15.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 9/56

A.

ker je zdravje ena najdragocenejših vrednot in je naš cilj zdravje za vse ter ker moramo zagotoviti visoko raven zdravja,

B.

ker je v členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določeno, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, in ker člen 35 določa, da ima vsakdo pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe ter da se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi,

C.

ker je pozitiven učinek razvoja v zdravstvu ta, da vedno več ljudi živi vedno dlje,

D.

ker je zdravje zaradi naraščajočih trendov (rak, diabetes, kardiovaskularne bolezni, revmatična obolenja, duševne bolezni, prekomerna telesna teža in debelost ter podhranjenost in neustrezna prehrana, HIV/AIDS), slabe kakovosti okolja ter ponovnih izbruhov nekaterih bolezni, povezanih z naraščajočimi socialnimi razlikami, in novih izzivov v Evropski uniji in svetu čedalje bolj ogroženo, pri čemer se povečuje potreba po preventivi ter poklicnih in nepoklicnih zdravstvenih storitvah ter zagotavljanju oskrbe kakor tudi po rehabilitaciji po bolezni,

E.

ker je treba upoštevati možnost novih zdravstvenih groženj s čezmejnimi razsežnostmi, kot so pandemije, novi vzorci prenosljivih bolezni, tropske bolezni in biološki terorizem, pa tudi posledice podnebnih sprememb in globalizacije, zlasti v zvezi z vodo, pomanjkanjem hrane, povečanjem revščine in migracijami, ter tudi obstoječe grožnje, kot je onesnaževanje okolja, ki postajajo vedno bolj nevarne,

F.

ker so vzajemni sistemi zdravstvenega varstva ključna sestavina evropskega socialnega modela in ker splošne socialne in zdravstvene službe opravljajo naloge v splošnem interesu, s čimer bistveno prispevajo k socialni pravičnosti in socialni koheziji,

G.

ker se zaradi staranja prebivalstva spreminjajo bolezenski vzorci, pri čemer se povečuje potreba po poklicnih in nepoklicnih zdravstvenih storitvah, in je vzdržnost zdravstvenih sistemov pod pritiskom, ker je treba temu nameniti posebno pozornost za podporo raziskavam in inovacijam javnih in zasebnih akterjev ter ker se poziva k močni politiki glede podpore prvih življenjskih obdobij, zlasti v nekaterih državah članicah,

H.

ker obstajajo velike razlike v zdravstveni oskrbi med državami članicami in znotraj njih,

I.

ker državljani pričakujejo vse več skupne in učinkovite politike na področju zdravja,

J.

ker je treba hkrati spoštovati pristojnosti držav članic na področju zdravja in njihovo pravico do odločanja o zagotavljanju ustreznih zdravstvenih storitev, ob doslednem upoštevanju načela subsidiarnosti, vključno s spoštovanjem različnih sistemov upravljanja in posebnih pristopov, ki so jih izbrale države članice pri vključevanju javnega in zasebnega zagotavljanja zdravstvenih storitev,

K.

ker se zaradi zaskrbljenosti na podlagi etničnih razlogov odločitev, ali je določena storitev zdravstvena storitev ali ne, ohrani v pristojnosti držav članic,

L.

ker je zdravje in varnost pri delu eno od področij zdravstva, na katerem ima EU jasne pristojnosti za ukrepanje,

M.

ker obstajajo področja, na katerih države članice same ne morejo ukrepati učinkovito in je Evropska unija zavezana k skupni zdravstveni politiki, s katero lahko zagotavlja dodano vrednost (npr. izmenjava informacij ter dobrih praks),

N.

ker je investiranje v zdravje bistveno za razvoj ljudi s posrednim učinkom tudi na različne sektorje gospodarstva,

O.

ker na področju zdravja ni dovolj jasnosti glede števila različnih tokov dela in delovnih programov,

P.

ker so možnosti za preprečevanje bolezni neizkoriščene,

Q.

ker se s povečanjem odpornosti na antibiotike njihova učinkovitost vedno bolj zmanjšuje; ker se v EU ravni odpornosti razlikujejo zaradi različnih načinov uporabe ter nadzora antibiotikov (v nekaterih državah članicah je uživanje antibiotikov tri- do štirikrat večje kot v drugih); ker je zaradi pogostega gibanja, vključno s turizmom, ki povečuje tveganje za širjenje odpornih bakterij, odpornost na antibiotike evropska težava, je treba nadzirati neustrezno uporabo in spodbujati preudarno uporabo antibiotikov; ker je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ustrezna agencija za usklajevanje teh dejavnosti,

R.

ker je 40 % stroškov zdravstvenih blagajn povezanih z napačnim življenjskim stilom (npr. uživanje alkohola, tobaka, pomanjkanje gibanja in slaba prehrana),

S.

ker lahko učinkovito varovanje zdravja in učinkovita varnost pri delu preprečita nesreče pri delu, upočasnita nastajanje poklicnih bolezni in zmanjšata število trajno invalidnih oseb zaradi dejavnikov, povezanih z njihovim delom,

T.

ker Direktiva 2004/37/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (15) ne varuje dovolj državljanov EU pri delu pred izpostavljenostjo snovem, ki so strupene za razmnoževanje,

U.

ker podhranjenost, ki prizadene veliko državljanov EU, vključno s približno 40 % bolnikov v bolnišnicah ter med 40 % in 80 % starejših oseb v oskrbnih domovih, za evropske sisteme zdravstvene oskrbe pomeni približno enake stroške, kot debelost in prekomerna telesna teža,

V.

ker na zdravje ne vplivajo le alkohol, tobak, pomanjkanje gibanja, prehrana in podobni zunanji dejavniki ter je treba zato pri veliko boleznih več pozornosti nameniti psihosomatski razsežnosti in globljim vzrokom za povečanje števila ljudi, ki trpijo za depresijo in drugimi duševnimi motnjami,

W.

ker morajo države članice še naprej spodbujati pomoč ljudem, ki trpijo zaradi kroničnih bolezni in/ali invalidnosti, da se jim v čim večji meri omogoči vključitev v družbo,

X.

ker vedno večje povpraševanje po zdravstveni oskrbi v mnogih državah članicah ustvarja nujno potrebo po novačenju zdravstvenih delavcev in njihovem zadržanju na delovnem mestu ter po zagotavljanju storitev za sorodnike in prijatelje, ki zagotavljajo brezplačno nego vzdrževanih oseb,

Y.

ker je treba v zdravstveni strategiji EU več pozornosti nameniti dolgoročni zdravstveni negi z novimi tehnologijami, negi oseb s kroničnimi obolenji in zagotavljanju zdravstvene oskrbe na domu starejšim osebam in telesno ali duševno prizadetim osebam ter storitev za njihove negovalce; ker si je v zvezi s tem treba prizadevati za sinergijo zdravstvenih in socialnih služb,

1.

pozdravlja zgoraj navedeno belo knjigo Komisije o zdravstveni strategiji EU za obdobje 2008–2013 ter podpira predstavljene vrednote, principe, strateške cilje in specifične ukrepe;

2.

poziva Komisijo, naj s pregledom sedanjega dela na področju zdravja določi, kateri tokovi dela zagotavljajo vrednost za Skupnost in države članice; poziva Komisijo, naj kot del tega tudi določi, katere delovne metode in prakse dodajajo vrednost delovanju držav članic na področju zdravja in katere bi bilo treba bolje uskladiti;

3.

meni, priznavajoč obstoj novih zdravstvenih groženj, da je treba v lizbonski strategiji zdravje obravnavati kot ključno politično temo, kar vključuje potrebo po omogočanju dostopa do primerne zdravstvene oskrbe najvišje možne kakovosti za državljane, da se zagotovi zdrava in konkurenčna delovna sila;

4.

obžaluje dejstvo, da bela knjiga ne določa posebnih ciljev, ki jih je mogoče količinsko določiti in izmeriti ter s katerimi bi lahko pridobili oprijemljive rezultate, in priporoča sprejetje takšnih ciljev;

5.

poudarja, da skrb za zdravje potrebuje podporo učinkovitih politik na vseh področjih in ravneh v državah članicah in Evropski uniji („Health in All Policies“) ter na svetovni ravni;

6.

poudarja, da je pomembno priznati pravico moških in žensk do večjega vpliva v zadevah v zvezi z njihovim zdravjem in nego ter pravico otrok do brezpogojnega varovanja njihovega zdravja na podlagi splošnih načel univerzalnosti, enakosti in solidarnosti;

7.

poudarja, da po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije kronične bolezni, zlasti možganska kap in bolezni srca, postopno postajajo pogostejše od nalezljivih bolezni;

8.

priporoča, kot del prizadevanj za preprečevanje bolezni, splošno sprejetje prakse izvajanja ocene učinka na zdravje, saj je vpliv odločitev organov odločanja na različnih ravneh, med drugim lokalnih in regionalnih organov ter nacionalnih parlamentov, na zdravje ljudi izmerljiv;

9.

poudarja, da se je treba v akcijskih načrtih zlasti lotiti vzrokov nekaterih bolezni ter zmanjševanja in preprečevanja epidemij in pandemij; poudarja, da prav tako obstaja problematika povezana s spolom, kot je rak prostate pri moških in rak na materničnem vratu pri ženskah, pri čemer bi bilo treba razviti posebno politiko za te primere;

10.

svetuje, da se mandat Evropskega centra za prenosljive bolezni razširi tudi na neprenosljive bolezni;

11.

predlaga Komisiji, naj za prednostni cilj postavi zmanjšanje nepotrebne neenakosti in nepravičnosti v zdravju med državami članicami in znotraj njih, pa tudi med različnimi socialnimi skupinami in deli prebivalstva, vključno z moškimi in tistimi s težavami v duševnem zdravju; poleg tega države članice poziva, naj predpise Skupnosti, kot je Direktiva o preglednosti (16), v celoti izvajajo;

12.

poudarja, da bi morali ukrepi za zmanjšanje nepravičnosti v zdravju obsegati tudi ciljno spodbujanje, vzgojo prebivalstva in programe preprečevanja;

13.

meni, da je treba bistveno bolj okrepiti prizadevanja za preprečevanje bolezni in za cepljenje, če obstajajo učinkoviti proizvodi; zato odločno poziva Komisijo, naj sestavi ambiciozen načrt preventivnih ukrepov za celotno petletno obdobje; soglaša, da poraba za zdravje, zlasti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni, ni samo strošek, ampak tudi naložba, ki se lahko vrednoti z leti zdravega življenja kot lizbonskim strukturnim kazalcem;

14.

poudarja, da je zdravje stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti;

15.

poudarja, da je dostop do zanesljivih, neodvisnih in primerljivih informacij o zdravem vedenju, boleznih in možnosti zdravljenja pogoj za učinkovito strategijo preprečevanja bolezni;

16.

poudarja, da želja po preprečevanju bolezni v družbi ne sme povzročiti trenda preprečevanja rojstva otrok s kroničnimi boleznimi ali invalidnostjo; poziva Komisijo, naj spodbuja neposredno pomoč za starše otrok s kroničnimi boleznimi in/ali invalidnostjo;

17.

poleg tega poudarja, da je za spodbujanje naložbe v zdravje bistveno izmeriti učinkovitost dosedanjih naložb in objaviti ugotovitve;

18.

poudarja pomen izvajanja dobro organiziranih, obsežnih in učinkovitih programov preventivnih pregledov za lažje zgodnje odkrivanje in takojšnje zdravljenje bolezni, pri čemer se zmanjšujeta s tem povezana umrljivost in obolevnost;

19.

meni, da je treba izhajati iz pravic državljanov do dostopa do zdravstvene oskrbe in hkrati iz njihove odgovornosti do lastnega zdravja, saj EU uveljavlja visoke zdravstvene standarde in standarde varnosti hrane skozi vse življenje, in poziva k dodatnim naložbam v raziskave o zdravstvenem opismenjevanju, da se opredelijo najprimernejše strategije za reševanje tega vprašanja v različnih skupinah prebivalstva; spodbuja vse skupine prebivalstva k zdravemu načinu življenja;

20.

poudarja, da mora pojem zdravega načina življenja (tj. zdrava prehrana, življenje brez zlorabe drog in zadostna telesna dejavnost) dopolnjevati psihosocialna razsežnost (tj. uravnotežen pristop do dela in družinskega življenja); poudarja, da zdrav življenjski slog vključuje dobro duševno in telesno zdravje, pri čemer so to pomembni dejavniki tudi za ohranjanje konkurenčnega gospodarstva;

21.

pričakuje, da bo Komisija posebno pozornost posvetila vprašanju vzdržnosti zdravstvenih sistemov in v tem okviru tudi vlogi in odgovornosti farmacevtske industrije;

22.

pozdravlja namero Komisije o določitvi temeljnih zdravstvenih vrednot sistema zdravstvenih kazalnikov (na nacionalni in podnacionalni ravni) in spodbujanju programov za zdravstveno pismenost in preventivo;

23.

poudarja, da mora biti prepoved uporabe človeškega telesa in njegovih delov za pridobivanje premoženjske koristi, kot navaja člen 3 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vodilno načelo na področju zdravja, zlasti na področju darovanja in presaditve celic, tkiva ter organov;

24.

v duhu „zdravje za vse“ pozdravlja namero Komisije po spodbujanju zdravja in preprečevanja bolezni v vseh starostnih skupinah; poudarja, da je treba izpostaviti ključna zdravstvena vprašanja, kot so prehrana, debelost, podhranjenost, fizična dejavnost, uživanje alkohola, drog in tobaka ter okoljska tveganja, tudi onesnaževanje zraka tako na delovnem mestu kot doma, v skladu z načelom enakosti med moškimi in ženskami, pri tem pa upoštevati vlogo spola, pomagati ljudem pri zdravem staranju in zmanjšati breme kroničnih bolezni;

25.

poziva Komisijo, naj bolj celostno obravnava prehrano in skupaj z debelostjo tudi podhranjenost obravnava kot ključno prednostno nalogo na področju zdravja, pri čemer jo čim bolj vključi v raziskave, izobraževanje in pobude za krepitev zdravja, ki jih financira Skupnost, ter v partnerstvo na ravni EU;

26.

poziva Komisijo in države članice, naj si v okviru strategije zdravstvenega varstva EU prizadevajo za razvoj smernic za enotno opredelitev invalidnosti, ki bi lahko vključevala ljudi s kroničnimi boleznimi ali rakom, ter hkrati poziva države članice, ki teh ljudi še niso vključile v nacionalno opredelitev invalidnosti, naj to storijo čim prej;

27.

poleg tega poziva, naj bo zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvene oskrbe za invalide prednostna naloga in naj se za to dodelijo finančna sredstva;

28.

zahteva učinkovite ukrepe za boj proti odpornosti na antibiotike, vključno z ukrepi za antibiotike le z zdravniškim receptom, smernice za zmanjšanje izdaje zdravniških receptov za antibiotike, za omejitev le na nujne primere, prizadevanja za izboljšanje preskusov z označevalcem za pospeševanje previdnejše uporabe antibiotikov in, po potrebi, higienskih kodeksov; poziva, naj se posebna pozornost nameni meticilinu odpornim bakterijam Staphylococcus aureus (MRSA); poudarja, da mora Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni nadzorovati in ocenjevati izvajanje smernic in kodeksov;

29.

opozarja Komisijo in države članice na potrebo po podpori raziskav in spodbujanju preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in ustreznega zdravljenja kroničnih bolezni za zagotovitev socialnega varstva in kakovosti življenja bolnikov;

30.

priznava bistveno vlogo negovalcev pri zagotavljanju zdravja in zdravstvene oskrbe ter zato poziva, da se pozornost nameni politiki, ki podpira negovalce in poleg zdravja bolnikov ščiti tudi zdravje negovalcev;

31.

ugotavlja, da je za omogočanje mobilnosti zdravstvenih delavcev in zagotavljanje varnosti bolnikov po vsej Evropski uniji potrebna izmenjava informacij med državami članicami in med njihovimi posameznimi regulativnimi organi za zdravstvene delavce;

32.

v okviru zdravstvene strategije Evropske unije poziva k učinkovitejši izmenjavi najboljših praks v Evropski uniji na vseh področjih zagotavljanja zdravstvenega varstva, zlasti glede programov preventivnih pregledov ter diagnosticiranja in zdravljenja težkih bolezni, kot je rak;

33.

meni, da mora Evropska unija sprejeti nadaljnje ukrepe za zaščito zdravstvenih delavcev pred nesrečami in poškodbami na delovnem mestu, kjer obstajajo znanstveni ali medicinski dokazi za potrebo po takšnih ukrepih;

34.

poziva Komisijo, naj snovi, ki so strupene za razmnoževanje, vključi v svoj prihajajoči predlog spremembe Direktive 2004/37/ES;

35.

odobrava ukrepe, h katerim Parlament poziva v zgoraj navedeni resoluciji z dne 15. januarja 2008, ter poziva Komisijo, naj spoštuje mnenje Parlamenta in sprejme ukrepe, h katerim je ta pozval, ter predloži potrebne pobude, ki naj vključujejo:

36.

obžaluje, da Komisija, kljub večkratnim in podrobnim pozivom Parlamenta, še ni predlagala spremembe Direktive 2000/54/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (17), s čimer bi se odzvala na resna tveganja za zdravstvene delavce zaradi dela z iglami in drugimi ostrimi medicinskimi pripomočki; poziva Komisijo, naj pospeši dokončanje ocene učinka na podlagi razpisa 2007/S 139-171103, in poziva, naj precej pred iztekom sedanjega parlamentarnega mandata sprejme ustrezni predlog spremembe v skladu z njegovo zgoraj navedeno resolucijo z dne 6. julija 2006;

37.

meni, da slabo izvajanje okoljske zakonodaje Skupnosti prav tako škodljivo vpliva na zdravstveno stanje državljanov EU;

38.

poudarja, da se v nekaterih razmerah državljani EU srečujejo z zdravstvenimi težavami, kot je onesnaženost zraka, kar pomeni veliko nevarnost za zdravje in vpliva na razvoj otrok ter povzroča krajšo pričakovano življenjsko dobo v EU (18);

39.

meni, da so za uspešnost preprečevanja bolezni in dobro duševno zdravje ključni ukrepi za spodbujanje zdravega življenjskega sloga v vsakdanjem življenju, in sicer v družini, šolah, bolnišnicah, oskrbnih domovih, na delovnem mestu in mestih za preživljanje prostega časa; priznava bistven pomen družine pri oblikovanju modela zdravega življenjskega sloga, ki se potem pogosto ponovi v poznejšem življenju;

40.

opozarja Komisijo in države članice na člen 3 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki poziva zakonodajne organe, naj najprej zaščitijo interese otrok, ena od možnosti za to pa je, da zagotovijo porodniški in starševski dopust, varovanje zdravja in dostop do zdravstvenih storitev v času porodniškega dopusta, pri čemer naj zlasti upoštevajo učinek materine prisotnosti in ljubezni ter dojenja na duševni in telesni razvoj dojenčka;

41.

poudarja, da je treba zboljšati varovanje zdravja in obveščenost nosečih in doječih žensk v zvezi s tveganjem, povezanim z uživanjem alkohola, drog in tobaka med nosečnostjo in dojenjem;

42.

poudarja, da je treba izboljšati javno osveščenost o spolnem in reproduktivnem zdravju, da bi se preprečevale nezaželene nosečnosti in širjenje spolno prenosljivih bolezni ter zmanjšale socialne in zdravstvene težave, ki jih povzroča neplodnost;

43.

podpira ukrepe za posamezne vrste bolezni in meni, da bi bilo treba zaradi večje učinkovitosti dela poiskati primerne delovne metode in organizacijo za bolj učinkovito medinstitucionalno sodelovanje;

44.

poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo prispevek, ki bi ga lahko imela socialna in zdravstvena politika (socialno pomembno zagotavljanje zdravstvenega varstva) pri sodobnemu pristopu k spodbujanju in varovanju zdravja, zlasti za najbolj ranljive skupine prebivalstva, kot so majhni otroci in tisti, ki niso samozadostni;

45.

meni, da mora Evropska unija prizadevanja v raziskovalnih programih vedno bolj usmerjati na pomembne, vendar pogosto spregledane skupine bolnikov, kot so osebe s težavami v duševnem zdravju in moški;

46.

poziva Komisijo in države članice, naj v okviru zdravstvene strategije EU nadalje preučijo sinergije med znanstvenimi in tehnološkimi raziskavami, zlasti glede novih vrst raziskovanja na medicinskem področju, ki jim zaenkrat primanjkuje sredstev, na eni strani, in razvojem novih sektorjev in zdravljenj v medicini na drugi strani, da bi vsem omogočili dostop do teh zdravljenj, saj imajo lahko zelo pozitiven učinek na zdravstveno stanje državljanov EU in na povečanje učinkovitosti sistema;

47.

pozdravlja pristop Komisije k učinkovitemu boju proti ponarejanju zdravil in jo poziva, naj spodbuja oblikovanje mednarodne konvencije v zvezi s tem ali doda protokol Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (konvenciji iz Palerma);

48.

poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo centre odličnosti za vsako pomembno skupino bolezni, ki mora biti referenčna točka, vir informacij in napotkov za bolnike ter njihove družine, zdravnike, zdravstvene delavce, industrijo in druge;

49.

opozarja, da so regionalne in lokalne zdravstvene oblasti v številnih državah članicah pogosto odgovorne za načrtovanje, vodenje, delovanje in razvijanje zdravstvenega sektorja ter prav tako pogosto nosijo finančno odgovornost za omenjeni sektor, imajo temeljito znanje in razumevanje zdravstvenega področja ter so nepogrešljivi partner pri oblikovanju in izvajanju zdravstvene politike;

50.

poziva Komisijo in države članice k obravnavi priznanega pozitivnega vpliva zdraviliškega zdravljenja na okrevanje in ohranjanje zdravja ljudi;

51.

poziva Komisijo, naj podpre razvoj e-zdravja, novih tehnologij zdravstvenega varstva in inovacij medicinskih pripomočkov po meri uporabnika;

52.

pozdravlja predlog Komisije o vzpostavitvi mehanizma za strukturirano sodelovanje na ravni EU in tesnejše sodelovanje z zainteresiranimi stranmi skupaj s civilno družbo; poudarja, da je treba v partnersko sodelovanje vključiti tudi organizacije delodajalcev in delojemalcev;

53.

poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj za izboljšanje izmenjave najboljših praks uporabljajo mehanizme sodelovanja; poziva Komisijo, naj na podlagi takšnih dobrih praks dejavno oblikuje smernice in priporočila;

54.

se strinja, da morajo biti ukrepi zdravstvene strategije EU do konca sedanjega finančnega okvira (2007–2013) podprti z obstoječimi finančnimi instrumenti brez dodatnih finančnih posledic;

55.

poziva Komisijo, naj državam članicam svetuje, da v oblikovanje nacionalnih zdravstvenih strategij vključijo prednostne naloge, za katere si je treba prizadevati v drugih projektih, ki niso omejeni na področje javnega zdravja;

56.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.