvo Sveta EU je 27. junija 2008 Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosilo za pripravo mnenja o naslednji temi:

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, odgovorna za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 10. marca 2009. Poročevalka je bila ga. DRBALOVÁ.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 452. plenarnem zasedanju 24. in 25. marca 2009 (seja z dne 25. marca) s 152 glasovi za, 1 glasom proti in 5 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Mobilnost v Evropi mora ostati politična prednostna naloga EU, zlasti v obdobju, ko se celina sooča z izzivi, povezanimi z globalizacijo in tehnološkimi spremembami, in se bori proti negativnemu demografskemu razvoju ter posledicam finančne in gospodarske krize. Pri pristopu k izboljševanju mobilnosti je treba upoštevati razmere v posameznih državah članicah, ga učinkovito usklajevati na evropski ravni in mu nameniti nacionalno podporo, mora pa biti tudi pregleden. Sprejeti ukrepi morajo prispevati k oblikovanju novega koncepta pravične in uravnotežene mobilnosti ter k spodbujanju razvoja novih oblik mobilnosti.

1.2	Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira akcijski načrt Evropske komisije za poklicno mobilnost, ki po njegovem mnenju pomaga pri odstranjevanju preostalih ovir in uresničevanju ciljev, določenih v evropski strategiji za rast in delovna mesta.

1.3	Odbor pozdravlja tudi namen Evropske komisije, da v letu 2009 objavi zeleno knjigo o mobilnosti mladih, ter z velikim zanimanjem pričakuje rezultate in sklepe javne razprave.

1.4

EESO se zavzema za polno uporabo možnosti evropskega sistema poklicne mobilnosti (EURES) in za sprejetje drugih ukrepov, ki bi zlasti izboljšali kakovost ter povečali obseg in dostopnost ponujenih storitev in informacij, ter za večje osveščanje evropskih državljanov, predvsem pa evropskih podjetij. Hkrati priporoča Evropski komisiji, naj analizira, zakaj nekatere kategorije delavcev, zlasti nizkokvalificirani ali nekvalificirani delavci, tako redko uporabljajo ta portal.

1.5

EESO poziva države članice, naj dejavnik mobilnosti upoštevajo v vseh svojih političnih odločitvah na tem področju in v skladu z integriranimi smernicami za rast in delovna mesta (1) vključijo zastavljene cilje v svoje nacionalne strategije in nacionalni program reform. Države članice bi si morale prizadevati za oblikovanje programov aktivne politike trga dela, ki spodbuja mobilnost.

1.6

EESO na splošno podpira prizadevanja za čim učinkovitejše usklajevanje socialne varnosti in čestita francoskemu predsedstvu EU za zadovoljive rezultate pogajanj o spremembah Uredbe 883/2004 (2) v skladu s sklepi razprave o izvedbenih določbah. EESO znova poziva k čim prejšnjemu začetku veljavnosti izvedbenih določb, kar bo zagotovilo, da bodo izboljšave in poenostavitve, ki jih prinašajo in ki spodbujajo mobilnost v EU, lahko začele čim prej učinkovati.

1.7

Odbor v zvezi z uporabo Uredbe št. 883/2004 priporoča, da v enem prihodnjih mnenj obravnava skladnost tega besedila z Uredbo 1612/68 EGS (3), Direktivo 2004/38/ES in ustrezno sodno prakso Sodišča ES, s ciljem zagotoviti večjo preglednost, pravno varnost in upoštevanje načela enakosti v državah članicah.

1.8

Čeprav EESO pozdravlja predlog direktive o prenosljivosti pravic v okviru pokojninskih sistemov (4), ki je še en prispevek Evropske komisije k izboljšanju čezmejne mobilnosti v EU, ima resne zadržke glede njegove vsebine. Po mnenju Odbora vsebina direktive ne bo prispevala k odpravi glavne ovire za čezmejno mobilnost z vidika prenosljivosti pokojninskih pravic – dvojne obdavčitve. Predlog poleg tega vsebuje druge določbe, ki bodo povečale stroške upravljanja pokojninskih sistemov in ogrozile njihov nadaljnji razvoj.

1.9

Na podlagi rezultatov poročila iz julija 2008 o prednostih Europassa Odbor priporoča Komisiji, da preuči, zakaj pri tej pobudi sodeluje tako nizko število nizkokvalificiranih delavcev. Odbor poziva tudi k izkoristku potenciala vseh instrumentov Europassa, zlasti Europass mobilnost, z bolj energičnim usklajevanjem na evropski ravni, nacionalno podporo, udeležbo vseh zainteresiranih strani in večjo preglednostjo. V zvezi z evropskim ogrodjem kvalifikacij je treba po mnenju Odbora vzpostaviti povezavo z evropskim sistemom prenašanja in zbiranja kreditnih točk v visokošolskem ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Evropsko ogrodje kvalifikacij bo imelo dodano vrednost le, če bo ostalo preprosto, vlivalo zaupanje in učinkovito pomagalo podjetjem pri iskanju potrebne delovne sile iz tujine.

1.10

EESO se je z zanimanjem seznanil z drugim poročilom Evropske komisije z dne 18. novembra 2008 o uporabi prehodnih obdobij za nove države članice ter poziva države članice, ki za prosti pretok oseb še vedno uporabljajo prehodni sistem, k upoštevanju sklepov tega poročila in postopkov iz pogodb. To je temeljni pogoj za uveljavitev načela „pravična mobilnost“ (fair mobility) ter preprečevanje socialnega dumpinga in nezakonitega dela.

1.11	Odbor pozdravlja sklep Komisije o ustanovitvi odbora strokovnjakov za napotitev delavcev, ki se bo ukvarjal s tehničnimi vprašanji v zvezi z uporabo direktive, in poziv evropskim socialnim partnerjem, da pripravijo skupno analizo učinkov sodb Sodišča ES.

1.12	Odbor opozarja na zamudo pri začetku izvajanja Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij v državah članicah (rok za prenos se je iztekel 27. oktobra 2007).

1.13

EESO meni, da so zakonodajni predlogi, ki jih trenutno predstavlja Komisija in katerih cilj je poenostaviti ekonomske migracije državljanov tretjih držav, nadaljnji korak Komisije za spodbujanje mobilnosti in ekonomskih migracij v Evropi. Pravice in obveznosti državljanov tretjih držav, ki jih vsebuje predlog direktive in ki temeljijo na enakem obravnavanju, so dobro izhodišče za zakonodajo na področju priseljevanja ter bi jih bilo treba razširiti na vse kategorije delavcev migrantov. Za EESO so prehodni ukrepi, ki začasno omejujejo pravico do prostega pretoka delavcev iz novih držav članic, izjemno stanje, ki bi ga bilo treba čim prej odpraviti (5).

1.14	EESO v celoti spoštuje avtonomijo evropskih socialnih partnerjev in pričakuje, da bodo aktivno prispevali k povečanju mobilnosti, kar bi izboljšalo položaj na trgih dela in spodbudilo konkurenčnost EU.

1.15

Odbor poziva države članice in Komisijo, da si usklajeno prizadevajo za pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje popolnoma nediskriminatornih programov za ponovno vključevanje državljanov in njihovih družin v družbo, po tem ko so nekaj časa delali v drugi državi Unije in se vrnejo v državo, kjer je njihov dom ali kjer so prej prebivali.

2.   Uvod

2.1	Evropska komisija je leto 2006 razglasila za evropsko leto mobilnosti delavcev. Ta pobuda je bila namenjena izboljšanju ozaveščenosti evropskih državljanov o priložnostih za zaposlitev v EU ter o njihovih pravicah in zahtevah.

2.2	Mobilnost državljanov je kot pravica do prostega gibanja zagotovljena s primarno zakonodajo Evropske skupnosti. Poleg tega je eden glavnih ciljev lizbonske strategije in eno od priporočil integriranih smernic za rast in delovna mesta (6).

2.3

Ta pobuda je nadaljevanje številnih prejšnjih ukrepov EU, kot je bil akcijski načrt za usposobljenost in mobilnost (7), ki ga je Komisija sprejela leta 2002, in je privedla do novega evropskega akcijskega načrta za poklicno mobilnost (2007–2010) (8), ki odraža novo realnost in izzive, s katerimi se Evropa trenutno sooča.

2.4

V prvi polovici leta 2009 Svetu EU predseduje Češka, katere glavno geslo je Evropa brez meja. Zato je češko predsedstvo EESO zaprosilo za pripravo štirih raziskovalnih mnenj, ki naj bi opredelila še vedno obstoječe meje na različnih področjih notranjega trga EU. Eno obravnavanih področij je mobilnost delavcev v Evropi.

2.5

Češko predsedstvo bo nadaljevalo prizadevanja za povečanje mobilnosti delavcev v Evropi. Med svojimi prednostnimi nalogami namerava posebno pozornost nameniti prostemu pretoku delavcev v EU, spodbujati in povečevati poklicno in geografsko mobilnost delavcev v okviru enotnega trga ter si prizadevati za dokončanje posodobitve pravne ureditve na področju usklajevanja sistemov socialne varnosti, ki se uporabljajo za delavce migrante.

2.6	Češko predsedstvo opozarja, da sedanja prehodna obdobja negativno vplivajo na prosti pretok delavcev. Poudarja tudi, da sta popolni izkoristek potenciala delavcev in večja prožnost evropskega trga dela bistvena elementa lizbonske strategije.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Iz poročila Komisije o zaposlovanju v Evropi v letu 2008 je razvidno, da so dobri gospodarski dosežki, ki smo jih v Evropski uniji prvič zabeležili leta 2006, prinesli obetajoče rezultate v letu 2007: 3,1-odstotno rast BDP in 3,5 milijonov novih delovnih mest. Zaposlenost se je v vseh državah članicah EU, z izjemo Madžarske, povečala, tako da je v letu 2007 povprečna stopnja zaposlenosti v EU znašala 64,5 %. Stopnja brezposelnosti se je ustalila pod 10 %, z izjemo Slovaške. Oba kroga širitve EU v letih 2004 in 2007 sta imela pozitiven učinek na evropsko gospodarstvo in nista škodila trgom dela v EU-15. Statistike kažejo tudi sinergijo med delovanjem trga dela, produktivnostjo in kakovostjo delovnih mest.

3.2

Leta 2008 je EU hudo prizadela svetovna finančna kriza. Gospodinjstva in podjetja so pod velikim pritiskom, kar velja tudi za trge dela. Gospodarske ocene za leto 2009 napovedujejo nično rast in nevarnost gospodarske depresije v EU. Euroobmočje in nekatere države članice so že v recesiji. Evropski svet je na decembrskem zasedanju sprejel evropski načrt za oživitev gospodarstva (9) z desetimi ukrepi, ki se nanašajo na štiri prednostna področja, in obsežno evropsko pobudo za podporo zaposlovanju.

3.3

Izziv, s katerim se Evropa in EU stalno soočata, je negativen demografski razvoj in staranje delovne sile, kar bo v prihodnosti bistveno vplivalo na konkurenčnost Evrope. Za rešitev tega problema bo potreben pristop, ki bo kompleksen in hkrati, glede na trenutno stanje gospodarstva, tudi izredno senzibilen. Vsaka država oblikuje svoj sveženj politik za boljše delovanje vključujočih trgov dela. Posebna pozornost se namenja ranljivim kategorijam na trgu dela, to so starejši delavci, mladi, priseljenci in invalidi. Poročila Komisije v zvezi s tem kažejo, da EU pri izvajanju obstoječe zakonodaje o uporabi načela nediskriminacije (10) čaka še veliko dela.

3.4

Zato oživitev evropskih trgov dela in podpora mobilnosti delavcev v Evropi tudi v prihodnosti ostajata glavna dejavnika evropske strategije za zaposlovanje. Kljub vsem pobudam in ukrepom Evropske komisije in držav članic mobilnost v EU zaostaja za cilji, ki si jih je EU zadala v Lizboni (leta 2000), namreč da mora Evropa postati najbolj konkurenčno na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.

3.5

Cilj novega akcijskega načrta Komisije za mobilnost v obdobju 2007–2010 je analizirati stanje ob upoštevanju izzivov, povezanih z globalizacijo, demografskimi spremembami in razvojem novih tehnologij, odpraviti ovire za mobilnost v Evropi, prikazati nove težnje v modelih mobilnosti in opredeliti potrebne ukrepe.

3.6

Evropska komisija se v načrtu osredotoča zlasti na: — izboljšanje trenutne zakonodaje in upravnih praks. Predvideni so zlasti ukrepi za prilagoditev zakonodaje Skupnosti potrebam in razmeram današnjega časa, utrditev statusa in analitičnih sposobnosti mreže TRESS (11) ter izboljšanje upravnega sodelovanja in postopkov med nacionalnimi institucijami in javnimi organi; — večjo politično podporo mobilnosti na vseh ravneh oblasti, zlasti v zvezi z naložbami v obstoječe programe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter razvojem mehanizmov, primernih za spodbujanje mobilnosti delavcev; — utrditev, podporo in izboljšanje kakovosti storitev, ki jih nudi EURES (12), ter širitev strateškega obsega tega sistema s krepitvijo njegovega potenciala za analizo tokov mobilnosti in sprememb na trgu dela; — osveščanje o prednostih mobilnosti z inovativnimi postopki, spremembami v postopkih obveščanja in uvedbo primerov dobre prakse.

3.7

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) je kot ena izmed agencij Evropske komisije, ki deluje na tristranski osnovi, postala edinstvena platforma za analize in raziskave glede spodbujanja mobilnosti v Evropi ter za ugotavljanje obstoječih ovir in novih izzivov, povezanih s spremembami na trgih dela.

3.8

Evropski ekonomsko-socialni odbor doslej še ni pripravil obsežnejšega mnenja o mobilnosti in njenih ovirah v Evropi. V svoji vlogi posvetovalnega organa Evropske komisije pa se je EESO vedno dosledno odzval na vsa njena sporočila in pobude v zvezi s prostim pretokom delavcev v Evropi in pripravil vrsto pomembnih mnenj (13).

3.9

Pomembno vlogo imajo tudi socialni partnerji. Po njihovem mnenju je vprašanje mobilnosti v Evropi in odpravljanje ovir, ki jo omejujejo, temeljnega pomena, zato so ga vključili v svoj skupni delovni program za obdobje 2003–2005. Tudi druge pobude in skupna besedila socialnih partnerjev so pomagali opredeliti nekatere ovire za mobilnost v EU.

4.   Dejstva in številke: raziskava Eurofounda

4.1   Raziskava Eurofounda je na podlagi rezultatov Eurobarometra (14) odkrila več dejavnikov, ki so bistveni za razumevanje vedenjskih vzorcev in razmišljanja evropskih državljanov v zvezi z mobilnostjo in priseljevanjem v Evropi:

—	evropski državljani še vedno menijo, da je njihova „pravica do gibanja in dela v EU“ glavna prednost in pridobitev EU (53 % vprašanih);

—	čeprav institucije in državljani EU močno podpirajo zamisel o mobilnosti v Evropi, v državah članicah ostajajo pomisleki glede morebitnih posledic, ki bi jih lahko imele ekonomske migracije iz novih držav članic;

—	samo okrog 2 % evropskih delavcev (EU-25) je rojenih v državi članici, ki ni država članica, v kateri so trenutno zaposleni;

—	skoraj 4 % evropskega prebivalstva je že nekaj časa prebivalo v drugi državi članici, 3 % pa v državah zunaj EU.

4.1.1   V zvezi z geografsko mobilnostjo je raziskava pokazala, da čezmejna mobilnost v Evropi ni zelo visoka. Iz rezultatov je razvidno, da Evropejci povprečno deset let živijo na istem naslovu, mlajši odrasli ponavadi nekoliko manj, starejši pa dlje. V skladu z raziskavo ni pričakovati bistvenih sprememb v bližnji prihodnosti.

4.1.2   Glavno gonilo mobilnosti je še vedno želja spoznati nove ljudi in nove kraje. Vendar pa tretjina (38 %) oseb, ki načrtujejo živeti v tujini, navaja ekonomske razloge (denar, kakovost dela). V novih državah članicah prevladujejo ekonomski razlogi, na prvem mestu zaposlitev, pred željo izkoristiti (ali zlorabljati) prednosti socialnih sistemov ali kakovostnejše javne storitve. Glavni dejavnik, ki odvrača ljudi od mobilnosti, pa je strah pred izgubo socialnih stikov (manj stikov z družino in izguba njihove podpore). Med drugimi omejujočimi dejavniki so tudi bivalne razmere ter kakovost zdravstvenih storitev in oskrbe.

4.1.3   Izzivi za prihodnost. Geografska mobilnost ostaja glavni politični cilj Evropske unije. Nizka mobilnost je lahko znak za slabšo prilagodljivost in konkurenčnost. Nasprotno pa lahko previsoka mobilnost med revnimi in bogatejšimi regijami vpliva na trge dela (pomanjkanje kvalificiranih delavcev, višja brezposelnost, beg možganov).

4.1.4   Pomemben vir podatkov v zvezi s tem je študija, ki jo je objavil GD Evropske komisije za zaposlovanje, z naslovom Geografska mobilnost v Evropski uniji: povečevanje njenih ekonomskih in socialnih prednosti (15). V skladu s študijo imajo politike za povečanje geografske mobilnosti dva cilja: 1) povečanje pričakovanih prednosti mobilnosti in 2) zmanjšanje s tem povezanih stroškov za posameznika. Študija se osredotoča zlasti na gospodarske vidike geografske mobilnosti in na njeno vlogo pri zmanjševanju razlik med regionalnimi trgi dela (zaposlovanje, realne plače, pomanjkanje delavcev).

4.1.5   V zvezi z mobilnostjo je študija pokazala, da je povprečno število zaposlitev v poklicnem življenju 3,9, kar pomeni, da vsaka zaposlitev v povprečju traja 8,3 let. V prejšnjem letu je zamenjalo službo 8 % vprašanih, v zadnjih petih letih 32 % in v zadnjih desetih letih 50 %.

4.1.6   V zvezi z obeti za prihodnost je študija pokazala, da 41 % vprašanih pričakuje, da bo zamenjalo službo v prihodnjih petih letih, medtem ko 54 % ne predvideva spremembe delodajalca, 5 % pa jih je neodločenih. Opredeliti je mogoče tri glavne razloge za pričakovano spremembo delodajalca v prihodnjih petih letih: želja po spremembi in prostovoljna odločitev, neprostovoljna odločitev ali nevtralna odločitev, sprejeta pod pritiskom okoliščin.

4.1.7   Iz študije je razvidno, da bo 65 % vseh pričakovanih menjav službe v prihodnjih petih letih temeljilo na prostovoljni odločitvi. Prostovoljna mobilnost med delovnimi mesti prispeva k boljšemu razvoju sposobnosti delavcev in izboljšuje njihovo zaposljivost, hkrati pa povečuje njihove možnosti za napredovanje in zaslužek.

4.1.8   Zanimivi so bili tudi rezultati študije z naslovom Poklicna mobilnost v EU: povečevanje njenih socialnih in ekonomskih prednosti (16). Študija je podlaga za razprave držav članic o vprašanju, kako izboljšati poklicno mobilnost z ekonomskega in socialnega vidika. Analizira položaj in razlike v EU-27, preučuje gospodarske dejavnike, ki so neposredno povezani s produktivnostjo, plačami, inovativnostjo in zaposlovanjem, ter dejavnike, ki se nanašajo na kakovost dela in socialno kohezijo.

5.   Posebne ugotovitve

5.1   Vse pobude in ukrepi za poenostavitev in izboljšanje poklicne mobilnost ter za boljšo skladnost med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela niso pomembni samo zato, ker lahko izboljšajo delovanje trgov dela in odpravijo tržne nepopolnosti, temveč tudi zato, ker lahko pomembno prispevajo k uresničevanju ciljev evropske strategije za rast in delovna mesta.

5.2   Čeprav evropski državljani trdno verjamejo v svobodo gibanja in večina priznava, da ni več realistično pričakovati, da je mogoče vse življenje imeti isto zaposlitev, so rezultati študije pokazali, da še vedno obstajajo številne ovire za prosto gibanje delavcev med državami ali za obvladovanje tveganj, povezanih z iskanjem nove in boljše zaposlitve.

5.3   Med številnimi ovirami za mobilnost so:

—	omejeno znanje jezikov,

—	slaba ali nezadostno razvita znanja in sposobnosti,

—	pomanjkljivo priznavanje izobrazbe in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v drugih državah članicah,

—	pravne in upravne ovire,

—	težave življenjskih partnerjev pri iskanju trajne zaposlitve za oba,

—	razdrobljene informacije o prostih delovnih mestih ali pomanjkljiva preglednost možnosti za usposabljanje in zaposlitev,

—	slaba prometna infrastruktura,

—	pomanjkanje ponudb in cene na stanovanjskem trgu,

—	v zadnjem času izguba zaupanja in ksenofobija.

5.4   Za večjo mobilnost v Evropi bo treba odpraviti nekatere obstoječe ovire. Po mnenju EESO morajo učinkovite politike za izboljšanje mobilnosti delavcev vsebovati naslednje ključne dejavnike:

5.4.1

Prvič – treba je zagotoviti boljše poznavanje ovir za geografsko in poklicno mobilnost ter ukrepov za spodbujanje mobilnosti. V zadnjih letih si je Evropa sicer prizadevala opredeliti ovire za mobilnost delavcev in jih odpraviti, vendar pa je treba tako na evropski kot na nacionalni ravni pripraviti študije, ki bodo prispevale k boljšemu poznavanju obsega, narave in bistvenih značilnosti ovir za ekonomsko mobilnost ter njihovega učinka na gospodarstvo.

5.4.2

Drugič – na trgih dela v Evropi je nujno treba uporabljati koncept prožne varnosti. Izkušnje so pokazale, da se države, ki učinkovito uporabljajo ta koncept, bolje prilagajajo globalnim spremembam. V tem smislu je treba mobilnost razumeti kot enega od elementov, ki omogočajo izboljšanje zaposlenosti, prilagodljivosti delavcev in konkurenčnosti podjetij v globaliziranem svetu. Organizacija dela mora biti skladnejša s potrebami podjetij in delavcev in lahko občutno prispeva tudi k uvedbi novih oblik mobilnosti.

5.4.3

Tretjič – sisteme usposabljanja je treba prilagoditi potrebam trga dela. Utrditi je treba koncept za učinkovit sistem vseživljenjskega učenja. Danes se trgi dela vedno bolj soočajo s hitrimi spremembami in povpraševanjem po novih kvalifikacijah. Vedno več ljudi se mora prilagajati spremembam v svojem delu in poklicu s pridobivanjem novih in raznolikih kvalifikacij. Za večjo zaposljivost in prilagodljivost spremembam na trgu dela morajo zato posamezniki imeti možnost, da razvijajo in izboljšujejo svoje sposobnosti. Prednostne naloge morajo biti: — zagotoviti, da posamezniki pridobijo potrebna znanja in sposobnosti, še preden zaključijo šolanje; — motivirati posameznike, da vse življenje tudi sami prevzemajo odgovornost za izboljšanje svojih sposobnosti, in ustvariti okvirne pogoje, ki jim bodo to omogočali; — povečati privlačnost usposabljanj, izboljšati njihovo prožnost in jih bolje prilagoditi potrebam na trgu dela; — v ta namen je treba posebno pozornost nameniti določenim kategorijam delavcev, zlasti mladim in starejšim; — uporabljati načelo partnerstva med zainteresiranimi stranmi: državo, socialnimi partnerji, izobraževalnimi ustanovami in podjetji.

5.4.4

Četrtič – razvijati je treba sisteme socialne varnosti, da bodo podpirali in olajševali prehod med različnimi položaji na trgih dela ter da ne bodo ovirali ljudi pri selitvi in iskanju boljše zaposlitve v drugi državi članici. V skladu s tem EESO opozarja na svoje mnenje o načelu prožne varnosti, zlasti v zvezi z izboljšanjem zaposljivosti posameznikov, da se bodo lahko bolje prilagajali spremembam na trgu dela in izkoristili boljše ponudbe za delo. To v bistvu pomeni, da si je treba prizadevati za ustvarjanje delovnih mest in pomagati delavcem, ki želijo spremeniti svojo poklicno pot, ter tako izboljšati njihove možnosti na trgu dela. Izkušnje kažejo, da glavni cilj trenutno ni pasivno povečevati prejemke, temveč olajšati zaposlovanje delavcev z odpravo upravnih ovir ter naložbami v sposobnosti in aktivne politike zaposlovanja.

5.4.5

Petič – odpraviti je treba zakonodajne, upravne in davčne ovire za geografsko in poklicno mobilnost, za kar je treba: — dosledno izvajati določbe o prostem pretoku delavcev, da se zagotovi nediskriminatoren dostop do delovnih mest; — spodbuditi države članice k čim prejšnji uveljavitvi in doslednemu izvajanju Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (17) ter oblikovati evropsko ogrodje poklicnih kvalifikacij; — sprejeti ukrepe za preprečevanje dvojnega obdavčevanja dodatnih pokojninskih sistemov; — rešiti probleme s prepovedjo diskriminacije na podlagi državljanstva na področju davkov (in socialnih storitev); — pri odpravljanju ovir za mobilnost posebno pozornost nameniti invalidom; — upoštevati posebne potrebe žensk, ki skrbijo za otroke in druge osebe.

5.4.6

Šestič – evropski državljani bi morali imeti lahek dostop do kakovostnih informacij o možnostih zaposlitve in usposabljanja. Medtem ko je na razpolago mnogo podatkov v zvezi z življenjskimi in delovnimi razmerami, se informacijam o možnostih zaposlitve in usposabljanja ne pripisuje velik pomen, zato jih pogosto sploh ni na voljo ali pa so težko dostopne. Evropski informacijski sistem, ki obvešča o možnostih zaposlitve in usposabljanja, je bistvenega pomena tako za državljane kot za podjetja, da se lahko na podlagi informacij odločajo o razvoju svojih sposobnosti, izkoriščanju možnosti in izboljševanju poklicne mobilnosti. Pri tem lahko ima spletna stran EURES pomembno in koristno vlogo. Vendar pa je ta stran trenutno premalo prepoznavna in poznana med državljani, zlasti pa med podjetji. Zato je treba večjo pozornost nameniti izboljšanju obveščanja o določenih temah, kot so spremembe ali prilagoditve storitev socialnega varstva (obveznih ali dodatnih) v primeru poklicne in geografske mobilnosti. Za pokojninske sisteme bi bilo na primer koristno imeti dostop do informacij o ravni pridobljenih pravic, veljavnem davčnem sistemu, načinih prenosa ter stroških in prednostih posameznih alternativ (18).

5.4.7

Nenazadnje pa je za lažjo mobilnost treba razviti pobude za boljše pogoje za dostop do stanovanj ter boljšo prometno infrastrukturo. Izredno pomembno je, da je v bližini možne zaposlitve na voljo dovolj cenovno dostopnih in ustreznih stanovanj. Za večjo mobilnost delavcev so temeljnega pomena tudi ukrepi za učinkovito in prožno prometno infrastrukturo. Države članice bi skupaj s podjetji morale preučiti stroške selitve ter ustvariti in razvijati spodbude za mobilne iskalce zaposlitve.

5.5   S širitvami v letih 2004 in 2007, ko je EU dobila deset oziroma dve novi državi članici, se je začela razprava o odprtju meja in prostem pretoku delavcev. Rezultati raziskave Eurofounda so potrdili, da se migracije iz vzhodnih v zahodne države v Evropi nadaljujejo, jasno pa so pokazali tudi, da je geografska mobilnost šibkejša in začasna.

5.5.1   Države članice, v katerih še vedno veljajo prehodna obdobja za države, ki so k EU pristopile leta 2004, se morajo do 1. maja 2009 odločiti, če bodo vstopile v tretjo fazo in podaljšale prehodna obdobja za nadaljnji dve leti. Za Bolgarijo in Romunijo so države članice morale to odločitev sprejeti do 31. decembra 2008 (19). Zato se je EESO z zanimanjem seznanil s sporočilom Evropske komisije z dne 18. novembra 2008 (20) o poročilu o uporabi prehodnih ureditev, določenih v pristopni pogodbi, ki v bistvu potrjuje sklepe prvega ocenjevalnega poročila iz leta 2006 (21). Iz sklepov drugega poročila je jasno razvidno, da je imelo odprtje trgov dela za delavce iz novih držav članic pozitivne učinke tako za gospodarstvo držav gostiteljic kot za celotno EU.

5.5.2   Vsaka odločitev za spremembo prehodnih obdobij mora biti sprejeta na nacionalni ravni in podprta z analizo, ki temelji na dejstvih. Po mnenju EESO pa bo iztek teh prehodnih obdobij v letu 2009 spodbudil oblikovanje prožnih in vključujočih trgov, prispeval pa bi lahko tudi k zmanjšanju dela na črno in boju proti revščini v Evropi.

5.5.3   Poleg tega lahko ohranitev prehodnih obdobij omeji praktično uporabo člena 69 uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba št. 1408/71), ki določa, da so brezposelni delavci, ki iščejo zaposlitev v drugi državi članici, še naprej upravičeni do prejemanja dajatev države članice, ki je odgovorna za izplačevanje teh dajatev.

5.6   Napotitev delavcev v povezavi z liberalizacijo storitev v Evropi. Prednosti dobrega delovanja notranjega trga so bistvene za podjetja, delavce, državljane in celotno gospodarstvo. Prispevajo k rasti podjetij in izboljšujejo dostop do trga, ki trenutno zajema okrog petsto milijonov oseb iz tridesetih držav (Evropski gospodarski prostor). Evropska podjetja so vedno bolj konkurenčna in so utrdila svoj položaj na svetovnem trgu. Nova direktiva o storitvah na notranjem trgu je temeljni instrument za nadaljnjo liberalizacijo.

5.6.1   Evropska komisija je v zvezi s tem objavila dve sporočili (22), ki se nanašata na napotitev delavcev v okviru določb o opravljanju storitev. Njun cilj je bil analizirati stanje, oblikovati smernice za države članice, da bodo pravilno uporabljale in tolmačile sodbe Sodišča ES, ter preučiti, kako se instrumenta dopolnjujeta in kako je mogoče čim bolj izkoristiti prednosti ob hkratnem zagotavljanju zaščite napotenih delavcev.

5.6.2   Odbor v skladu z mnenjem z dne 29. maja 2008 (23) pozdravlja Sklep 2009/17/ES Evropske komisije (24) o ustanovitvi odbora strokovnjakov na visoki ravni za napotitev delavcev na delo, ki naj bi spodbujal opredeljevanje in izmenjavo primerov dobre prakse ter natančno preučil in našel rešitev za probleme, povezane z uporabo direktive. Pri tem procesu sodelujejo tudi predstavniki socialnih partnerjev.

5.6.3   Nekatere nedavne sodbe Sodišča ES (zadeve Laval (25), Viking (26), Rüffert (27) v zvezi z Direktivo 96/71/ES o napotitvi delavcev so sprožile polemike o tej direktivi. Zato Odbor podpira predlog Evropske komisije in francoskega predsedstva iz oktobra 2008, da bi evropski socialni partnerji v skupni analizi podrobno ocenili pravne, ekonomske in socialne učinke teh sodb.

5.7   Usklajevanje in posodabljanje sistemov socialne varnosti. Zakonodajni okvir za usklajevanje sistemov socialne varnosti je pomemben instrument za spodbujanje mobilnosti v EU. Veljavno Uredbo 1408/71 (28) bo nadomestila Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 883/2004, sprejeta aprila 2004. V skladu s členom 89 te uredbe se postopek za njeno izvajanje določi v nadaljnji uredbi. To besedilo (COM(2006) 16) (29) je bilo predloženo šele januarja 2006. Cilj nove izvedbene uredbe je zlasti poenostaviti in racionalizirati pravne in upravne določbe, pojasniti pravice in obveznosti vseh, ki so udeleženi pri usklajevanju sistemov socialne varnosti, uvesti učinkovitejše in hitrejše postopke za izmenjavo podatkov ter zmanjšati stroške.

5.7.1   EESO je v mnenju iz leta 2006 (30) ocenil, da je novi predlog korak k izboljšanju prostega pretoka oseb v EU. Predlog uredbe vsebuje številne poenostavitve, pojasnitve in izboljšave. EESO pozdravlja zlasti razširjeno področje uporabe uredbe glede na osebe in področja socialne varnosti ter vse določbe za izboljšanje sodelovanja med nosilci socialne varnosti.

5.7.2   EESO je v mnenju poudaril tudi občutljivo naravo pogajanj o prilogi 11 k Uredbi št. 883/2004, ki določa postopke za uporabo določenih pravnih predpisov. Države članice se pri tem poziva, naj sporočijo posebnosti svojih nacionalnih sistemov, ki jih želijo izvzeti iz uredbe, da bi bilo omogočeno nemoteno usklajevanje socialne varnosti. O tem vprašanju države članice intenzivno razpravljajo že dlje časa. EESO je zaradi tega pozval k naglemu zaključku in pripomnil, da reševanje vprašanj subsidiarnosti ne sme zavleči začetka veljavnosti nove uredbe, zlasti ker gre za pobude Evropske komisije za izboljšanje mobilnosti v Evropi.

5.7.3   Nasploh bi se moral zakonodajni okvir za usklajevanje sistemov socialne varnosti v prihodnosti prožno odzivati na spreminjajoče se razmere v svetu dela, nove oblike zaposlitve, spremenljivost sistemov dela in zlasti na nove oblike mobilnosti. Izboljšati je treba oblike upravnega sodelovanja med državami članicami na podlagi elektronskih postopkov.

5.8   Na splošno imajo migranti pravico do socialnih prejemkov v skladu z uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbo št. (EGS) 1612/68, poleg tega pa tudi na podlagi načela enakosti, ki ga določa Direktiva 2004/38/ES  (31). Velja torej načelo, da morajo imeti osebe, ki zakonito prebivajo v državi gostiteljici, enake pravice do vseh prejemkov. Nihče ne sme biti izvzet iz sistema.

5.9   Problem pa je v tem, da je splošni pravni okvir sestavljen iz predpisov z različno pravno močjo (uredbe, direktive, sodbe Sodišča ES). Uredbe stopijo v veljavo neposredno in povsod v enaki obliki. Direktive se v vsaki državi članici različno izvajajo. Zato je treba v prihodnje pozornost namenjati preglednosti in predvsem skladnosti teh predpisov. Ohraniti je treba načelo enakosti (na primer enak dostop do davčnih ugodnosti) in pravno varnost. Pravni okvir po vsej verjetnosti ne bo poenostavljen, s sodelovanjem med državami članicami pa je mogoče odpraviti nekatere vrzeli. Tukaj je manevrski prostor še velik.

5.10   Mobilnost v izobraževanju in poklicnem usposabljanju je neločljivo povezana s prostim pretokom oseb in eden glavnih instrumentov za vzpostavljanje evropskega prostora izobraževanja in usposabljanja.

5.10.1   EESO podpira evropsko listino kakovosti za mobilnost (32), ki izhaja iz tega, da je mobilnost v izobraževanju in poklicnem usposabljanju bistveni del prostega pretoka oseb in da spodbujanje evropske mobilnosti na tem področju vodi k uresničitvi ciljev lizbonske strategije. V listini je predlagana vrsta načel in ukrepov za mobilnost mladih in odraslih, ki se nanašajo na njihovo formalno in neformalno izobraževanje ter osebni in poklicni razvoj.

5.10.2   Evropska komisija je oblikovala številne učinkovite instrumente za spodbujanje mobilnosti v Evropi na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja. Europass (33) je usklajen sklop dokumentov, ki evropskemu državljanu pomaga čim pregledneje predstaviti svoje kvalifikacije in sposobnosti. Zadnje ocenjevalno poročilo iz leta 2008 je potrdilo učinkovitost nacionalnih centrov in spletnih portalov ter, na splošno, dodano vrednost Europassa, pokazalo pa je tudi nekaj pomanjkljivosti, zlasti pri tistih elementih, ki so manj vezani na učne dosežke.

5.10.3   To razsežnost je treba izboljšati z uvedbo evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (34), ki bi moralo biti povezano z evropskim sistemom prenašanja in zbiranja kreditnih točk (35).

5.11   Poleg tega je glede na neobičajno velik pritok delavcev iz tretjih držav, povezan s trenutnimi ukrepi Evropske komisije za poenostavitev zakonitih migracij, treba razmisliti o novih izzivih za izobraževalne sisteme v EU.

5.11.1   Odbor z zanimanjem pričakuje tudi rezultate razprave, ki se je začela julija 2008 z objavo zelene knjige Evropske komisije z naslovom Migracije in mobilnost: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU (36). Zelena knjiga poziva k analizi prihodnosti in vloge Direktive 77/486/EGS, ki se trenutno nanaša samo na izobraževanje otrok delavcev migrantov iz drugih držav članic EU.

5.12   Poenostavljanje zakonitega priseljevanja in boj proti nedovoljenemu priseljevanju oseb iz tretjih držav v smislu sporočila Evropske komisije iz novembra 2006 o globalnem pristopu k vprašanju migracij (37) je še en prispevek Komisije k izboljšanju mobilnosti in upravljanju migracij v Evropi glede na demografske izzive, s katerimi se sooča. Evropska komisija je v skladu z zakonodajnim programom za leto 2007 objavila dva zakonodajna predloga (38) za poenostavitev vstopa in prebivanja ekonomskih migrantov iz tretjih držav v EU ter predstavila predlog za modro karto s ciljem v Evropo privabiti visokokvalificirane delavce iz tretjih držav. Pravice in obveznosti državljanov tretjih držav, ki jih vsebuje predlog direktiv in ki temeljijo na enakem obravnavanju glede zaslužka, delovnih pogojev, pravice do združevanja ter splošne in poklicne izobrazbe, so dobro izhodišče za zakonodajo na področju priseljevanja in bi jih bilo treba razširiti na vse kategorije delavcev migrantov. Za EESO so prehodni ukrepi, ki začasno omejujejo pravico do prostega pretoka delavcev iz novih držav članic, izjemno stanje, ki bi ga bilo treba čim prej odpraviti, predvsem glede zaposlovanja visokokvalificiranih delavcev (39).

---

(1)  Integrirane smernice za rast in delovna mesta (2008–2010), COM(2007) 803 konč., Del V – 2007/0300 (CNS).

(2)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in Švico) (UL L 166, 30.4.2004, str. 1-123). http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=DD:05:05:32004R0883:SL:PDF.

(3)  Uredba Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19.10.1968, str. 2–12).

(4)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja COM(2005) 507 konč. – 2005/0214 (COD).

(5)  Glej mnenje EESO o predlogu direktive Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve za visokokvalificirane delavce, poročevalec g. PARIZA CASTAÑOS (UL C 27, 3.2.2009).

(6)  Integrirane smernice za rast in delovna mesta (2005-2008), smernica št. 20, COM(2005) 141 konč. – 2005/0057 (CNS).

(7)  Poročilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Končno poročilo o izvajanju Akcijskega načrta Komisije za usposobljenost in mobilnost COM(2002) 72 konč., COM(2007) 773 konč.

(8)  Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Mobilnost, instrument za nova in boljša delovna mesta: Evropski akcijski načrt za poklicno mobilnost (2007–2010), COM(2007) 773 konč.

(9)  Evropski načrt za oživitev gospodarstva, COM(2008) 800 konč., 26.11.2008.

(10)  Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, UL L 303, 2.12.2000, str. 16-22.

(11)  TRESS – Training and Reporting in European Social Security (mreža za usposabljanje in poročanje o evropski socialni varnosti).

(12)  EURES – evropske službe za zaposlovanje.

(13)  Glej na primer: mnenje EESO z naslovom Prosti pretok in prebivanje delavcev, poročevalec: g. VINAY (UL C 169, 16.6.1999); mnenje EESO o predlogu uredbe Sveta (ES) o koordinaciji sistemov socialne varnosti, poročevalec: g. García Caro (UL C 75, 15.3.2000); mnenje EESO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, poročevalec: g. García Caro (UL C 149, 21.6.2002); mnenje EESO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, poročevalec: g. Greif (UL C 324, 30.12.2006).

(14)  Mobilnost v Evropi: raziskava Eurobarometra iz leta 2005 o geografski mobilnosti in trgu dela; Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2006.

(15)  Študija z naslovom Geographical mobility within the EU: optimising its economic and social benefits (Geografska mobilnost v Evropski uniji: povečevanje njenih ekonomskih in socialnih prednosti), april 2008, Evropska komisija, GD EMPL, pogodba VT/2006/042.

(16)  Študija z naslovom Job mobility in the EU: Optimising its Social and Economic Benefits (Poklicna mobilnost v EU: povečevanje njenih socialnih in ekonomskih prednosti), april 2008, Danski tehnološki inštitut, pogodba VT/2006/043.

(17)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

(18)  Evropska komisija je v zvezi s tem izvedla že vrsto konkretnih dejavnosti, ki naj bi pomagale ozavestiti evropske državljane in jim zagotoviti razumljive informacije o njihovih pravicah in obveznostih na področju socialnega varstva v državah EU (letaki, priročniki, videoposnetki).

(19)  Grčija, Španija, Madžarska in Portugalska so že sprostile omejitve za prosti pretok delavcev iz teh držav.

(20)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Vpliv prostega gibanja delavcev v okviru širitve EU – Poročilo o prvi fazi (1. januar 2007–31. december 2008) prehodnih ureditev, določenih v pristopni pogodbi iz leta 2005, ki se zahtevajo v skladu s prehodnimi ureditvami, določenimi v pristopni pogodbi iz leta 2003, COM(2008) 765 konč.

(21)  Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Poročilo o delovanju prehodnih ureditev, določenih v pristopni pogodbi iz leta 2003 (obdobje od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006), COM(2006) 48 konč.

(22)  Sporočilo Komisije Smernice o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, COM(2006) 159 konč., in sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o napotitvi delavcev zaradi opravljanja storitev – čim boljši izkoristek prednosti in možnosti ob hkratnem zagotavljanju zaščite delavcev, COM(2007) 304 konč.

(23)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o napotitvi delavcev zaradi opravljanja storitev – čim boljši izkoristek prednosti in možnosti ob hkratnem zagotavljanju zaščite delavcev, COM(2007) 304 konč., poročevalka: ga. Le Nouail Marlière, UL C 224, 30.8.2008, str. 95–99.

(24)  UL L 8, 13.1.2009, str. 26-28.

(25)  SES, zadeva C-341/05, Laval un Partneri Ltd proti Svenska Byggnadsarbetareförbundet (švedski sindikat delavcev v gradbeništvu).

(26)  SES, zadeva C-438/05, International Transport Workers’ Federation in Finnish Seamen’s Union proti Viking Line ABP in OÜ Viking Line Eesti.

(27)  SES, zadeva C-346/06, Dirk Rüffert, sodni upravitelj družbe Objekt und Bauregie GmbH & Co. KG, proti Land Niedersachsen.

(28)  UL L 149, 5.7.1971.

(29)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, COM(2006) 16 konč. - 2006/0006 (COD).

(30)  Mnenje EESO z dne 26. oktobra 2006 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, poročevalec: g. Greif, UL C 324, 30.12.2006.

(31)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS.

(32)  Evropska listina kakovosti za mobilnost (UL L 394, 30.12.2006), http://europa.eu/scadplus/leg/en/cha/c11085.htm.

(33)  Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass).

(34)  Priporočilo 2008/111/01 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje.

(35)  Evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS) ter predlog priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), COM(2008) 180.

(36)  Zelena knjiga z naslovom Migracije in mobilnost: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU, COM(2008) 423 konč.

(37)  Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu Globalni pristop k vprašanju migracij leto pozneje: za celovito evropsko migracijsko politiko, COM(2006) 735 konč.

(38)  Predlog direktive Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve za visokokvalificirane delavce (predlog za oblikovanje modre karte EU), COM(2007) 637 konč, in predlog direktive Sveta o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, COM(2007) 638 konč.

(39)  Glej opombo št. 5.

---