Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti in o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti

COM(2008) 147 konč. – 2008/0058 (CNS) 2008/0059 (CNS)

2009/C 100/28

Svet Evropske unije je 3. aprila 2008 sklenil, da v skladu s členom 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti in

Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1798/2003 za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti

Strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 2. oktobra 2008. Poročevalec je bil g. SALVATORE.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 448. plenarnem zasedanju 22. oktobra 2008 s 114 glasovi za, 1 glasom proti in 1 vzdržanim glasom.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja predlog direktive Sveta o spremembi skupnega sistema davka na dodano vrednost za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s tran-sakcijami znotraj Skupnosti, in ustrezen predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1798/2003.

1.2   Predlagane spremembe izpolnjujejo zahteve po poenostavitvi, učinkovitosti in smiselnosti ter zagotavljajo jasnejšo povezanost med ukrepi za zmanjšanje birokracije in povečanje sposobnosti držav članic, da obvladajo in zajezijo goljufije znotraj Skupnosti.

2.   Uvod

2.1   O predlogu direktive in z njim povezani spremembi uredbe je v institucijah Skupnosti potekala dolga razprava. Njun izrecni cilj je oblastem zagotoviti učinkovite in zavezujoče instrumente za izkoreninjenje ali vsaj znatno zajezitev goljufanja, ki pogosto izkrivlja realno in normalno delovanje notranjega trga.

2.2   Na tem mestu je treba opozoriti, da se lahko nedovoljeno goljufanje na ravni Skupnosti pojavlja v številnih oblikah in različnih okoliščinah: od kaznivih dejanj, kot je goljufivo ponarejanje alkoholnih in tobačnih izdelkov, preko prekupčevanja in goljufij na področju neposrednih davkov do najpogostejše oblike, tj. utaje davka na dodano vrednost.

2.3   Posebna pozornost je namenjena zlasti slednji obliki goljufije, in sicer z načrtovanjem obsežnih sprememb sedanjega sistema obdavčenja trgovanja znotraj Skupnosti, ki v skladu z načelom enakega obravnavanja nacionalnih izdelkov in blaga iz drugih držav članic temelji na načelu obdavčenja v državi prejemnici, tj. državi članici, kjer je kupec zavezanec za DDV.

2.4   To načelo, ki dejansko začasno ureja trgovanje v Skupnosti, po eni strani sicer omogoča neobdavčeno dobavo znotraj Skupnosti in s tem prost pretok blaga, po drugi strani pa bistveno škoduje finančnim interesom Evropske skupnosti. Spomnimo se na mehanizem v zvezi z „davčnim vrtiljakom“ Skupnosti, ki je jasno in izčrpno opredeljen v sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o potrebi po razvoju usklajene strategije za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam (1): „Obstaja posebna vrsta goljufije, imenovana ‚davčni vrtiljak‘, ki najpogosteje izkoristi kombinacijo transakcij znotraj države članice (z DDV) in transakcij v Skupnosti (brez DDV med pogodbenimi strankami)“.

2.5   EESO se je večkrat ukvarjal s tem vprašanjem (2) in predložil uporabna priporočila, ki smo jih pri pripravi tega mnenja skrbno upoštevali.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Opozorili smo že, da je treba obvladati pojav, ki nenehno narašča, in po ocenah povzroča škodo v višini 2 do 2,5 % BDP EU. Zato predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti in uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1798/2003 za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti podpira obveznost, ki je bila izražena že v prejšnjem obsežnem sporočilu Komisije Svetu o nekaterih ključnih elementih, ki vplivajo na oblikovanje strategije za boj proti goljufijam na področju DDV znotraj EU  (3). V tem sporočilu so bili jasno opredeljeni ukrepi, ki jih je treba sprejeti.

3.2   Tak pristop je bil opisan že v navedenem sporočilu, kjer je zapisano: „Čeprav se je Komisija zavezala, da bo dokončala analizo možnih sprememb sistema DDV, se ji vzporedno nadaljevanje z razpravo o tako imenovanih konvencionalnih ukrepih ne zdi v nasprotju s tem. Vsekakor je treba zasledovati cilj, da se davčnim organom zagotovijo sodobnejša in učinkovitejša orodja za boj proti davčnim goljufijam, ne glede na sklepe o daljnosežnejših ukrepih, ki jih bo sprejela.“

3.3   Ker je izvajanje načrta velikih sprememb sistema DDV in s tem tudi temeljitih sprememb mehanizma DDV zastavljeno srednjeročno, EESO zagovarja pobudo Sveta, da se v zvezi s sedaj veljavnimi predpisi za sedanji sistem DDV uvedejo ukrepi, ki so sicer manj ambiciozni, toda učinkoviti.

3.4   EESO podpira predlagane spremembe. Ugotavlja, da spremembe direktive o DDV po točkah upoštevajo zahteve po poenostavitvi in učinkovitosti, ki so bile zahtevane že v pripravljalni fazi navedenega predloga, in poleg tega ustvarjajo jasno povezavo med ukrepi za zmanjšanje birokracije in sposobnostjo držav članic, da obvladajo in preprečijo ta čezmejni pojav.

3.5   Poudariti je treba predvsem namero (kot je razvidno iz obrazložitvenega memoranduma predloga direktive) skrajšati „obdobje med trenutkom, ko se transakcija izvrši, in trenutkom, ko je informacija na voljo državi članici pridobitelja“. Cilj predloga je skrajšati obdobje za prijavo transakcij znotraj Skupnosti v rekapitulacijskih poročilih na en mesec, rok za pošiljanje teh informacij med državami članicami pa s treh na en mesec. Tako bodo nesorazmerne upravne obremenitve zakonsko preprečene, kar bo davčnim oblastem držav članic hkrati omogočilo hitrejše ugotavljanje in boljše obvladovanje tveganja pri preprečevanju davčnih goljufij znotraj Skupnosti.

3.6   Cilj drugih določb za spremembo Direktive 2006/112/ES Sveta je očitno pravna jasnost, poenostavitev obveznosti in boljše sodelovanje upravnih organov.

3.7   Poleg pogostejšega pošiljanja informacij so tudi naslednji predlogi isto usmerjeni: v skladu z enim predlogom bi bilo treba v okviru informacij, potrebnih za boj proti goljufijam, zbirati tudi podatke o nakupih blaga in storitev v Skupnosti od ponudnika storitev s sedežem v drugi državi članici, za katere je prejemnik dolžan plačati davek. Drug predlog predvideva, da je prejemnik blaga ali storitev v vrednosti, ki presega 200 000 EUR, dolžan mesečno prijaviti DDV. Naslednja sprememba predvideva uskladitev predpisov za pobiranje davka na storitve, tako da se transakcije med ponudnikom in naročnikom storitev prijavijo v istem obdobju.

3.8   Po mnenju Odbora slednje določbe izražajo predvsem namen spremembe direktive, ki je doseči ravnovesje med zahtevo po dodatnih obveznostih, razlogi za zmanjšanje upravnih stroškov (kar bi vplivalo le na manjši del podjetij) in posredovanjem obsežnejših informacij s strani finančnih organov.

3.9   Z drugimi besedami, pogostejše pošiljanje informacij o transakcijah bi pomenilo, da si morajo davčni organi priskrbeti veliko več informacij, kar bi sprožilo oblikovanje učinkovitejših mehanizmov sodelovanja.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Odbor pozdravlja spremembo člena 250(2), v skladu s katero lahko podjetja napoved DDV pošljejo v elektronski obliki. Ta določba ne prinaša le zmanjšanja števila napak pri pošiljanju napovedi, temveč znižuje tudi stroške za podjetja in upravne organe.

4.2   Pozdravlja odstopanje za podjetja, za katera področje uporabe spremenjenih določb velja le priložnostno ali izjemoma.

4.3   Odbor pozdravlja prenovitev člena 251(f), ki poleg plačila DDV za blago predvideva plačilo DDV tudi za storitve in tako omogoča učinkovitejšo oceno izmenjanih informacij in preprečuje utajo davkov tudi pri opravljanju storitev.

4.4   Skrajšanje obdobja za prijavo transakcij na en mesec sicer ni ravno odvračilno sredstvo, zagotovo pa je jasno izboljšanje, usmerjeno v prilagoditev in uskladitev pravil za obračunavanje davka na storitve, da bo mogoče navzkrižno primerjati informacije ponudnika in naročnika.

4.5   Posledica teh pravil v zvezi s plačilom DDV je ustrezna prilagoditev rokov za oddajo rekapitulacijskih poročil.

4.6   Prav tako pomembna je naslednja določba, ki tudi v tem primeru omogoča elektronsko pošiljanje podatkov.

4.7   Odbor ocenjuje, da je zahteva po preglednici s primerjavo predpisov za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo in same direktive koristna poteza. Ta pobuda je očitno usmerjena v doslednejše ocenjevanje obsežnih in različnih informacij, ki jihpodjetja trenutno pošiljajo davčnim organom – tudi ob upoštevanju prihodnjih sprememb.

4.8   Na koncu je treba opozoriti tudi na to, da spremembe navedene direktive posledično zahtevajo prilagoditev ustrezne uredbe.

(1)  COM(2006) 254 konč.

(2)  Mnenji EESO o predlogu direktive Sveta o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (prenovitev), UL C 74, 23.3.2005, str. 21, in o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o potrebi po razvoju usklajene strategije za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam, UL C 161, 13.7.2007, str. 8.

(3)  COM(2007) 758 konč.