Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o vzpos tavitvi programa za podpiranje posebnih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije

COM(2009) 14 konč. – 2009/0001 (COD)

2009/C 228/13

Evropski svet je 3. februarja 2009 sklenil, da v skladu s členom 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predsedstvo Odbora je 24. februarja 2009 strokovno skupino za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo zadolžilo za pripravo tega mnenja.

Zaradi nujnosti zadeve je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 452. plenarnem zasedanju 24. in 25. marca 2009 (seja z dne 24. marca) za glavnega poročevalca imenoval g. BURANIJA ter mnenje sprejel s 95 glasovi za, 3 glasovi proti in 14 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

2.   Uvod

3.   Ugotovitve in opombe

3.1   Odbor pozdravlja pobudo Komisije o zagotavljanju vse bolj izpopolnjenih instrumentov za nadzor v finančnem sektorju, kar je v skladu s priporočili Larosièrove skupine. Ugotavlja, da niso dodane nikakršne novosti, niti k nalogam in funkcijam treh pravnih podpornih teles, ki bodo prejela subvencije, niti k odborom, ki bodo prejeli finančno pomoč. Namen finančne pomoči je torej izboljšanje trenutnega stanja, kar je izraz zadovoljstva s samimi organi, vendar tudi potrebe po izboljšanju ali razširitvi njihovih storitev.

3.2   IASCF in EFRAG, telesi s področja računovodskega poročanja, sta vira visokokakovostnih mednarodnih računovodskih standardov, ki so delno vključeni v zakonodajo Skupnosti in ki po besedah Komisije zagotavljajo, „da imajo vlagatelji, upniki in druge zainteresirane strani dostop do pravočasnih, zanesljivih in ustreznih informacij o finančnem položaju podjetij“. Dejstva ne potrjujejo te trditve: pred izvedbo vsake reforme morajo pristojni odgovoriti na vprašanje, ali so stečaj povzročili pomanjkljivi računovodski standardi ali nepazljiva uporaba predpisanih standardov.

3.2.1   Najobčutljivejše področje, ki kaže največje pomanjkljivosti, je trg vrednostnih papirjev, za katerega se uporabljajo standardi IASCF in EFRAG. V zvezi s tem področjem Komisija poudarja, da je ključnega pomena „neodvisnost procesa določanja standardov, na katerega ne smejo vplivati [tretje] strani“. Poleg tega navaja „odvisnost[…] od nerazpršenega prostovoljnega financiranja, ki ga zagotavljajo zainteresirane strani“, kot enega od razlogov, ki opravičujejo finančno pomoč. To vprašanje sta v preteklosti obravnavala Svet gospodarskih in finančnih ministrov in Evropski parlament, zdaj pa se odpira nov problem: Ali„finančna pomoč“zadostuje za zagotovitev neodvisnosti teh teles, glede na to, da potrebujejo sredstva za opravljanje svojih kočljivih nalog? EESO meni, da je treba to vprašanje podrobneje preučiti.

3.3   Enaki pomisleki veljajo tudi za področje revizije v zvezi s finančno pomočjo za PIOB, organ, ki nadzoruje proces sprejemanja mednarodnih revizijskih standardov (International Standards for Auditing, ISA) in druge dejavnosti javnega interesa, ki jih opravlja Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (International Federation of Accountants, IFAC). Možna uvedba mednarodnih revizijskih standardov v zakonodajo Skupnosti (Direktiva 2006/43/ES) opravičuje zanimanje za nevtralne standarde in dejstvo, da Komisijo zastopata dva od desetih članov upravnih organov PIOB.

3.4   EESO se v zvezi z vprašanjem finančne pomoči strinja s Komisijo, da je treba različne ustanove, odgovorne za mednarodne standarde, ustrezno financirati, da se zagotovita njihovo delovanje in neodvisnost. Ta vidik je večkrat bolj ali manj jasno izražen, kar kaže na temeljni problem: te ustanove so ustanovila panožna združenja, da bi pridobila uporabne norme in standarde za lastno uporabo. Zasebnopravni značaj teh norm in standardov se ne bo spremenil niti, ko bodo postali del nacionalnih in evropskih predpisov. Znotraj teh ustanov bo namreč zelo težko ločiti javni interes od dejavnosti, ki jih opravljajo panožna združenja (ki imajo pravni nadzor nad ustanovo).

3.5   Finančna podpora za odbore nadzornih organov je predvidena zlasti za usposabljanje osebja nacionalnih nadzornih organov in upravljanje projektov na področju informacijske tehnologije. Kot že rečeno, so ti odbori neodvisni posvetovalni organi, ki jih je ustanovila Komisija in jih sestavljajo predstavniki nacionalnih nadzornih organov. Usposabljanje uslužbencev (priporočilo 19 Larosièrove skupine) in vodenje projektov sta nedvomno pomembni nalogi, ki v celoti koristita državam članicam. Po mnenju EESO nič ne nasprotuje temu, da te ukrepe financirajo države članice, namesto da se financirajo iz sredstev Skupnosti.

3.6   Komisija na koncu svojega predloga navaja merilo prožnosti pri izbiranju prejemnikov pomoči: okrepitev postopkov pri premagovanju krize bi lahko zahtevala ustanovitev novih organov ali razširitev nalog obstoječih ustanov in morda bi bilo treba za posamezne prejemnike izbrati naslednike. EESO temu ne nasprotuje, opozarja pa, da je treba preprečiti prekomerno povečanje števila ustanov, ki sodelujejo v programu. Bolje bi bilo čim bolj razširiti naloge obstoječih ustanov.