27.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 93/25

1.1

EESO bi želel, da se kot del prednostnih nalog Komisije za enotni trg uveljavijo naslednji ukrepi.

1.1.1

Ovire za izpolnitev enotnega trga je mogoče premagati z vzpostavitvijo ravnotežja med gospodarskim zagonom, socialno razsežnostjo in trajnostnim razvojem. Enotni trg bo zaključen le, če bodo vsi državljani – delodajalci, delojemalci, potrošniki itd. – v njem prepoznali svoje interese. Od enotnega trga mora imeti korist čim več ljudi, za tiste, ki koristi ne bodo imeli, pa je treba uvesti kompenzacijske ukrepe. Javno nezaupanje v Evropo bo mogoče premagati le, če bodo politike reševale najnujnejše potrebe državljanov. Samo komunikacija ne bo zadostovala.

1.1.2

Da bi se lahko odzvali na izzive globalizacije – obvladovanje svetovne konkurence, zagotavljanje rasti in zaposlovanja, gradnja ustrezne infrastrukture, premagovanje podnebnih sprememb, doseganje varnosti energetske oskrbe, odzivanje na vse večji vpliv finančnih trgov na celotno gospodarstvo – in izkoristili njene priložnosti, je treba izkoristiti vse zmogljivosti enotnega trga. Zato morajo ukrepe za spodbujanje liberalizacije in konkurence dopolnjevati spremljevalne makroekonomske politike, usmerjene v zaposlovanje in rast, in ukrepi za uresničevanje družbe, ki temelji na znanju, saj končni cilj Evropske unije ostaja izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev za njene prebivalce (cilj iz preambule Rimske pogodbe, ki ga ohranjajo tudi vsa nadaljnja besedila). To bo bistveno pripomoglo k zaključitvi enotnega trga.

1.1.3

Evropa mora več vlagati v izobraževanje, usposabljanje in raziskave na nacionalni in evropski ravni. Naložbe v izobraževanje, usposabljanje in raziskave so v Evropi potreba in ne razkošje. Doseči evropski raziskovalni prostor in vseživljenjsko učenje imata torej prednost.

1.1.4

Večkratne neuspešne uvedbe patenta Skupnosti so močno omajale verodostojnost raziskovalne politike EU. Glede na to, da v razumnem časovnem obdobju ni bilo mogoče skleniti sporazuma o oblikovanju tega instrumenta, ključnega za gospodarstvo, ki temelji na znanju, za kar si Evropa vztrajno prizadeva, bi morali resno razmisliti, ali je smiselno ta instrument na začetku uporabiti v vseh državah članicah, če bo še naprej nemogoče doseči soglasje (1).

1.1.5

Poleg pomembnega vprašanja patentov in z njim povezano intelektualno lastnino je po mnenju EESO treba tudi vprašanje gospodarskega obveščanja reševati na ravni EU. V zvezi s tem se EESO sprašuje, ali ne bi bilo treba uvesti ukrepov za krepitev vloge in podobe Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA) (2) med gospodarskimi subjekti ter s tem prispevati k ohranjanju konkurenčnosti podjetij EU in preprečevati, da bi konkurenca izven EU prišla do zaupnih podatkov o njihovih proizvodnih procesih ter raziskovalnih in inovacijskih procesih.

1.1.6

V okviru čezatlantskih odnosov bi morala Komisija in Svet od Združenih držav odločneje zahtevati spoštovanje načela nediskriminacije. Tako bi morala zagovarjati ukinitev Odbora za tuje naložbe v ZDA (Committee on Foreign Investments in the US, CFIUS), ki je bil ustanovljen pred več kot 30 leti za proučitev in morebitno prepoved deležev tujih naložb v ameriških podjetjih na podlagi enega samega – niti ne natančno opredeljenega! – merila: „nacionalne varnosti“. V trgovinskih sporih med tujimi in ameriškimi podjetji so ta zadnja prav tako v ugodnejšem položaju.

1.1.6.1

Če ni mogoče zagotoviti nediskriminacije v okviru združitev ali prevzemov in poslovnih praks, bi morala EU resno proučiti možnost, da te spore obravnava Organ STO za reševanje sporov ali da se ustanovijo podobni mehanizmi, kot je CFIUS. Ta načela morajo veljati tudi za odnose z drugimi partnerji EU.

1.1.7

Pristop boljše zakonodaje lahko poenostavi pogoje za poslovanje in ustvari večjo preglednost za državljane in potrošnike. Toda manjše število predpisov ne pomeni nujno boljšega regulativnega okvira. EESO podpira tudi uporabo zakonodajnih instrumentov na pomembnih področjih, kot na primer na tistih, za katera veljajo najmanjši zdravstveni in varnostni zakonodajni predpisi – kjer je vzpostavljanje nacionalne zakonodaje neustrezno.

1.1.8

Kolektivne pogodbe med socialnimi partnerji, ki so v številnih državah članicah ključni element postopkov političnega odločanja, lahko prav tako pomagajo oblikovati politike in zagotoviti sprejemanje ukrepov na evropski ravni. To pa bo mogoče uresničiti le, če bosta za to pripravljeni obe strani socialnega dialoga.

1.1.9

Evropska komisija in države članice so obljubile, da bodo zmanjšale administrativne obremenitve podjetij za 25 % do leta 2012. Toda EESO opozarja, da je ta obljuba preveč splošna in jo je treba natančneje opredeliti. Če ne bo sprejet bolj premišljen pristop, bo neuspeh le še bolj spodkopal verodostojnost.

1.1.10

Z izvajanjem uredb bi poskrbeli tudi za jasnejše zakonodajno okolje, kjer je to mogoče, in bi bila dejavnik koherentnosti.

1.1.11

Enotni trg temelji na vzajemnem priznanju strokovne usposobljenosti in diplom, npr. za babice, odvetnike itd., ki kljub evropskim direktivam tega niso mogli izkoristiti.

1.1.12

EESO opozarja, da je uskladitev na višji ravni celo v 27 državah, čeprav je to lahko težko, pomemben del enotnega trga.

1.1.13

Na vseh stopnjah bi morala potekati posvetovanja s socialnimi partnerji, da se v razumnem časovnem okviru zagotovi uresničitev zahtevane stopnje administrativne poenostavitve in boljše ureditve. Pomembno je, da se v tej smeri dosežejo oprijemljivi rezultati, če želi Unija preprečiti nadaljnje izgubljanje svoje verodostojnosti pri državljanih.

1.1.14

EESO bi želel, da bi bil napredek pri izboljšanju enotnega trga storitev še hitrejši, sicer notranji trg ne bo zaključen. Odbor pozdravlja spremembe direktive o storitvah, ki jih je predlagal Evropski parlament in se v glavnem skladajo s predlogi Odbora. Nekatere točke je treba še pojasniti in popraviti, na primer na področju storitev splošnega pomena. Sedaj, ko je Evropski parlament sprejel direktivo o storitvah, podjetja pričakujejo, da bodo lahko zares izkoristila prednosti prostega ustanavljanja podjetij in svobode opravljanja čezmejnih storitev.

1.1.15

Na področju finančnih storitev (3) EESO poziva k dinamičnemu združevanju in izogibanju t. i. pozlatitve (gold plating, tj. dodatne zahteve, ki niso predvidene v direktivi); poudaril pa je tudi, da mora to potekati v duhu lizbonske strategije ob upoštevanju posebnih lastnosti evropskega socialnega modela. To velja tudi za čezmejno izvajanje takšnih storitev (na primer trgovanje z delnicami in prenosljivost pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja) in osnovne finančne storitve, kot je zagotavljanje univerzalnega dostopa do bančnega računa. Glede na vedno večji vpliv finančnih transakcij na gospodarstvo ter dinamičnih in ustvarjalnih inovacij na tem področju (npr. skladi za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe – hedge funds – in zasebni kapital) mora zakonodaja tega sektorja upoštevati iz tega izhajajoča sistemska tveganja in posledice za realno gospodarstvo ter ustvariti pogoje za preprečevanje kontraproduktivnih učinkov. EESO poziva Komisijo, da čim prej predstavi osnutek pravnih predpisov, ki so namenjeni obogatitvi informacij, ki jih posredujejo institucionalni vlagatelji o svoji politiki naložb in glasovanja. Predstavitev takšnega osnutka zakonodaje bi bila v skladu z akcijskim načrtom Komisije za posodobitev prava gospodarskih družb in upravljanja podjetij.

1.1.16

Ukrepi – v kolikor bodo sprejeti na evropski ravni – morajo spodbuditi uresničitev notranjega trga, ob tem pa upoštevati ravnotežje med gospodarskim zagonom, socialno razsežnostjo in trajnostnim razvojem, ki so navedeni zgoraj. To vključuje tudi uskladitev davčne osnove za obdavčenje podjetij in preprečevanje dvojnega obdavčenja. Dvojnega obdavčenja na enotnem trgu ne sme biti.

1.1.17

EESO poleg tega poziva Komisijo, da pregleda omejitve enotnega trga, ki jih ohranjajo države članice, javni organi ali strokovna združenja (4).

1.1.18

Ključni problem je, da na oblikovanje, na primer zavarovalnih proizvodov, močno vplivajo lokalne pravne in davčne značilnosti. To velja za obvezno zavarovanje, pa tudi za mnoge druge pomembne vrste zavarovanja, na primer s pomočjo neposrednih rešitev, kot je kritje stroškov naravnih nesreč kot del zavarovanja gospodinjstev za primer požara ali kritje za primer terorističnih dejanj preko skupnega zavarovanja.

1.1.19

Ena od preprek za izpolnitev enotnega trga je ohranjanje bistvenih omejitev prostega pretoka delavcev. EESO poziva države članice, ki ne dovolijo prostega pretoka, da odstranijo ovire za mobilnost delavcev. Prost pretok oseb je eden temeljnih elementov enotnega trga, mobilnost pa je privlačna tudi za delavce.

1.1.20

Kaže, da MSP ne pridobijo od enotnega trga, kolikor bi lahko. Obstoj bistvenih ovir pri trgovini s storitvami v EU pomeni, da znaša le 20 % vse trgovine v Evropi. Direktiva o storitvah bi morala bistveno prispevati k priložnostim za poslovanje in zaposlovanje, zlasti s pomočjo predlaganega mehanizma pregledovanja in uporabe ene same kontaktne točke za tuje izvajalce.

1.1.21

Preglednost in dostopnost pri javnih naročilih sta velikega pomena za notranji trg. Kot nadaljevanje zakonodaje o javnih naročilih, sprejete leta 2004, je najpomembneje, da se sedanji pregled t. i. direktiv „o pravnih sredstvih “hitro opravi. Ne sme se dovoliti, da se predlogi za reformo, ki jih je dala Komisija, ne bi upoštevali, predvsem glede na dovolj dolgo obdobje med odločitvijo o dodelitvi naročila in sklenitvijo pogodbe, ter glede na posledico, da pogodba postane neveljavna, če nekatera merila objave niso izpolnjena.

1.1.22

Odprtje trga javnih naročil je rezultat intenzivnih posvetovanj zainteresiranih strani iz javnega in zasebnega sektorja, pri čemer se njihova stališča do izbranega pristopa med seboj močno razlikujejo. Pri odpiranju trga za javna naročila je treba upoštevati pomembne dimenzije, kot so področje zaposlovanja ter socialna vprašanje in okolje, ki so v okviru tega procesa prav tako zelo pomembna.

1.1.23

Elektronski sistem za reševanje problemov na področju enotnega trga SOLVIT deluje zadovoljivo in bi v idealnem primeru lahko pomagal pri premagovanju zakonitih ovir (pogosto kot posledica napačne uporabe zaradi neinformiranosti, nezadostne usposobljenosti uradnikov ali protekcionizma), toda vsekakor potrebuje več sredstev in osebja v glavnih mestih držav. Da bi se MSP seznanila o obstoju in možnostih, ki jih zagotavlja ta mehanizem, bi bilo treba organizirati strukturirano oglaševalsko kampanjo.

1.1.24

EESO je pripravil podroben katalog ovir enotnega trga (5), da bi zagotovil realistično dojemanje izzivov za regulacijo, ki še zmeraj ovirajo uresničenje evropskega notranjega trga. To niso zmeraj vladne ovire.

1.1.25

Kot nadaljevanje medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2003 EESO v sodelovanju z Evropsko komisijo pripravlja podatkovno bazo (PRISM II) za spremljanje pobud koregulacije in samoregulacije (6). EESO in zlasti člani opazovalne skupine za enotni trg so vir, za katerega želimo, da bi ga Komisija in države članice izkoriščale. Zlasti opazovalna skupina za enotni trg vsako leto organizira javne obravnave v različnih državah članicah s posebnim poudarkom na zaposlovanju v novih državah članicah.

1.1.26

Glede na svoje izkušnje in reprezentativni značaj EESO meni, da bi lahko sodeloval pri pripravi presoj vpliva, ki jih namerava Komisija sistematično izvajati. Bistveno je, da osnutek zakonodaje izraža pluralna stališča in je utemeljen čim bolj skrbno in objektivno. Če bi presoje vpliva posredovali najprej Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in mu dali možnost, da predloži pripombe k presojam, preden so predložene evropskim institucijam, bi to v duhu Partnerstva za evropsko obnovo pomagalo zagotoviti večje odobravanje zakonodajnih pobud EU (7).

1.1.27

Navsezadnje bi bilo treba potrošnike seznanjati s koristmi enotnega trga in jih spodbujati, da jih izkoristijo, oboje pa razumeti kot prednostno nalogo za pospešeno uresničevanje notranjega trga.

2.1

To mnenje je pripravljeno na prošnjo komisarke Wallström, podpredsednice Evropske komisije, za raziskovalno mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 5. oktobra 2006.

2.2

Odbor je bil zaprošen, da prouči prednostne naloge, ki jih je določila Evropska komisija, da bi prispeval k poročilu, ki ga mora pripraviti za spomladansko zasedanje Sveta naslednje leto, in navsezadnje h končnemu poročilu.

2.3

Zaradi tesnega časovnega kratkega roka, ki ga je imel Odbor na razpolago za pripravo mnenja, je sklenil, da se bo osredotočil na nekaj ključnih sporočil in opredelil nekaj glavnih področij, kjer je po mnenju Odbora zaželen nadaljnji napredek.

3.1

Izvirna logika enotnega trga je bila nadomestitev različnih nacionalnih regulativnih ukrepov z enotno zakonsko ureditvijo za vso EU in tako oblikovanje enotne ravni pogojev, ki bo evropskemu gospodarstvu omogočila izkoristiti ves potencial. V resnici ureditve ES prepogosto veljajo prej kot dodatek namesto nadomestilo za nacionalne regulativne ukrepe.

3.2

Dejavnik, ki je pridobil pomen, je globalizacija, ki predstavlja izziv in hkrati priložnost. S tem izzivom se je mogoče soočiti le, če se izkoristi ves potencial enotnega trga.

3.3

V tem smislu EESO odobrava namen Evropske komisije, da oblikuje novo politično agendo o novem partnerstvu, kjer bi institucije bolj učinkovito sodelovale. Kot del te skupne agende bi morale tudi nacionalne, regionalne in lokalne vlade prevzeti odgovornost za rezultate in približevanje Evrope državljanom.

3.4

Stališče, da več zakonodaje pomeni tudi „več Evrope“, je treba zavrniti. Ali so najbolj učinkovito sredstvo za dosego želenega cilja Poudariti bi bilo treba alternative zakonodaji, kot je najboljša praksa pri koregulativnih in samoregulativnih pobudah ali kolektivne pogodbe, ter na splošno spodbuditi uporabo tovrstne prakse, še naprej pa si je treba prizadevati za socialni dialog, ki ga mora Komisija v skladu s Pogodbo spodbujati in katerega cilj je doseči kolektivne pogodbe.

3.5

Toda v zakonodajnih postopkih in postopkih sprejemanja odločitev bi bilo treba bolje zagotoviti učinkovito uporabo in kakovost presoje vpliva, ocen in javnih posvetovanj (Ali je osnutek zakonodaje izpolnil svoj namen? Če ni, zakaj ne?). V zvezi s tem bo Odbor pripravil raziskovalno mnenje o standardih kakovosti za vsebino, postopke in načine ocenjevanja socialnega vpliva s stališča socialnih partnerjev in akterjev civilne družbe.

3.6

Enotni trg je bil uspešen na nekaterih področjih, ki zadevajo veliko število potrošnikov (tj. varnost proizvodov ali prodajne garancije), medtem ko je napredek na drugih področjih zelo počasen ali pa ga za končnega uporabnika sploh ni (npr. finančne storitve ali patent Skupnosti).

3.7

Med cilji enotnega trga sta tudi ustvarjanje delovnih mest in mobilnost delavcev, programi za usposabljanje in izobraževanje pa se morajo bolj usmeriti na priprave za „na znanju temelječe gospodarstvo“. Toda zgolj vzpostavitev notranjega trga ne bo odpravila težav evropskega trga delovne sile, temveč bodo za to potrebni dodatni aktivni ukrepi.

3.8

Osnutki zakonodajnih predlogov bi morali biti pripravljeni na razumljiv način, da jih bodo razumeli morebitni končni uporabniki in ne le zakonodajni organi, kar bi moralo veljati tudi za regulativne ukrepe.

3.9

Boljša zakonodaja bi morala dobiti več prednosti. EESO je na to opozoril že v vrsti mnenj (8). Dovolj je dokazov tako iz posvetovanj Komisije same kot držav članic, da se direktive pogosto izkažejo za še bolj problematične, ko jih nacionalne uprave poskušajo prenesti v nacionalno zakonodajo (t. i. gold plating – pozlatitev, tj. dodatne zahteve, ki niso predvidene v direktivi). To MSP občutijo bolj kot velika podjetja. Lastniki MSP morajo pogosto izpolnjevati vse naloge, ki jih velike organizacije lahko posredujejo specializiranim podjetjem.

3.10

Boljše izvajanje zakonodaje in njena uveljavitev je predpogoj za obstoj enotnega trga. EESO v mnenju o postopkih in povezavah med EU in nacionalnimi upravami  (9) opozarja na sedanje pomanjkljivosti:

3.11

Boljše izvajanje zakonodaje in njena uveljavitev preprečujeta razdrobitev enotnega trga.

3.12

Očitno v nacionalnih upravah primanjkuje koherentnosti, toda učinek Evropske unije ogrožajo države članice, ki ne ravnajo v skladu z lastnimi predpisi. V nekaterih državah članicah nacionalna raven obveščenosti in informiranosti o vprašanjih enotnega trga ni dovolj visoka, tudi ne o uspešnih podvigih. Vlade, nacionalni parlamenti ali mediji se ne čutijo moralno obvezani za tovrstne naloge. Socialni partnerji in civilna družba bi morali biti bolj vključeni, če želijo, da bi se evropski državljani zares počutili kot sestavni del dogajanja, sem spada tudi zavlačevanje z evropsko ustavo. Vendar se ne bi smeli osredotočiti le na komunikacijske težave. Prvi korak pri ponovnem pridobivanju zaupanja državljanov EU mora biti tudi v prihodnje iskanje rešitve za najnujnejše probleme EU.