(1)

Po protidampinški preiskavi na podlagi člena 5 osnovne uredbe je Komisija 2. maja 2017 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2017/763 (2) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) v Unijo (v nadaljnjem besedilu: sporna uredba). Ukrepi so bili sprejeti v obliki fiksne stopnje dajatve: 104,46 EUR na neto tono za skupino Hansol in za vse druge družbe.

(2)

Skupina Hansol (Hansol Paper Co. Ltd. in Hansol Artone Paper Co. Ltd.) (v nadaljnjem besedilu: družba Hansol) je pri Splošnem sodišču izpodbijala sporno uredbo. Splošno sodišče je 2. aprila 2020 izdalo sodbo v zadevi T-383/17, s katero je razglasilo ničnost Izvedbene uredbe (EU) 2017/763 v delu, v katerem se nanaša na družbo Hansol. Komisija se je 11. junija 2020 pritožila zoper navedeno sodbo Splošnega sodišča (zadeva C-260/20 P). Sodišče je 12. maja 2022 pritožbo zavrnilo.

(3)

Splošno sodišče je ugotovilo, da je Komisija storila napako pri določitvi normalne vrednosti za vsaj eno vrsto izdelka, ki ga je prodajala družba Hansol Artone Paper Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Artone). Ker ni bilo domače prodaje navedene vrste izdelka, je Komisija v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalno vrednost za družbo Artone konstruirala na podlagi njenih stroškov proizvodnje. Družba Hansol Paper Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Hansol Paper) je imela reprezentativno domačo prodajo navedene vrste izdelka v običajnem poteku trgovine, zato je Splošno sodišče ugotovilo, da bi morala Komisija v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe kot normalno vrednost uporabiti domačo prodajno ceno navedene strani.

(4)

Splošno sodišče je tudi ugotovilo, da je Komisija storila očitno napako pri presoji pri tehtanju prodaje velikih zvitkov neodvisnim strankam v Evropski uniji v primerjavi s prodajo povezanim predelovalcem za predelavo v majhne zvitke. Komisija je tako tehtanje uporabila, da bi ustrezno izrazila splošno dampinško obnašanje družbe Hansol, ki ji je bilo na njeno zahtevo odobreno izvzetje iz obveznosti izpolnjevanja vprašalnika za tri njene povezane predelovalce. Splošno sodišče je ugotovilo, da je Komisija zaradi neupoštevanja določenega obsega nadaljnje prodaje družbe Schades Nordic, ki je ena od navedenih treh povezanih predelovalcev v Uniji, prenizko ocenila težo prodaje velikih zvitkov družbe Hansol neodvisnim strankam, za katero je veljala znatno nižja stopnja dampinga kot za prodajo povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo neodvisnim trgovcem v obliki majhnih zvitkov. Komisija je zato kršila člen 2(11) osnovne uredbe, saj njeni izračuni niso odražali celotnega obsega dampinga, ki ga je izvajala družba Hansol.

(5)

Splošno sodišče je nazadnje ugotovilo, da je napaka pri tehtanju, opisana v uvodni izjavi 4, vplivala tudi na izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode, saj je Komisija za ta izračuna uporabila enako tehtanje. Tako je ugotovilo, da je Komisija kršila člen 3(2) in (3) osnovne uredbe.

(6)

Te ugotovitve je Sodišče potrdilo (5).

(7)

Institucije Unije morajo v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodb sodišč Unije. Če je akt, ki so ga institucije Unije sprejele v okviru upravnega postopka, kot je v tem primeru protidampinška preiskava, razglašen za ničnega, izvršitev sodbe Splošnega sodišča pomeni, da se akt, ki je bil razglašen za ničnega, nadomesti z novim aktom, v katerem je odpravljena nezakonitost, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče (6).

(8)

V skladu s sodno prakso Splošnega sodišča in Sodišča se lahko postopek za nadomestitev akta, razglašenega za ničnega, nadaljuje v točki, v kateri je prišlo do nezakonitosti (7). To pomeni zlasti, da v primeru, ko je za ničnega razglašen akt, s katerim se konča upravni postopek, navedena razglasitev ničnosti ne vpliva nujno na pripravljalne akte, kot je začetek protidampinškega postopka. Kadar se na primer uredba o uvedbi dokončnih protidampinških ukrepov razglasi za nično, postopek ostaja odprt, saj je iz pravnega reda Unije (8) izginil le akt, s katerim se postopek konča, razen v primerih, v katerih se je nezakonitost pojavila v fazi začetka postopka. Za nadaljevanje upravnega postopka s ponovno uvedbo protidampinških dajatev na uvoz, ki je bil izveden v obdobju uporabe uredbe, ki je bila razglašena za nično, ni mogoče šteti, da je v nasprotju s pravilom o prepovedi retroaktivnosti (9).

(9)

Splošno sodišče je v obravnavani zadevi iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 3 do 5, sporno uredbo razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na družbo Hansol.

(10)

Ugotovitve iz sporne uredbe, ki se niso izpodbijale ali so se izpodbijale, vendar jih je Splošno sodišče zavrnilo ali pa jih ni preučilo, zaradi česar niso privedle do razglasitve ničnosti sporne uredbe, še vedno veljajo v celoti (10).

(11)

Komisija se je na podlagi sodbe Sodišča v zadevi C-260/20 P odločila, da delno ponovno začne protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja, ki je privedla do sprejetja sporne uredbe, in nadaljuje preiskavo na točki, kjer je prišlo do nepravilnosti. Obvestilo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o ponovnem začetku) je bilo v Uradnem listu Evropske unije objavljeno 30. junija 2022 (11). Ponovno začeta preiskava je bila po obsegu omejena na izvršitev sodbe Sodišča v zvezi z družbo Hansol.

(12)

Komisija se je hkrati odločila, da za uvoz nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje, ki ga proizvaja družba Hansol, uvede registracijo, in je od nacionalnih carinskih organov zahtevala, da počakajo na objavo ustrezne izvedbene uredbe Komisije o ponovni uvedbi dajatev, preden odločijo o morebitnih zahtevkih za povračilo in odpust protidampinških dajatev, kar zadeva uvoz izdelkov družbe Hansol (12) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji).

(13)

Komisija je zainteresirane strani obvestila o ponovnem začetku in jih pozvala k predložitvi pripomb.

(14)

Komisija je pripombe prejela od družbe Hansol ter Evropskega združenja za termoreaktivni papir (v nadaljnjem besedilu: združenje ETPA) in njegovih članov.

(15)

Družba Hansol je opozorila, da se je Komisija v uredbi o registraciji oprla na sodbi Splošnega sodišča v zadevah T-440/20 in T-441/20 (v nadaljnjem besedilu: zadeva Jindal Saw) (13) in ugotovila, da je registracija sredstvo, ki omogoča naknadno uporabo ukrepov za uvoz od datuma registracije. Družba Hansol je trdila, da ti sodbi še nista pravnomočni in da se ne uporabljata za ta položaj, saj je Splošno sodišče v zadevi T-383/17 razsodilo, da je Uredba nezakonita, česar pa ni storilo v zadevah T-440/20 in T-441/20. Trdila je tudi, da je bila v zadevi Jindal Saw zadevna družba, tj. Jindal Saw, ena od več proizvajalcev izvoznikov in da se je zadeva nanašala na več zadevnih držav, medtem ko je v obravnavani zadevi, ki se nanaša samo na Korejo, družba Hansol edini proizvajalec izvoznik. Na tej podlagi je družba Hansol trdila, da se Komisija torej ne sme opreti na sodbi v zadevi Jindal Saw, da bi retroaktivno določila končno obveznost za plačilo protidampinških dajatev na uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja družba Hansol.

(16)

Glede na to, da je bila na sodbo v zadevi Jindal Saw še mogoča pritožba, je združenje ETPA trdilo, da ti sodbi temeljita na ustaljeni sodni praksi. Združenje ETPA je tudi izpodbijalo razlike, ki jih je družba Hansol zatrjevala med sodbami v zadevah Jindal Saw in T-383/17, saj je Splošno sodišče v izreku sodb v zadevah T-300/16 in T-301/16 (zadevi pred zadevama T-440/20 in T-441/20, s katerima sta bili za nični razglašeni prvotni uredbi v zadevi Jindal Saw) tako kot v zadevi T-383/17 izpodbijano uredbo v celoti razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko. Po mnenju združenja ETPA dejstvo, da je bila sporna uredba s sodbo razglašena za nično samo za družbo Hansol, pomeni tudi, da je v nasprotju s trditvijo družbe Hansol še vedno del pravnega reda Unije.

(17)

Komisija je v zvezi s tem navedla, da dejstvo, da sodba v zadevi T-440/20 ob objavi uredbe o registraciji še ni bila pravnomočna, ne pomeni, da registracija v tem primeru ni bila mogoča. Splošno sodišče je v navedeni zadevi potrdilo prakso Komisije v zvezi z registracijo uvoza pri izvršitvi sodb in podprlo dejstvo, da lahko Komisija v takih primerih dejansko registrira uvoz. Splošno sodišče je navedlo, da se člen 14 osnovne uredbe, na podlagi katerega je Komisija pooblaščena, da od nacionalnih organov zahteva sprejetje ustreznih ukrepov za registracijo uvoza, splošno uporablja. Splošno sodišče je zlasti poudarilo, da „za člen 14(5) navedene uredbe ne veljajo omejitve glede okoliščin, v katerih je Komisija pooblaščena, da od nacionalnih carinskih organov zahteva registracijo blaga“. Navedlo je tudi da bi „odvzetje pravice Komisiji, da uporabi registracijo kot del postopka za ponovno uvedbo dokončne protidampinške dajatve, lahko negativno vplivalo na učinkovitost uredb, ki lahko vodijo do take ponovne uvedbe“. Vsekakor je sodba medtem postala pravnomočna. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(18)

Komisija je v zvezi s trditvijo družbe Hansol, da sporna uredba ni več veljavna, saj je bila družba Hansol, za katero je bila navedena uredba razglašena za nično, edini proizvajalec izvoznik, na katerega se je navedena uredba nanašala, navedla, da je ta trditev brez spuščanja v njeno pravno ustreznost z dejanskega vidika napačna. Dejstvo, da v obdobju preiskave niso bili ugotovljeni nobeni drugi proizvajalci iz Republike Koreje, ki bi izvažali v Unijo, ne pomeni, da se Izvedbena uredba (EU) 2017/763 uporablja samo za družbo Hansol. Komisija je namreč v sporni uredbi dajatve uvedla tudi za druge proizvajalce izvoznike s preostalo dajatvijo (14). Poleg tega je Splošno sodišče izpodbijano uredbo razglasilo za nično samo „v delu, v katerem se nanaša na družbo Hansol Paper Co. Ltd.“. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(19)

Družba Hansol je tudi izrazila zaskrbljenost, da bi lahko Komisija napačno razumela, kako popraviti težavo pri tehtanju. Trdila je tudi, da bi bilo treba v skladu s sodbo Splošnega sodišča odstotek, ki predstavlja nadaljnjo prodajo velikih zvitkov s strani družbe Schades Ltd. v celotni prodaji velikih zvitkov s strani družb Hansol Paper in Artone ter njenega povezanega trgovca Hansol Europe njenemu povezanemu trgovcu Schades Ltd., uporabiti za količino prodaje velikih zvitkov njenim povezanim predelovalcem (družbam Schades Nordic, Heipa in R+S) za nadaljnjo prodajo. Preostalo količino bi bilo treba prišteti količini (neposredne in posredne) prodaje velikih zvitkov, uporabljeni za izračun stopnje dampinga, in odšteti od količine prodaje velikih zvitkov družbam Schades Nordic, Heipa in R+S za predelavo. Na tej podlagi je družba Hansol predložila ponoven izračun tehtanja med neposredno in posredno prodajo velikih zvitkov neodvisnim strankam v primerjavi s prodajo povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo neodvisnim strankam v obliki majhnih zvitkov. Združenje ETPA je poudarilo, da je bila med preiskavo poleg družbe Schades Ltd. edini predelovalec, povezan z družbo Hansol, ki je prav tako nadalje prodajal velike zvitke, družba Schades Nordic, zato že iz tega izključnega razloga takšen pristop ne bi bil skladen z dokazi, ki so na voljo Komisiji. Poudarilo je tudi, da čeprav je Splošno sodišče ugotovilo nekatere napake pri pristopu, ki ga je Komisija uporabila v prvotni preiskavi, ni določilo pristopa za popravljen izračun tehtanja, in pojasnilo, da mora Komisija odločiti, kateri ukrepi so ustrezni za zagotovitev skladnosti s sodbo.

(20)

Komisija je v zvezi s tem navedla, da se metoda, ki jo je predlagala družba Hansol, bistveno razlikuje od metode, ki jo je Komisija uporabila pri izračunu dampinga za sporno uredbo. Komisija je pri navedenem izračunu, s katerim so bile določene stopnje družbe Hansol, količinsko opredelila skupno neposredno in posredno prodajo velikih zvitkov nepovezanim strankam s strani skupine Hansol kot celote ob upoštevanju odgovorov, ki so jih različni subjekti v skupini navedli v preglednicah o prodaji iz vprašalnika. Na tej podlagi je Komisija določila težo take prodaje v primerjavi s težo velikih zvitkov za predelavo v majhne zvitke. Predlog družbe Hansol, da se uporabi izračunani delež nadaljnje prodaje velikih zvitkov s strani družbe Schades Ltd. v primerjavi z njenim skupnim obsegom nakupa za druge tri povezane predelovalce, je bistveno drugačna in manj natančna metoda glede na obseg nadaljnje prodaje velikih zvitkov s strani treh povezanih predelovalcev, ki niso izpolnili vprašalnika, kot ga je družba Hansol sporočila med postopkom.

(21)

Komisija je nadalje pojasnila, da čeprav je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija storila napako, ker pri izračunu ni upoštevala obsega nadaljnje prodaje velikih zvitkov, ki ga je med postopkom sporočila družba Schades Nordic (15), njene metodologije kot take ni zavrnilo. Zato je Komisija strogo upoštevala sodbo Splošnega sodišča in ni spremenila metodologije za določitev zadevne teže, je pa na podlagi zahteve Splošnega sodišča dodala količino velikih zvitkov, ki so jih prodale družbe Schades Nordic, Heipa in R+S. Navedeni izračun je bil dodatno pojasnjen v omejenem razkritju za posamezno družbo.

(22)

Komisija je za dve vrsti izdelka, ki ju je v Unijo izvažala družba Artone, zaradi neobstoja reprezentativne domače prodaje navedene strani konstruirala normalno vrednost pri izračunu dampinga. Sodišči Unije sta v točki 148 in točkah 152 do 158 sodbe v zadevi T-383/17 ter točkah 79 in 85 sodbe v zadevi C-260/20 P ugotovili, da je treba v skladu z besedilom in sistematiko prvega pododstavka člena 2(1) osnovne uredbe za določitev normalne vrednosti prednostno upoštevati ceno, ki se je dejansko plačala ali se plačuje v običajnem poteku trgovine. Kadar izvoznik ne prodaja podobnega izdelka na domačem trgu, se normalna vrednost prednostno določi na podlagi cen drugih prodajalcev ali proizvajalcev in ne na podlagi proizvodnih stroškov zadevne družbe.

(23)

Eno od dveh vrst izdelka iz uvodne izjave 22 je povezana družba Hansol Paper dejansko prodajala na domačem trgu v reprezentativnih količinah in v običajnem poteku trgovine, zato je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija pri izračunu normalne vrednosti za družbo Artone kršila člen 2(1) osnovne uredbe.

(24)

Komisija je zato popravila izračun normalne vrednosti za navedeno vrsto izdelka tako, da je konstruirano normalno vrednost za družbo Artone nadomestila z normalno vrednostjo družbe Hansol Paper v zvezi z navedeno vrsto izdelka.

(25)

Za drugo vrsto izdelka, ki ga je izvažala družba Artone in za katero je bila normalna vrednost konstruirana, pa niti družba Hansol Paper ni imela reprezentativne domače prodaje. Obseg domače prodaje družbe Hansol Paper je namreč padel znatno pod prag 5 % iz člena 2(2) osnovne uredbe. Zato je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalna vrednost navedene vrste izdelka konstruirana tudi za družbo Hansol Paper. Ob neobstoju reprezentativnih prodajnih cen v običajnem poteku trgovine drugih prodajalcev ali proizvajalcev v državi izvoznici je bila torej za to vrsto izdelka ohranjena konstruirana normalna vrednost družbe Artone.

(26)

Komisija je v preiskavi, ki je privedla do sporne uredbe, izpolnjen vprašalnik prejela od družb Hansol, Artone, Hansol Europe (povezani trgovec v Uniji) in Schades UK Ltd., ki je povezani trgovec/predelovalec s sedežem v Uniji. Trije predelovalci s sedežem v Uniji, ki so povezani s skupino Hansol, tj. družbe Schades Nordic, Heipa in R+S, so vložili zahtevek za izvzetje iz izpolnjevanja vprašalnika za družbe, povezane s proizvajalcem izvoznikom (Priloga I k vprašalniku). Te strani so zadevni izdelek predelovale v majhne zvitke za nadaljnjo prodajo neodvisnim strankam. Komisija je ugodila njihovemu zahtevku za izvzetje, ki je temeljil na neobstoju prodaje ali omejenem obsegu prodaje zadevnega izdelka s strani navedenih družb.

(27)

Komisija mora v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe pri izračunu stopnje dampinga upoštevati vse izvozne transakcije v Unijo. Da bi Komisija v svoj izračun dampinga vključila znaten obseg prodaje skupine Hansol povezanim predelovalcem, ki so bili izvzeti iz obveznosti izpolnjevanja vprašalnika, je rezultate izračuna dampinga razširila tako, da je uporabila tehtanje stopenj dampinga, izračunanih na podlagi preverjenih odgovorov iz vprašalnika, ki so jih navedle družbe Hansol Paper, Artone, Hansol Europe in Schades UK Ltd. V ta namen je Komisija za stopnjo dampinga, določeno za neposredno prodajo in prodajo zadevnega izdelka prek povezanih družb, uporabila utež med 15 % in 25 %, za stopnjo dampinga, določeno za prodajo povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo nepovezanim stranem v obliki majhnih zvitkov pa utež med 75 % in 85 % (16).

(28)

Splošno sodišče in Sodišče sta ugotovila, da je Komisija kršila člen 2(11) in člen 9(4) osnovne uredbe. Ugotovila sta, da je bila pri uporabljenem tehtanju storjena očitna napaka, saj ni bil upoštevan določen obseg zadevnega izdelka, ki ga je nadalje prodala družba Schades Nordic. Tako je bil obseg neposredne in posredne prodaje zadevnega izdelka v izračunu tehtanja podcenjen, zato izračuni niso odražali celotnega obsega dampinga (17).

(29)

Komisija je na podlagi ugotovitev sodišč Unije, kot so povzete v uvodni izjavi 28, popravila izračun tehtanja. To je storila tako, da je obsegu neposredne in posredne prodaje zadevnega izdelka, ki ga je uporabila v navedenem izračunu, prištela obseg nadaljnje prodaje velikih zvitkov družbe Hansol prek družbe Schades Nordic, kot ga je družba Hansol sporočila med preiskavo. Zato se je teža neposredne in posredne prodaje zadevnega izdelka družbe Hansol v primerjavi z njeno skupno prodajo v Unijo povečala za 0,7 odstotne točke, medtem ko se je teža njene prodaje povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo nepovezanim stranem v obliki majhnih zvitkov zmanjšala za isti odstotek.

(30)

Komisija je ponovno izračunala stopnjo dampinga za družbo Hansol tako, da je konstruirano normalno vrednost ene vrste izdelka, ki ga je prodajala družba Artone, nadomestila z normalno vrednostjo na podlagi domače prodajne cene navedene vrste izdelka, ki jo je dosegla družba Hansol Paper, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 24, in tako, da je popravila tehtanje določenih stopenj dampinga za ti vrsti prodaje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29.

(31)

Na tej podlagi je bila popravljena dokončna tehtana povprečna stopnja dampinga za skupino Hansol, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znižana z 10,3 % na 10,2 %.

(32)

V sporni uredbi je bilo enako tehtanje, kot je bilo uporabljeno za stopnje dampinga za neposredno in posredno prodajo zadevnega izdelka na eni strani ter za prodajo povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo nepovezanim stranem v obliki majhnih zvitkov na drugi strani, uporabljeno tudi za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen družbe Hansol.

(33)

Sodišči Unije sta ugotovili, da je napaka, ki je vplivala na izračun tehtanja prodaje, vplivala tudi na izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in na oceno učinka dampinškega uvoza na podobne izdelke industrije Unije (18).

(34)

Glede izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen je Komisija sodbo Sodišča izvršila tako, da je popravljene stopnje tehtanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29, uporabila tudi za stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen za neposredno in posredno prodajo zadevnega izdelka na eni strani in za prodajo povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo nepovezanim stranem v obliki majhnih zvitkov na drugi strani.

(35)

Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave, je bila 9,3-odstotna tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(36)

Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, ugotovljena med preiskavo, ki je privedla do sporne uredbe, je znašala 9,4 %. Komisija je zaradi nepomembne razlike med navedeno stopnjo in popravljeno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen sklenila, da navedena sprememba ne upravičuje ponovne analize škode ali vzročne zveze. Zato je ugotovitve v zvezi s tem potrdila, kot je povzeto v oddelkih 4 in 5 uredbe o uvedbi začasnih ukrepov (19) in uvodni izjavi 102 sporne uredbe.

(37)

Komisija je 14. novembra 2022 vse zainteresirane strani obvestila o zgornjih ugotovitvah, na podlagi katerih je nameravala na podlagi zbranih in predloženih dejstev v zvezi s prvotno preiskavo predlagati ponovno uvedbo protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje, ki ga proizvaja družba Hansol, in prilagoditev preostale dajatve. Po dokončnem razkritju je prejela pripombe družbe Hansol, združenja ETPA in vlade Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: korejska vlada).

(38)

Korejska vlada je izrazila pomisleke glede načina izvršitve sodb sodišč Unije s strani Komisije, saj po njenem mnenju s popravljenimi izračuni dampinga niso bile v celoti popravljene napake, opredeljene v teh sodbah. Ni pa podrobneje pojasnila, v kakšnem smislu je Komisija storila napako.

(39)

Združenje ETPA je močno podprlo predvideni način ukrepanja Komisije.

(40)

Družba Hansol je v svojih pripombah k razkritju trdila, da Komisija ni popravila napake v zvezi z izračunom normalne vrednosti. Trdila je tudi, da Komisija ni popravila napake pri tehtanju, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče in potrdilo Sodišče.

(41)

Družba Hansol je navedla, da se strinja z dejstvom, da je Komisija izvršila sodbe sodišč Unije tako, da je za primerjavo z izvozno ceno družbe Artone uporabila domačo prodajno ceno družbe Hansol Paper za vrsto izdelka, ki ga je navedena stran prodajala na domačem trgu v reprezentativnih količinah in v običajnem poteku trgovine (glej uvodni izjavi 23 in 24). Ni pa se strinjala z dejstvom, da Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 25, ni storila enako za drugo vrsto izdelka, ki ga družba Artone ni prodajala na domačem trgu.

(42)

Družba Hansol je trdila, da bi morala Komisija kljub temu uporabiti prodajne cene družbe Hansol Paper za navedeno vrsto izdelka, ki je v nadaljnjem besedilu naveden tudi kot „vrsta izdelka X“ (dejanska številka vrste izdelka je zaupna). Trdila je, da je Splošno sodišče odločilo, da bi morala Komisija „prednostno“ uporabiti prodajne cene drugih strani, če so bile na voljo. V zvezi s tem je navedla, da je bila celotna domača prodaja vrste izdelka X družbe Hansol dobičkonosna, zato je bila konstruirana normalna vrednost družbe Hansol Paper za navedeno vrsto izdelka enaka normalni vrednosti, ki je temeljila na prodajnih cenah. Ker je bila konstruirana normalna vrednost enaka prodajni ceni, je družba Hansol trdila, da bi morala Komisija uporabiti prodajno ceno družbe Hansol Paper.

(43)

Komisija se s tem ni strinjala. Prvič, pojasnila je, da je Splošno sodišče potrdilo, da v skladu s členom 2(3), prvi pododstavek, osnovne uredbe, če v običajnem poteku trgovine ni prodaje podobnega izdelka ali zadostne prodaje takega izdelka, Komisija odstopa od načela uporabe prodajnih cen za določitev normalne vrednosti in normalno ceno izračuna na podlagi cen drugih prodajalcev ali proizvajalcev, če te niso na voljo, pa na podlagi proizvodnih stroškov. Sklicevala se je na točko 150 sodbe v zadevi T-383/17, v kateri je pojasnjeno, da se prodaja šteje za nezadostno takrat, kadar prodaja podobnega izdelka v državi izvoznici predstavlja manj kot 5 % obsega prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Splošno sodišče je torej potrdilo, da v teh okoliščinah Komisija ne uporabi domačih prodajnih cen (20). V tem primeru je obseg domače prodaje vrste izdelka X družbe Hansol Paper predstavljal manj kot 1 % prodaje navedene vrste izdelka v Unijo, kar je znatno pod pragom 5 % iz člena 2(2) osnovne uredbe, zato je Komisija zanjo konstruirala normalno vrednost navedene vrste izdelka. Opozorila je tudi, da družba Hansol med preiskavo ni nikoli trdila, da Komisija ne bi smela konstruirati normalne vrednosti navedene vrste izdelka za družbo Hansol Paper. Ker ni bilo nobenega drugega sodelujočega proizvajalca in ker je Komisija konstruirala normalno vrednost vrste izdelka X za družbo Hansol Paper, kot je pojasnjeno zgoraj, in ni bila na voljo nobena druga domača prodajna cena navedene vrste izdelka, je Komisija konstruirala normalno vrednost vrste izdelka X za družbo Artone.

(44)

Drugič, samo dejstvo, da je konstruirana normalna vrednost dane vrste izdelka enaka njegovi prodajni ceni, ne pomeni, da je to normalna vrednost, ki temelji na prodajnih cenah. Normalna vrednost, določena na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe, je konstruirana normalna vrednost. Zato se za namene izračuna dampinga ta konstruirana normalna vrednost ne sme uporabiti za primerjavo z izvoznimi cenami drugih strani, saj v osnovni uredbi ni določbe, ki bi to določala. Zato je bila trditev družbe Hansol, da je morala Komisija na podlagi sodb sodišč Unije uporabiti domačo prodajno ceno družbe Hansol Paper pri izračunu dampinga družbe Artone za navedeno določeno vrsto izdelka, zavrnjena.

(45)

Družba Hansol je nadalje trdila, da Komisija ni pravilno razumela metode, ki bi jo morala uporabiti za popravek napake pri tehtanju. Sklicevala se je na točko 86 sodbe v zadevi T-383/17 in točko 64 sodbe v zadevi C-260/20 P, na podlagi katerih je trdila, da bi morala Komisija upoštevati delež prodaje brez predelave družbe Schades UK Ltd. pri prodaji družbe Hansol njenim drugim povezanim trgovcem in ne le obseg prodaje brez predelave družbe Schades Nordic prišteti neposredni in posredni prodaji družbe Hansol neodvisnim strankam. Navedla je tudi, da če bi Splošno sodišče menilo, da bo Komisija popravila napako pri tehtanju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29, glede na omejeni učinek ne bi ugotovila, da bi lahko napaka pri tehtanju vplivala na izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in oceno učinka dampinškega uvoza na podobne izdelke industrije Unije.

(46)

V predhodni pripombi je družba Hansol trdila, da je Komisija uporabila vzorčenje, tj. da je uporabila člen 17(1) osnovne uredbe, na podlagi katerega se je za izračun stopnje dampinga za prodajo zadevnega izdelka povezanim predelovalcem odločila uporabiti podatke družbe Schades UK Ltd. Komisija je poudarila, da je Splošno sodišče v točkah 63 do 69 sodbe v zadevi T-383/17 isto trditev zavrnilo. Komisija se je namreč odločila stopnjo dampinga za družbo Hansol pri prodaji drugim trem povezanim predelovalcem izračunati na podlagi podatkov o izvozni ceni, ki jih je predložila družba Schades UK Ltd., ker so bili po njenem mnenju naujstreznejši za zagotovitev najnatančnejših številčnih podatkov v zvezi z večino prodaje skupine Hansol povezanim predelovalcem v Uniji za nadaljnjo prodajo nepovezanim strankam v obliki majhnih zvitkov (21). Komisija je za namene izračuna dampinga skupine Hansol menila, da je bila družba Schades UK Ltd. edini predelovalec, ki je bil povezan s skupino Hansol in je zadevni izdelek nadalje prodal neodvisnim strankam. Sodišči Unije sta glede na razpoložljive dokaze iz spisa v zvezi z družbo Schades Nordic ta sklep šteli za napačen.

(47)

Komisija je namreč navedla, da ji je družba Hansol v prvotni preiskavi sporočila, da je družba Schades Nordic neodvisnim strankam nadalje prodala [170–190] ton brez predelave. Sporočila ji je tudi, da druga dva povezana predelovalca, ki sta bila izvzeta, tj. družbi Heipa in R+S, nista imela nadaljnje prodaje brez predelave (22). Družba Hansol ni predložila nobenih dokazov o prodaji velikih zvitkov s strani družbe Heipa ali družbe R+S. Zato je bila njena trditev neposredno v nasprotju s podatki, ki jih je predložila med preiskavo.

(48)

Sodišče je v sodbi v zadevi C-260/20 P jasno navedlo, da Komisija ne more izključiti informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, samo zato, ker so bile predložene zunaj odgovora na protidampinški vprašalnik (23). Komisija je po ponovnem začetku preiskave ravnala v skladu z navedeno ugotovitvijo, saj je upoštevala informacije, ki jih je družba Hansol predložila med preiskavo, o nadaljnji prodaji velikih zvitkov s strani družb Schades Nordic, Heipa in R+S. Ker je družba Hansol sporočila, da družbi Heipa in R+S nista imeli nadaljnje prodaje zadevnega izdelka, popravek v zvezi z obsegom, ugotovljenim za navedeni strani, ni bil potreben.

(49)

Poleg tega je družba Hansol svojo trditev, da bi morala Komisija uporabiti delež prodaje brez predelave družbe Schades UK Ltd. trem drugim povezanim trgovcem družbe Hansol, utemeljila zlasti na besedilu iz točke 86 sodbe v zadevi T-383/17, ki se glasi: „[…] je treba poudariti, da se je Komisija odločila uporabiti podatke družbe Schades (UK Ltd), da bi izračunala stopnjo dampinga pri prodaji tožeče stranke trem drugim povezanim predelovalcem. […]“ V zvezi s tem se je tudi sklicevala na izjavo Sodišča v točki 64 sodbe v zadevi C-260/20 P: „Kot je […] razvidno iz točk 85 in 86 izpodbijane sodbe, se je Komisija odločila, da podatke družbe Schades uporabi za izračun stopnje dampinga pri prodaji družbe Hansol trem drugim povezanim predelovalcem. […] Glede na to, da je Komisija vedela, da je družba Schades določeno količino zadevnega izdelka prodala naprej neodvisnim strankam brez predelave, je Splošno sodišče štelo, da bi morala ta položaj upoštevati na ravni prodaje zadevnih izdelkov drugim povezanim predelovalcem. […].“

(50)

Po mnenju Komisije družba Hansol ni razumela izjav sodišč Unije. Podatki družbe Schades UK Ltd. so bili namreč uporabljeni za izračun stopnje dampinga pri prodaji družbe Hansol drugim trem povezanim predelovalcem, saj je bila stopnja dampinga, ugotovljena za družbo Schades UK Ltd. pri prodaji velikih zvitkov, predelanih v majhne zvitke, uporabljena za upoštevne količine korejskega porekla, namenjene predelavi in prodane tem drugim trem povezanim predelovalcem. Vendar je Sodišče v točki 64 navedlo, da reprezentativnost podatkov družbe Schades UK Ltd. „nikakor ne izključuje, da je izračun, ki temelji na teh podatkih, zaradi neupoštevanja vseh upoštevnih podatkov v zvezi s tem napačen“. Povedano drugače, Sodišče je ugotovilo, da uporaba podatkov družbe Schades UK Ltd. kot reprezentativnih za prodajo družbe Hansol drugim povezanim predelovalcem ni pomenila, da Komisiji ni bilo treba upoštevati dokazov iz spisa glede prodaje velikih zvitkov neodvisnim strankam, o kateri je poročala družba Schades Nordic. Od Komisije ni zahtevalo, da upošteva ali doda enak delež prodaje brez predelave družbe Schades Ltd. pri prodaji družbe Hansol njenim drugim povezanim trgovcem. To bi bilo v nasprotju z dejanskimi dokazi v spisu, ki jih družba Hansol ni izpodbijala. Komisija je s ponovnim začetkom preiskave in drugače kot prej v celoti upoštevala količino velikih zvitkov, prodanih povezanim predelovalcem družbe Hansol v Uniji, ki so jih nadalje prodali brez predelave.

(51)

Splošno sodišče in Sodišče sta ugotovila napako v zvezi s [170–190] tonami zadevnega izdelka, ki jih je družba Schades Nordic nadalje prodala neodvisnim strankam, saj Komisija te nadaljnje prodaje, ki jo je družba Hansol med postopkom sporočila po drugi poti in ne na podlagi vprašalnika, ni upoštevala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29, je bilo to popravljeno tako, da je bil obsegu neposredne in posredne prodaje zadevnega izdelka prištet navedeni obseg nadaljnje prodaje velikih zvitkov družbe Hansol prek družbe Schades Nordic, kot ga je družba Hansol sporočila med preiskavo. Dodatne prilagoditve niso bile potrebne, saj je družba Hansol sporočila, da predelovalca Heipa in R+S zadevnega izdelka nista nadalje prodala neodvisnim strankam.

(52)

Nazadnje se Komisija ni strinjala s tem, da dejstvo, da ima popravek Komisije majhen učinek le na stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen ter nobenega učinka na analizo škode in vzročne zveze, dokazuje, da je Komisija napačno razumela sodbe sodišč Unije. V sodbi Splošnega sodišča je navedeno, da „ni mogoče izključiti“, da bi napaka Komisije lahko vplivala in ne da je vplivala na analizo škode in vzročne zveze (24). Prav tako je Sodišče v točki 62 navedlo: „To, da je bilo glede na navedene podatke vsaj mogoče, da je Komisija pripisala preveliko utež prodaji povezanim predelovalcem za predelavo v majhne zvitke in s tem povečala dejanski damping, ki ga je izvajala družba Hansol, je zadoščalo za dvom o zanesljivosti in objektivnosti presoje Komisije glede dampinga, ki ga je izvajala družba Hansol.“ Zato dejstvo, da je imel popravek tehtanja majhen učinek na popravljeno nelojalno nižanje prodajnih cen, ne dokazuje nič drugega kot to, da napaka, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče, ni bila pomembna. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(53)

Napaka, ki jo ugotovilo Splošno sodišče in potrdilo Sodišče pri tehtanju prodaje, je vplivala tudi na izračun stopnje škode. Komisija je izvršila sodbe sodišč Unije tako, da je popravljene stopnje tehtanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29, uporabila tudi za stopnje škode za neposredno in posredno prodajo zadevnega izdelka na eni strani in za prodajo povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo nepovezanim stranem v obliki majhnih zvitkov na drugi strani.

(54)

Rezultat primerjave je bila stopnja škode, ki je za družbo Hansol znašala 36,9 %, medtem ko je stopnja škode, ugotovljena med preiskavo, ki je privedla do sporne uredbe, znašala 37 % (25). Glede na to, da je ponovno določena stopnja dampinga nižja od stopnje škode, bi bilo treba v skladu z veljavnimi pravili stopnjo protidampinške dajatve določiti na ravni stopnje dampinga. Skladno s tem ponovno uvedena protidampinška dajatev za družbo Hansol znaša 10,2 %.

(55)

Komisija je opozorila, da je bila protidampinška dajatev uvedena kot fiksni znesek v eurih na neto tono. Popravljena dokončna stopnja dajatve v višini 10,2 % predstavlja fiksno stopnjo dajatve v višini 103,16 EUR na neto tono.

(56)

Komisija je tudi opozorila, da je bila raven sodelovanja v tem primeru visoka, saj je uvoz družbe Hansol predstavljal celotni izvoz v Unijo v obdobju preiskave. Zato je bila preostala protidampinška dajatev določena na ravni sodelujoče družbe. Posledično je bila preostala dokončna stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe, popravljena na fiksno stopnjo dajatve v višini 103,16 EUR na neto tono.

(57)

Popravljena stopnja protidampinške dajatve se uporablja brez začasne prekinitve od začetka veljavnosti sporne uredbe (tj. od 4. maja 2017). Carinski organi morajo pobrati ustrezen znesek na uvoz v zvezi z izdelki družbe Hansol in povrniti kakršen koli presežni znesek, ki je bil pobran doslej v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.

(58)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (26) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(59)

Po mnenju Komisije je na podlagi zgoraj navedenega primerno, da se ponovno uvede dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s težo 65 g/m2 ali manj, v zvitkih širine 20 cm ali več, s težo zvitka (vključno s papirjem) 50 kg ali več in premerom zvitka (vključno s papirjem) 40 cm ali več (veliki zvitki), z osnovnim premazom ali brez njega na eni ali obeh straneh, na eni ali obeh straneh prevlečenega s toplotno občutljivo snovjo in z vrhnjim premazom ali brez njega, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 4809 90 00, ex 4811 90 00, ex 4816 90 00 in ex 4823 90 85 (oznake TARIC: 4809900010, 4811900010, 4816900010, 4823908520), s poreklom iz Republike Koreje po fiksni stopnji dajatve v višini 103,16 EUR na tono.

(60)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –