28.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

C 241/41

1.1

Predlog Komisije temelji na členu 13(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je že bil podlaga za direktive o boju proti razlikovanju pri zaposlovanju ali delu zaradi verskih ali političnih prepričanj, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti (1) ter v zvezi tako z zaposlovanjem in delom kot z dostopom do blaga in storitev ter njihove dobave zaradi rase ali narodnosti. (2)

1.2

Predlagana direktiva določa okvir za boj proti razlikovanju zaradi spola pri dostopu do blaga in storitev ter njihovi dobavi, da bi uveljavili načelo enakega obravnavanja moških in žensk v državah članicah. Direktiva nima nikakršnih retroaktivnih učinkov.

1.2.1

Neposredno in posredno razlikovanje zaradi spola je prepovedano, vključno z manj ugodnim obravnavanjem žensk zaradi nosečnosti ali materinstva. Nadlegovanje in spolno nadlegovanje, kot je opredeljeno v predlogu, se šteje za razlikovanje zaradi spola in je zato prepovedano. Posameznikova zavrnitev ali uklonitev takšnemu dejanju ne sme biti uporabljena kot podlaga za odločitev, ki ga prizadene. Hujskanje k razlikovanju se prav tako šteje za razlikovanje v smislu direktive.

1.3

Področje uporabe predloga je široko, čeprav obstajajo določene pomembne omejitve. Pokriva dobavo in dostop do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno z nastanitvijo. Pokriva tako javni kot zasebni sektor, vključno z javnimi organizacijami. Posli, ki so popolnoma zasebne narave, so izključeni, kot npr. oddajanje počitniškega doma članu družine ali oddajanje sobe v zasebni hiši.

1.3.1

Komisija navaja primere blaga in storitev, dostopnih javnosti:

1.3.2

Razpon storitev je zelo širok. Pomembna področja vključujejo pokojnine, življenjsko in zdravstveno zavarovanje, splošno zavarovanje in dostop do financ in nastanitve.

1.3.3

Uporaba spola, kot dejavnika pri izračunu premij in dajatev za namene zavarovanja in sorodnih finančnih storitev, bo prepovedana z dnem začetka veljavnosti direktive. Vendar je državam članicam dovoljeno, da odložijo izvajanje te določbe za največ naslednjih šest let. Če to storijo, morajo nemudoma obvestiti Komisijo, hkrati pa se od njih zahteva, da pripravljajo, objavljajo in redno ažurirajo izčrpne preglednice o umrljivosti in predvideni življenjski dobi žensk in moških.

1.4.

Obstajajo določene izjeme. Predlagana direktiva ne bi onemogočala razlik, ki so povezane z blagom in storitvami, za katere moški in ženske niso v primerljivem položaju, ker so blago in storitve namenjeni izključno ali predvsem osebam določenega spola, ali spretnostim, ki jih vsak spol drugače uporablja. Med primeri so obiski bazenov, namenjeni predstavnikom enega spola, in zasebni članski klubi.

1.5

Iz področja uporabe direktive sta izrecno izključeni izobrazba ter medijska in oglaševalska vsebina, še posebej oglaševanje in televizijsko oglaševanje, kot ju opredeljuje člen 1(b) Direktive Sveta 89/552/EGS.

1.6

Direktiva dovoljuje pozitiven ukrep.

1.7

Direktiva vsebuje določbe o minimalnih pravicah in pravnih sredstvih, o prisili in spremljanju, ki sta skupna obema direktivama, navedenima v odstavku 1.1.

2.1

Odbor želi poudariti pomen načela prepovedi spolnega razlikovanja pri dostopu do blaga in storitev ter njihovi dobavi za moške in ženske.

2.2

Odbor pozdravlja doslednost besedila in definicij v tem predlogu s prejšnjima dvema direktivama ter z direktivo o dokaznem bremenu v primerih vprašanja enakopravnosti.

2.2.1

Odbor je zaskrbljen, ker samo 10. člen preambule osnutka direktive vsebuje definicijo „storitev“. Glede na širok razpon javnih in drugih storitev, ki so dostopne javnosti (npr. storitve nevladnih organizacij), bi moral biti termin „storitve“ jasno določen v besedilu, da bi se izognili dvoumnosti. Odbor daje prednost široki definiciji.

2.3

Izključitev izobraževanja iz področja uporabe direktive je obžalovanja vredno. Toda priznava se, da so v zvezi s pristojnostmi Skupnosti na tem področju lahko težave. Vendar je izobrazba ključni dejavnik enakopravnosti moških in žensk, in lahko vodi do tega, da fantje in dekleta sledijo tradicionalni poklicni poti, kar pomembno vpliva na njihovo prihodnost. Nekatere države članice skrbijo omejitve izbire in pomanjkanja primernega usmerjanja v izobraževanju, kar ima stalne in občutne posledice, tako za zadevnega posameznika kot za dosego cilja socialne vključenosti ter za konkurenčnost EU.

2.3.1

Komisija je izjavila, da bi le zasebno izobraževanje sodilo v področje uporabe storitev, če ta sektor ne bi bil izključen iz direktive. To bi lahko imelo za posledico uporabo različnih standardov pri izvajanju načela enakega obravnavanja.

2.3.2

Države članice so že začele ukrepati na področju izobraževanja v okviru Lizbonske agende. Odbor zato poudarja, da mora Komisija storiti vse, kar je v njeni moči, da spodbudi države članice, da zagotovijo enakost dostopa do izobraževanja in priložnosti za izobraževanje tako za dečke kot za deklice.

2.3.3

Obstoječa direktiva o enakem obravnavanju zajema dostop do poklicnega izobraževanja, vključno z izobraževanjem poklicne narave na terciarni ravni. To pa ni dovolj. Sredstva za doseganje koristi od izobraževanja na terciarni ravni, bodisi v univerzitetni ali poklicni ustanovi, se pridobijo na primarni in sekundarni ravni.

2.4

Odbor razume, da predlog zajema množična sredstva obveščanja in oglaševanje le v vlogi storitvenih dejavnosti. Zaveda se, da trenutni predlog ni pravi nosilec za ukrepanje glede vsebine v medijih in oglaševanju. Ker pa imajo množična sredstva obveščanja in oglaševanje močan vpliv na javno razpoloženje in mnenje, se ne smejo prezreti v prizadevanjih EU za odpravo razlikovanja v zaposlovanju in vsakdanjem življenju. Vendar pa je črta, ki ločuje ustrezno ukrepanje in cenzuro, zelo tanka. Komisija bi zato morala nadaljevati s posvetovanji o teh vprašanjih ob upoštevanju navedenih dejavnikov in sprejeti ustrezne ukrepe v razumnem časovnem okviru. Odbor se veseli sodelovanja v tem procesu.

2.5

Odbor pozdravlja dejstvo, da bi imeli moški in ženske enak dostop do financ – kar je še posebej pomembno za oboje bodisi kot podjetnike ali iskalce sredstev za rešitev stanovanjskega vprašanja.

2.6

Odbor meni, da je vprašanje nediskriminacije po kriterijih spola na področju dostopa do zavarovanj najbolj občutljiva točka predloga zaradi dejstva, da predlog ne pokriva področja šolstva, medijev in oglaševanja. Nobeno izmed področij, ki jih zajema predlog – in še zlasti področje zavarovanja -, naj ne bi vsebovalo novih diskriminatornih kriterijev.

2.6.1.

Odboru se zdi sporna trditev, da določitev enakih tarif za oba spola – v veljavi v nekaterih državah Unije – zanesljivo vodi k splošnemu povečanju zavarovalniških tarif in da razširjena sorazmerna porazdelitev tveganj med spoloma predstavlja dejavnik za povečevanje cen. Neprevidno in v nasprotju s ciljem predloga je, da bi državam članicam dopustili možnost šestletnega odstopanja od nediskriminacije v splošnem okviru prostega opravljanja storitev in pravice do ustanavljanja na področu zavarovanj.

2.6.2

Kar zadeva pravice vsakogar do dodatnega zavarovanja v okviru socialne zaščite, Odbor zahteva ukinitev posredne in neposredne diskriminacije. Pričujoča zahteva je še toliko bolj nujna, ker razvoj drugega in tretjega stebra socialne zaščite (dodatna in dopolnilna) spada med trenutno najbolj dinamične vidike socialne zaščite v Unij. V tej zadevi seOdbor sklicuje na predloge v svojem mnenju o Dodatnem zdravstvenem zavarovanju. (4)

3.1

Odbor podpira izenačenje dostopa do finančnih storitev, ki so pogosto nujno potrebne za vsakdanje življenje, in izenačenje prejemkov in dodatkov za moške in ženske. Vendar pa direktiva zajema širok razpon finančnih storitev, ki so po svoji naravi zelo različne – na primer avtomobilsko zavarovanje, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pokojnine in rente. To pa sproža zapletena in zahtevna vprašanja, ki se razlikujejo od ene do druge države članice.

3.1.1

Vendar je treba priznati, da bo imelo izenačenje prejemkov in dodatkov tako škodljive kot pozitivne učinke za potrošnike teh storitev, pri čemer se bodo učinki za moške in za ženske razlikovali, odvisno od finančne storitve. V primeru avtomobilskega zavarovanja se popusti pri zavarovalni premiji za posameznike lahko uveljavijo šele po več letih zavarovanja. Zelo verjetno je, da se bodo, zaradi pokritja negotovosti, ki pri tem nastanejo, stroški zavarovanja povišali za vse.

3.1.2

Evropsko sodišče je v sodbi Colorell (5) priznalo, da je bila uporaba aktuarske statistike, ki temelji na spolu, veljavna za izračunavanje prispevkov in prejemkov iz naslova pokojnin. Zahtevalo pa je, da so prispevki in prejemki zaposlenih enaki. Višji prispevki na strani delodajalca so se obravnavali kot veljavni. Sodišče je dejansko priznalo, da izenačenje prejemkov stane več. V poklicnih pokojninskih shemah je delodajalec plačal višji prispevek. V zasebnih pokojninskih in zavarovalnih sistemih pa ni delodajalca, ki bi nosil višje premije ali prispevke: te nosijo potrošniki storitve. Vendar se to ne nanaša le na pokojnine, pri katerih morajo moški plačevati za dolgo življenje žensk, temveč na vse vrste zavarovanja. Ženske so lahko obvezne plačevati na primer za povečano nezgodno tveganje moških itd.

3.1.3

Komisija v svoji Oceni o razširjenem vplivu priznava, da bodo določeni stroški za zavarovalnice na koncu prešli na porabnike, vendar meni, da se bo to prenehalo, ko se bo končalo obdobje prilagoditve. EESO je enakega mnenja.

3.1.4

Odbor bi se tudi tukaj skliceval na načelo enakega obravnavanja žensk in moških iz Pogodbe. Če se to načelo uporabi kot podlaga, mora zavarovalništvo – seveda v določenem obdobju – spremeniti svoje sisteme izračunavanja, tako da spol ni več dejavnik na primer pri izračunavanju premij za avtomobilsko zavarovanje. Ker je jasno, da na pogostost nezgod in dolgo življenje ne vplivajo metode izračunavanja, bi morala na splošno plačila premij na strani potrošnikov teoretično ostati nespremenjena.

3.1.5

Odbor meni, da je potrebna bolj natančna ocena (vključno z neodvisnimi simulacijami učinkov alternativnih osnov) s strani zavarovalnic in pokojninskih zavodov, da bi ocenili dolgoročni učinek predlogov. Odbor verjame, da je pomembno, da se spremljajo primeri – zlasti v zavarovalništvu – potem ko direktiva začne veljati. Glavni cilj direktive mora biti zaščita pravice ljudi, da ne trpijo zaradi razlikovanja.

3.2

V zvezi z zagotavljanjem nastanitve je Odbor mnenja, da direktiva ne bi smela veljati za zasebne ureditve, to je najem, prodajo ali darovanje, sklenjeno med družinskimi člani.

3.3

Odbor je mnenja, da je treba izključitve jasno opredeliti. Ne smejo ogrožati enakosti moških in žensk.

3.4

Odbor pozdravlja člen 5, ki dovoljuje pozitivne ukrepe. Vendar pa navedena določba ne sme ogroziti nujno potrebnih storitev, ki jih zagotavljajo javne storitve in nevladne organizacije za moške in ženske, kot so nastanitve za prikrajšane osebe, namenjene samo ženskim ali samo moškim, in zatočišča za ženske, ki so žrtve domačega nasilja ali drugih oblik nasilja.

3.5

Odbor odobrava določbo o dialogu z nevladnimi organizacijami. Vendar mora navedena določba zagotoviti stalen stik z organizirano civilno družbo.

3.6

Po sprejemu direktive bo o njej nujno potrebno informiranje in objavljanje, da bi zagotovili, da se potrošniki v celoti zavedajo svojih pravic in da dobavitelji blaga in storitev razumejo svoje obveznosti, ki izhajajo iz nje.