(1)

Nedavna vojaška agresija Ruske federacije proti Ukrajini in oboroženi spopadi, ki potekajo, so korenito spremenili varnostne razmere v Evropi. Zaradi te vojaške agresije se Unija in zlasti njene vzhodne regije soočajo z znatnim pritokom ljudi To je dodaten izziv v obdobju, ko gospodarstva držav članic še vedno okrevajo po pandemiji COVID-19.

(2)

Države članice so že sposobne financirati širok nabor naložb za obravnavanje migracijskih izzivov v okviru svojih programov kohezijske politike v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS), vključno z dodatnimi viri, ki so na voljo kot pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), da bi se zagotovila pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva. Ukrepi lahko zajemajo naložbe na področju socialne vključenosti, zdravja, izobraževanja, zaposlovanja, stanovanj in otroškega varstva, vključno z naložbami v infrastrukturo, obnovo prikrajšanih mestnih območij, ukrepi za zmanjšanje prostorske in izobraževalne izoliranosti migrantov ter ustanavljanjem podjetij. Države članice lahko preostale vire iz svojih programov preusmerijo v obravnavanje takih migracijskih izzivov. Poleg tega se lahko Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) uporabi za zagotavljanje hrane in osnovne materialne pomoči osebam, vključno z državljani tretjih držav, ki jih je prizadela vojaška agresija Ruske federacije.

(3)

Medtem ko za dodatne vire, ki so na voljo v okviru REACT-EU, že veljajo številne prožnosti glede ureditve njihovega izvrševanja, je treba omogočiti večjo prožnost pri uporabi sredstev ESRR, ESS in FEAD iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Glede na nujnost obravnavanja migracijskih izzivov, ki so posledica vojaške agresije Ruske federacije proti Ukrajini, bi morali biti odhodki za operacije, ki obravnavajo te izzive, upravičeni od datuma, ko se je ta vojška agresija začela. Poleg tega bi bilo treba povečati prožnost pri načinu uporabe ESRR in ESS za take operacije, da bi se razpoložljiva sredstva v okviru programov lahko hitro uporabila, pod pogojem, da je zadevna operacija v skladu z operativnim programom, kakor je bil po potrebi spremenjen. Ta prožnost bi morala dopolnjevati možnosti za dopolnilno financiranje operacij, ki so že na voljo. Uvesti bi bilo treba tudi poenostavljeno ureditev poročanja glede podatkov o udeležencih teh operacij.

(4)

Za zagotovitev, da lahko zadevne osebe brez odlašanja prejmejo pomoč v okviru FEAD, je primerno državam članicam omogočiti, da spremenijo nekatere elemente operativnih programov, ki jih podpira FEAD, ne da bi bil za to potreben sklep Komisije.

(5)

Podpora, zagotovljena v okviru kohezijske politike, bi morala dopolnjevati zlasti ukrepe, ki se financirajo iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, da se čim bolj poveča učinek razpoložljivih sredstev.

(6)

Posledice pandemije COVID-19 so države članice prizadele na način brez primere. Splošni učinek te pandemije je zelo močno obremenil proračune držav članic zaradi nenadnega in znatnega povečanja javnih naložb, potrebnih za njihove sisteme zdravstvenega varstva in druge sektorje njihovih gospodarstev. Zaradi tega je obstajalo tudi tveganje za motnje v podpori, ki se zagotavlja najbolj ogroženim. To je privedlo do izrednih razmer, ki jih je bilo treba reševati s posebnimi ukrepi.

(7)

V odziv na posledice izbruha COVID-19 sta bili uredbi (EU) št. 1301/2013 (3) in (EU) št. 1303/2013 (4) Evropskega parlamenta in Sveta spremenjeni z Uredbo (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta (5), da se je omogočila večja prožnost pri izvajanju programov, ki jih podpirajo ESRR, ESS in Kohezijski sklad (v nadaljnjem besedilu: skladi) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Ker so se resni negativni učinki te krize na gospodarstva in družbe Unije poslabšali, pa sta bili obe uredbi znova spremenjeni z Uredbo (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

Poleg tega je bila Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7) v odziv na vpliv krize zaradi COVID-19 na najbolj ogrožene spremenjena z Uredbo (EU) 2020/559 Evropskega parlamenta in Sveta (8), da bi se uvedli posebni ukrepi za FEAD za obravnavanje izbruha COVID-19. Navedene spremembe so zagotovile izredno dodatno prožnost, ki je državam članicam omogočala, da se osredotočijo na potrebni odziv na krizo brez primere, in sicer z okrepitvijo možnosti mobilizacije neporabljene podpore iz skladov in s poenostavitvijo postopkovnih zahtev, povezanih z izvajanjem programov, da bi se obravnavala potreba po hitrem odzivu na to krizo. Z naknadno spremembo Uredbe (EU) št. 1303/2013, uvedeno z Uredbo (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta (9), so bili dani na voljo znatni dodatni viri REACT-EU, da bi se zagotovila pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva.

Kot del istega svežnja je bila Uredba (EU) št. 223/2014 spremenjena tudi z Uredbo (EU) 2021/177 Evropskega parlamenta in Sveta (10), da bi se državam članicam omogočila mobilizacija teh dodatnih virov za najbolj ogrožene v okviru izvajanja FEAD.

(8)

Čeprav so prožnosti in dodatna sredstva, zagotovljeni za programsko obdobje 2014–2020, državam članicam pomagali pri njihovem odzivu na krizo in prizadevanjih za okrevanje, sta pojav novih različic koronavirusa, zlasti različice omikron, ter vsesplošno zaostrovanje omejitev v zadnjem četrtletju leta 2021 še naprej resno negativno vplivala na gospodarstva in družbe držav članic ter ovirala običajno izvajanje programov kohezijske politike in programov, ki jih podpira FEAD. Nedavna vojaška agresija Ruske federacije in posledični migracijski tokovi so te vplive še okrepili in lahko dodatno ogrozijo okrevanje gospodarstva Unije. V skladu z možnostjo iz Uredbe (EU) 2020/558 je zato treba določiti izredno podaljšanje enega od ukrepov, uvedenih z navedeno Uredbo, in sicer možnost uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja za obračunsko leto 2020–2021, v naslednje obračunsko leto.

(9)

Da bi se zmanjšala obremenitev javnih proračunov, ki izvira iz potrebe po odzivu na krizne razmere, pospešilo izvajanje programov in omogočile potrebne naložbe za okrevanje regij, bi bilo treba državam članicam dati izredno možnost, da za program, ki ga podpirajo ESRR, ESS, Kohezijski sklad ali FEAD, uporabijo 100-odstotno stopnjo sofinanciranja tudi za obračunsko leto 2021–2022.

(10)

Da bi se upoštevale zgornje meje za plačila večletnega finančnega okvira za leti 2022 in 2023, bi bilo treba za ti leti določiti zgornjo mejo za plačila, ki izhajajo iz uporabe 100-odstotne stopnje sofinanciranja v okviru ESRR, Kohezijskega sklada ali ESS. Plačila, ki jih ni mogoče izvesti zaradi uporabe teh zgornjih mej, bi morala Komisija ob upoštevanju razpoložljivosti sredstev izplačati čim prej, bodisi s sprejetjem obračuna bodisi z naknadnimi plačili. Takšna odložena plačila ne bi smela vplivati na sprejetje obračuna ali imeti drugih učinkov.

(11)

Glede na to, da uporaba 100-odstotne stopnje sofinanciranja ne bo bistveno vplivala na vsebino samih operativnih programov, je primerno, da se omogoči njeno hitro izvajanje, ne da bi bilo treba v ta namen sprejeti sklep Komisije o odobritvi sprememb finančnih preglednic operativnega programa s strani držav članic. Kljub temu bi morala država članica predložiti uradno obvestilo o revidiranih finančnih preglednicah pred predložitvijo končnega zahtevka za plačilo za obračunsko leto. Morebitne posledične spremembe, vključno z vrednostmi kazalnikov, se lahko izvedejo kot del naknadne spremembe programa po koncu obračunskega leta.

(12)

Ker cilja te uredbe, in sicer uvedbe ukrepov prožnosti pri zagotavljanju podpore iz skladov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(13)

Uredbi (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ker je nujno treba obravnavati migracijske izzive, ki so posledica nedavne vojaške agresije Ruske federacije, in še vedno trajajočo javnozdravstveno krizo zaradi pandemije COVID-19, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(15)

Glede na potrebo, da se državam članicam omogoči, da pravočasno spremenijo svoje programe, da bodo lahko uporabile 100-odstotno stopnjo sofinanciranja za obračunsko leto 2021–2022, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –