1.   Ob upoštevanju odstavkov 2 do 5 pogodbenice za skupno zmogljivost vseh podzemnih skladišč plina, ki se nahajajo na njihovem ozemlju in so neposredno povezana s tržnim območjem na njihovem ozemlju, dosežejo do 1. novembra vsako leto naslednje cilje napolnjenosti:

(a)	za leto 2022: 80 %;

(b)	od leta 2023: 90 %.

Za namen izpolnjevanja zahtev iz tega odstavka pogodbenice upoštevajo cilj zagotavljanja zanesljivosti oskrbe s plinom v skladu s členom 1.

2.   Ne glede na odstavek 1 in brez poseganja v obveznosti drugih pogodbenic, da napolnijo zadevna podzemna skladišča plina, je cilj napolnjenosti za vsako pogodbenico, v kateri se nahajajo podzemna skladišča plina, zmanjšan na količino, ki ustreza 35 % povprečne letne porabe plina v predhodnih petih letih za to pogodbenico.

3.   Ne glede na odstavek 1 in brez poseganja v obveznosti drugih pogodbenic, da napolnijo zadevna podzemna skladišča plina, se cilj napolnjenosti za vsako pogodbenico, v kateri se nahajajo podzemna skladišča plina, zmanjša za količino, ki je bila v referenčnem obdobju 2016–2021 dobavljena državam članicam EU in tretjim državam, če je bila povprečna dobavljena količina v obdobju praznjenja skladišč plina (oktober–april) več kot 15 TWh na leto.

4.   <….>

5.   Pogodbenica lahko delno doseže cilj napolnjenosti z upoštevanjem UZP, ki je fizično skladiščen in na voljo v njenih obratih za UZP, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	plinski sistem vključuje znatno zmogljivost skladiščenja UZP, ki letno predstavlja več kot 4 % povprečne nacionalne porabe v predhodnih petih letih;

(b)	pogodbenica je dobaviteljem plina naložila obveznost skladiščenja minimalnih količin plina v podzemnih skladiščih plina in/ali obratih za UZP v skladu s členom 6b(1), točka (a).

6.   Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, da dosežejo vmesne cilje ali da zagotovijo, da so ti doseženi, kot sledi:

(a)	za leto 2022: določeni v Prilogi Ia; in

(b)	od leta 2023: v skladu z odstavkom 7.

7.   Za leto 2023 in naslednja leta vsaka pogodbenica s podzemnimi skladišči plina do 15. septembra prejšnjega leta Sekretariatu Energetske skupnosti v zbirni obliki predloži osnutek krivulje polnjenja z vmesnimi cilji za februar, maj, julij in september, vključno s tehničnimi informacijami, za podzemna skladišča plina na svojem ozemlju in neposredno povezana z njenim tržnim območjem. Krivulja polnjenja in vmesni cilji temeljijo na povprečni stopnji polnjenja v predhodnih petih letih.

Za pogodbenice, za katere je cilj napolnjenosti v skladu z odstavkom 2 znižan na 35 % njihove povprečne letne porabe plina, se vmesni cilji krivulje polnjenja ustrezno znižajo.

Sekretariat Energetske skupnosti na podlagi tehničnih informacij, ki jih zagotovi vsaka pogodbenica, in ob upoštevanju ocene koordinacijske skupine za zanesljivost oskrbe s plinom sprejme sklep, v katerem za vsako pogodbenico določi krivuljo polnjenja. Ta sklep se po potrebi in tudi, kadar pogodbenica predloži posodobljen osnutek krivulje polnjenja, sprejme do 15. novembra predhodnega leta. Temelji na oceni splošne zanesljivosti oskrbe s plinom ter razvoja povpraševanja po plinu in oskrbe z njim v Energetski skupnosti in posameznih pogodbenicah ter se določi na način, ki zagotavlja zanesljivost oskrbe s plinom, hkrati pa preprečuje nepotrebna bremena za pogodbenice, udeležence na trgu plina, operaterje skladiščnih sistemov ali odjemalce ter neupravičeno ne izkrivlja konkurence med skladišči, ki se nahajajo v sosednjih pogodbenicah in/ali državah članicah.

8.   Kadar pogodbenica v katerem koli letu zaradi posebnih tehničnih značilnosti enega ali več podzemnih skladišč plina na svojem ozemlju, na primer izjemno nizke stopnje vbrizgavanja, do 1. novembra ni zmožna doseči cilja napolnjenosti, ga lahko doseže do 1. decembra. Pogodbenica o tem obvesti Sekretariat Energetske skupnosti do 1. novembra in navede razloge za zamudo.

9.   Cilj napolnjenosti se ne uporablja, kadar ena ali več pogodbenic s podzemnimi skladišči za plin razglasi izredne razmere na nacionalni ravni na podlagi člena 11 in dokler so te razglašene.

10.   Pristojni organ vsake pogodbenice stalno spremlja skladnost s krivuljo polnjenja in o tem redno poroča koordinacijski skupini za zanesljivost oskrbe s plinom. Če je raven napolnjenosti v določeni pogodbenici za več kot pet odstotnih točk nižja od ravni krivulje polnjenja, pristojni organ brez odlašanja sprejme učinkovite ukrepe za povečanje ravni napolnjenosti. Pogodbenice o sprejetih ukrepih obvestijo Sekretariat Energetske skupnosti in koordinacijsko skupno za zanesljivost oskrbe s plinom.

11.   V primeru, da pogodbenica znatno in trajno odstopa od krivulje napolnjenosti, kar ogroža doseganje cilja napolnjenosti, ali v primeru, da odstopa od cilja napolnjenosti, Sekretariat Energetske skupnosti po posvetovanju s koordinacijsko skupino za zanesljivost oskrbe s plinom in zadevno pogodbenico tej pogodbenici ali drugim zadevnim pogodbenicam izda priporočilo o ukrepih, ki bi jih bilo treba nemudoma sprejeti.

Kadar se odstopanje v enem mesecu od prejema priporočila Sekretariata Energetske skupnosti ne zmanjša bistveno, Sekretariat po posvetovanju s koordinacijsko skupino za zanesljivost oskrbe s plinom in z zadevno pogodbenico kot skrajni ukrep sprejme odločitev, s katero od zadevne pogodbenice zahteva, da sprejme ukrepe za učinkovito odpravo odstopanja, po potrebi tudi enega ali več ukrepov iz člena 6b(1) ali kateri koli drug ukrep za zagotovitev doseganja cilja napolnjenosti na podlagi tega člena.

Sekretariat Energetske skupnosti pri odločanju o tem, katere ukrepe bo sprejel na podlagi drugega pododstavka, upošteva specifične razmere v zadevnih pogodbenicah, kot so velikost podzemnih skladišč plina glede na domačo porabo plina, pomen podzemnih skladišč plina za zanesljivost oskrbe s plinom v regiji ter morebitni obstoječi obrati za skladiščenje UZP.

Pri vseh ukrepih, ki jih Sekretariat Energetske skupnosti sprejme za odpravo odstopanj od krivulje polnjenja ali cilja napolnjenosti za leto 2022, se upošteva kratek časovni okvir za izvajanje tega člena na nacionalni ravni, kar je morda prispevalo k odstopanju od krivulje polnjenja ali cilja napolnjenosti za leto 2022.

Sekretariat Energetske skupnosti zagotovi, da ukrepi, sprejeti na podlagi tega odstavka:

(a)	ne presegajo tistega, kar je potrebno za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom;

(b)	ne bremenijo nesorazmerno pogodbenic, udeležencev na trgu plina, operaterjev skladiščnih sistemov ali odjemalcev.

1.   Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zagotavljanjem finančnih spodbud ali nadomestil za udeležence na trgu, da dosežejo cilje napolnjenosti, določene na podlagi člena 6a. Pogodbenice pri zagotavljanju, da so cilji napolnjenosti doseženi, dajo prednost tržnim ukrepom, kadar je to mogoče.

Kolikor kateri koli ukrepi, določeni v tem členu, spadajo med naloge in pooblastila nacionalnega regulativnega organa na podlagi člena 41 Direktive 2009/73/ES, kakor je bila prilagojena in sprejeta s Sklepom Ministrskega sveta 2011/02/MC-EnC, so za sprejetje teh ukrepov odgovorni nacionalni regulativni organi.

Ukrepi, sprejeti na podlagi tega odstavka lahko vključujejo zlasti:

(a)	zahtevo, da dobavitelji plina skladiščijo minimalne količine plina v skladiščih, vključno v podzemnih skladiščih plina in/ali obratih za skladiščenje UZP, pri čemer se količina določi na podlagi količine plina, ki ga dobavitelji plina dobavljajo zaščitenim odjemalcem;

(b)	zahtevo, da operaterji skladiščnega sistema svoje zmogljivosti z razpisom oddajo udeležencem na trgu;

(c)

zahtevo, da operaterji prenosnih sistemov ali subjekti, ki jih imenuje pogodbenica, kupijo in upravljajo izravnalno zalogo izključno za izvajanje svojih funkcij, ki jih opravljajo kot operaterji prenosnih sistemov, ter po potrebi naložijo obveznost drugim imenovanim subjektom za namene zagotavljanja zanesljivosti oskrbe s plinom v primeru izrednih razmer, kot je navedeno v členu 11(1), točka (c);

(d)	uporabo usklajenih instrumentov, kot so platforme za nakup UZP, z drugimi pogodbenicami, da bi se čim bolj povečala uporaba UZP ter zmanjšale infrastrukturne in regulativne ovire za skupno uporabo UZP z namenom napolnitve podzemnih skladišč plina;

(e)	uporabo prostovoljnih mehanizmov za skupno javno naročanje zemeljskega plina,

(f)

zagotavljanje finančnih spodbud, kot so pogodbe za razliko, za udeležence na trgu, tudi operaterje skladiščnih sistemov, ali zagotavljanje nadomestil udeležencem na trgu, tudi operaterjem skladiščnih sistemov, za izpad prihodkov ali za stroške, ki jih imajo zaradi naloženih obveznosti in jih ni mogoče pokriti s prihodki;

(g)	zahtevo, da imetniki skladiščnih zmogljivosti uporabijo ali sprostijo neizkoriščene rezervirane zmogljivosti, medtem ko je imetnik skladiščnih zmogljivosti, ki skladiščnih zmogljivosti ne uporablja, še vedno obvezan plačati dogovorjeno ceno za celotno trajanje pogodbe o skladiščenju;

(h)	sprejetje učinkovitih instrumentov za nakup in upravljanje strateškega skladiščenja s strani javnih ali zasebnih subjektov, pod pogojem, da takšni instrumenti ne izkrivljajo konkurence ali pravilnega delovanja notranjega trga;

(i)	imenovanje posebnega subjekta z nalogo, da doseže cilj napolnjenosti v primeru, da cilj napolnjenosti sicer ne bi bil dosežen;

(j)	zagotavljanje popustov na tarife za skladiščenje;

(k)

zbiranje prihodkov, potrebnih za povračilo kapitalskih in operativnih odhodkov, povezanih z reguliranimi skladišči, v obliki tarif za skladiščenje in posebnih pristojbin, vključenih v tarife za prenos, ki se pobirajo samo od izstopnih točk do končnih odjemalcev v istih pogodbenicah, če prihodki, zbrani s tarifami, niso višji od dovoljenih prihodkov.

2.   Ukrepi, ki jih pogodbenice sprejmejo na podlagi odstavka 1, so omejeni na to, kar je potrebno za doseganje krivulj polnjenja in ciljev napolnjenosti. Biti morajo jasno opredeljeni, pregledni, sorazmerni, nediskriminatorni in preverljivi. Ne smejo neupravičeno izkrivljati konkurence ali pravilnega delovanja notranjega trga plina ali ogroziti zanesljivosti oskrbe s plinom drugih pogodbenic ali Energetske skupnosti.

3.   Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da na učinkovit način zagotovijo uporabo obstoječe infrastrukture na nacionalni in regionalni ravni za izboljšanje zanesljivosti oskrbe s plinom. Ti ukrepi vnobenem primeru ne preprečujejo ali omejujejo čezmejne uporabe skladišč ali obratov za UZP in ne omejujejo čezmejnih prenosnih zmogljivosti, dodeljenih v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2017/459, kakor je bila prilagojena in sprejeta s Sklepom Stalne skupine na visoki ravni 2018/06/PHLG-EnC.

4.   Pogodbenice poleg tega pri sprejemanju ukrepov na podlagi tega člena uporabljajo načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“, hkrati pa še vedno dosegajo cilje svojih zadevnih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila prilagojena in sprejeta s Sklepom Ministrskega sveta 2021/14/MC-EnC.

1.   Pogodbenica brez podzemnih skladišč plina zagotovi, da imajo udeleženci na trgu v tej pogodbenici dogovore z operaterji podzemnih skladiščnih sistemov ali drugimi udeleženci na trgu iz pogodbenic in/ali držav članic s podzemnimi skladišči plina. S temi dogovori se zagotovi, da se do 1. novembra uporabijo skladiščene količine, ki ustrezajo vsaj 15 % povprečne letne porabe plina v predhodnih petih letih v pogodbenici brez podzemnih skladišč plina. Kadar pa čezmejne prenosne zmogljivosti ali druge tehnične omejitve preprečujejo pogodbenici brez podzemnih skladišč plina, da bi v celoti uporabila 15 % teh skladiščenih količin, ta pogodbenica skladišči le tiste količine, ki jih je tehnično mogoče uporabiti.

Če tehnične omejitve pogodbenici ne omogočajo izpolnitve obveznosti iz prvega pododstavka in je ta pogodbenica uvedla obveznost skladiščenja drugih goriv za nadomestitev plina, se lahko obveznost iz prvega pododstavka izjemoma izpolni z enakovredno obveznostjo, da se namesto plina skladiščijo druga goriva. Zadevna pogodbenica mora dokazati tehnične omejitve in enakovrednost ukrepa.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pogodbenica brez podzemnih skladišč plina skupaj z eno ali več pogodbenicami in/ali državami članicami s podzemnimi skladišči plina razvije mehanizem za delitev bremena (v nadaljnjem besedilu: mehanizem za delitev bremena).

Mehanizem za delitev bremena temelji na ustreznih podatkih iz najnovejše ocene tveganja na podlagi člena 7 in upošteva vse naslednje parametre:

(a)	stroške finančne podpore za doseganje ciljev napolnjenosti brez stroškov doseganja katerih koli obveznosti strateškega skladiščenja;

(b)	količine plina, potrebne za zadovoljitev povpraševanja zaščitenih odjemalcev v skladu s členom 6(1);

(c)	vse tehnične omejitve, tudi razpoložljivo podzemno skladiščno zmogljivost, čezmejno tehnično prenosno zmogljivost in stopnje praznjenja.

Pogodbenice Sekretariat Energetske skupnosti in koordinacijsko skupino za zanesljivost oskrbe s plinom uradno obvestijo o mehanizmu za delitev bremena do ... [dva meseca po datumu začetka veljavnosti tega sklepa o spremembi]. Če do tega datuma ni dogovora o mehanizmu za delitev bremena, morajo pogodbenice brez podzemnih skladišč plina dokazati, da izpolnjujejo obveznost iz odstavka 1, in o tem uradno obvestiti Sekretariat Energetske skupnosti oziroma koordinacijsko skupino za zanesljivosti oskrbe s plinom.

3.   <…>

4.   Pogodbenice brez podzemnih skladišč plina lahko udeležencem na trgu ali operaterjem prenosnih sistemov zagotovijo spodbude ali finančno nadomestilo, kot je ustrezno, za izpad prihodkov ali stroške, ki jih imajo zaradi izpolnjevanja obveznosti skladiščenja na podlagi tega člena in jih ni mogoče pokriti s prihodki, da se zagotovi izpolnjevanje njihovih obveznosti skladiščenja plina v drugih pogodbenicah in/ali državah članicah na podlagi odstavka 1 ali izvajanje mehanizma za delitev bremena. Če se spodbude ali finančno nadomestilo financirajo z dajatvijo, se ta ne uporabi za čezmejne povezovalne točke.

5.   Ne glede na odstavek 1, kadar ima pogodbenica podzemna skladišča plina, ki se nahajajo na njenem ozemlju, in skupna zmogljivost teh skladišč presega letno porabo plina v tej pogodbenici, pogodbenice brez podzemnih skladišč plina, ki imajo dostop do teh skladišč:

(a)	zagotovijo, da skladiščne količine do 1. novembra ustrezajo vsaj povprečni uporabi skladiščne zmogljivosti v predhodnih petih letih, ki se med drugim določi ob upoštevanju pretoka med sezono praznjenja v predhodnih petih letih iz pogodbenic, v katerih se skladišča nahajajo; ali

(b)	dokažejo, da je bila skladiščna zmogljivost, ki je enakovredna količini iz obveznosti iz točke (a), rezervirana.

Če lahko pogodbenica brez podzemnega skladišča plina dokaže, da je bila skladiščna zmogljivost, ki je enaka količini, za katero velja obveznost iz točke (a) prvega pododstavka, rezervirana, se uporabi odstavek 1.

Obveznost iz tega odstavka je omejena na 15 % povprečne letne porabe plina v predhodnih petih letih v zadevni pogodbenici.

6.   <…>.

1.   Operaterji skladiščnih sistemov pristojnemu organu v vsaki pogodbenici, v kateri se nahajajo zadevna podzemna skladišča plina, in, če je ustrezno, subjektu, ki ga imenuje ta pogodbenica (v nadaljnjem besedilu: imenovani subjekt), sporočijo raven napolnjenosti:

(a)	za leto 2022: na vsakem od vmesnih ciljev iz Priloge Ia ter

(b)	od leta 2023: kakor je določeno v členu 6a(4).

2.   Pristojni organ in, če je ustrezno, imenovani subjekt vsake pogodbenice ob koncu vsakega meseca spremlja raven napolnjenosti podzemnih skladišč plina na svojem ozemlju in o rezultatih brez nepotrebnega odlašanja poroča Sekretariatu Energetske skupnosti.

Sekretariat Energetske skupnosti lahko po potrebi pozove Odbor regulatorjev Energetske skupnosti, da pomaga pri takšnem spremljanju.

3.   Sekretariat Energetske skupnosti na podlagi informacij, ki jih predloži pristojni organ in, če je ustrezno, imenovani subjekt vsake pogodbenice, redno poroča koordinacijski skupini za zanesljivost oskrbe s plinom.

4.   Koordinacijska skupina za zanesljivost oskrbe s plinom Sekretariatu Energetske skupnosti pomaga pri spremljanju krivulj polnjenja in ciljev napolnjenosti ter zanj pripravi smernice o ustreznih ukrepih za zagotovitev skladnosti v primeru, da pogodbenice odstopajo od krivulj polnjenja ali ne dosegajo ciljev napolnjenosti.

5.   Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za doseganje krivulj polnjenja in cilja napolnjenosti ter za zagotovitev, da udeleženci na trgu izpolnjujejo obveznosti skladiščenja, potrebne za njihovo doseganje, tudi z naložitvijo zadostno odvračilnih sankcij in glob tem udeležencem na trgu.

Pogodbenice Sekretariat Energetske skupnosti brez odlašanja obvestijo o izvršilnih ukrepih, sprejetih na podlagi tega odstavka.

6.   Kadar se izmenjujejo poslovno občutljive informacije, lahko Sekretariat Energetske skupnosti skliče sestanke koordinacijske skupine za zanesljivost oskrbe s plinom, ki se jih udeležijo samo pogodbenice in Sekretariat Energetske skupnosti.

7.   Izmenjujejo se zgolj informacije, ki so nujne za spremljanje skladnosti s to uredbo.

Sekretariat Energetske skupnosti, nacionalni regulativni organi in pogodbenice varujejo zaupnost poslovno občutljivih informacij, prejetih za namene izpolnjevanja svojih obveznosti.“;

1.   Sekretariat Energetske skupnosti do 1. junija 2023 in nato letno Ministrskemu svetu predloži poročila, ki vsebujejo:

(a)	pregled ukrepov, ki so jih pogodbenice sprejele za izpolnitev obveznosti skladiščenja;

(b)	pregled časa, potrebnega za postopek certificiranja iz člena 3a Uredbe (ES) št. 715/2009, kakor je bila prilagojena in spremenjena s Sklepom Ministrskega sveta 2011/02/MC-EnC;

(c)	pregled ukrepov, ki jih je Sekretariat Energetske skupnosti zahteval za zagotovitev skladnosti s krivuljami polnjenja in cilji napolnjenosti;

(d)	analizo možnih učinkov te uredbe na cene plina in mogoče prihranke plina v zvezi s členom 6b(4).“;

„PRILOGA Ia (*):

Krivulja polnjenja z vmesnimi cilji in cilj napolnjenosti za leto 2022 za pogodbenice s podzemnimi skladišči plina

Pogodbenica	Vmesni cilj za 1. september	Vmesni cilj za 1. oktober	Cilj napolnjenosti za 1. november
RS	60  %	70  %	80  %.
UA	60  %	70  %	80  %.

1.   Pogodbenice zagotovijo, da vsakega operaterja skladiščnega sistema, vključno s katerim koli operaterjem skladiščnega sistema, ki ga nadzoruje operater prenosnega sistema, certificira v skladu s postopkom iz tega člena nacionalni regulativni organ ali drug pristojni organ, ki ga zadevna pogodbenica imenuje na podlagi člena 3(2) Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila prilagojena in sprejeta s Sklepom Ministrskega sveta 2021/15/MC-EnC (v nadaljnjem besedilu v vseh primerih: organ za certificiranje).

Ta člen se uporablja tudi za operaterje skladiščnih sistemov, ki jih nadzorujejo operaterji prenosnih sistemov, ki so že bili certificirani v skladu s pravili o ločevanju iz členov 9 do 11 Direktive 2009/73/ES, kakor je bila prilagojena in sprejeta s Sklepom Ministrskega sveta 2011/02/MC-EnC.

2.   Organ za certificiranje izda osnutek odločitve o certificiranju v zvezi z operaterji skladiščnih sistemov, ki upravljajo podzemna skladišča plina z zmogljivostjo nad 3,5 TWh, kadar so bila vsa skladišča31. marca 2021 in 31. marca 2022 ne glede na število operaterjev skladiščnih sistemov napolnjena na ravni, ki je v povprečju znašala manj kot 30 % njihove največje zmogljivosti do … [150 delovnih dni od datuma začetka veljavnosti tega sklepa o spremembi] ali v 150 dneh od prejema uradnega obvestila na podlagi odstavka 9.

Organ za certificiranje si v zvezi z operaterji skladiščnih sistemov iz prvega pododstavka po najboljših močeh prizadeva, da osnutek odločitve o certificiranju izda do 1. januarja 2023.

V zvezi z vsemi drugimi operaterji skladiščnih sistemov organ za certificiranje osnutek odločitve o certificiranju izda do … [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti tega sklepa o spremembi] ali v 18 mesecih od datuma prejema uradnega obvestila na podlagi odstavka 8 ali 9.

3.   Pri obravnavanju tveganja za zanesljivost oskrbe z energijo organ za certificiranje upošteva morebitna tveganja za zanesljivost oskrbe plina na nacionalni ravni ali na ravni Energetske skupnosti ter morebitno zmanjšanje takih tveganj, nastalih med drugim zaradi:

(a)	lastništva, dobave ali drugih poslovnih odnosov, ki bi lahko negativno vplivali na spodbude in sposobnost operaterja skladiščnega sistema, da napolni podzemno skladišče plina;

(b)	pravic in obveznosti Energetske skupnosti v zvezi s tretjo državo, ki izhajajo iz mednarodnega prava;

(c)	pravic in obveznosti zadevnih pogodbenic v zvezi s tretjo državo, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih med zadevnimi pogodbenicami in eno ali več tretjimi državami, če so ti sporazumi v skladu s pravom Energetske skupnosti, ali

(d)	katerih koli drugih posebnih dejstev in okoliščin primera.

4.   Če organ za certificiranje ugotovi, da bi lahko oseba, ki neposredno ali posredno nadzoruje operaterja skladiščnega sistema ali ki pri njem uveljavlja kakršne koli pravice v smislu člena 9 Direktive 2009/73/ES, kakor je bila prilagojena in sprejeta s Sklepom Ministrskega sveta 2011/02/MC-EnC, ogrozila zanesljivost oskrbe z energijo ali bistvene varnostne interese Energetske skupnosti ali katere koli pogodbenice, organ za certificiranje zavrne certificiranje. Organ za certificiranje namesto tega lahko izda odločitev o certificiranju, za katero veljajo pogoji, ki naj bi zagotavljali zadostno zmanjšanje tveganj, ki bi lahko negativno vplivala na polnjenje podzemnih skladišč plina, če se lahko izvedljivost pogojev v celoti zagotovi z učinkovitim izvajanjem in spremljanjem. Taki pogoji lahko vključujejo zlasti zahtevo, da lastnik skladiščnega sistema ali operater skladiščnega sistema prenese upravljanje skladiščnega sistema.

5.   Kadar organ za certificiranje ugotovi, da tveganj za oskrbo s plinom ni mogoče ublažiti s pogoji iz odstavka 4, vključno z zahtevo, da lastnik skladiščnega sistema ali operater skladiščnega sistema prenese upravljanje skladiščnega sistema, in zato zavrne certificiranje:

(a)

od lastnika skladiščnega sistema ali operaterja skladiščnega sistema oziroma katere koli osebe, za katere ugotovi, da bi lahko ogrozile zanesljivost oskrbe z energijo ali bistvene varnostne interese Energetske skupnosti ali katere koli pogodbenice, zahteva, da odsvojijo delež ali pravice, ki jih imajo pri lastništvu skladiščnega sistema ali lastništvu operaterja skladiščnega sistema, in določi rok za tako odsvojitev;

(b)	po potrebi odredi začasne ukrepe, s katerimi zagotovi, da taka oseba do odsvojitve deleža ali pravic ne more izvajati kakršnega koli nadzora ali uveljavljati pravice nad tem lastnikom skladiščnega sistema ali operaterjem skladiščnega sistema, ter

(c)	zagotovi ustrezne izravnalne ukrepe v skladu z nacionalnim pravom.

6.   Organ za certificiranje Sekretariatu Energetske skupnosti brez odlašanja uradno posreduje osnutek odločitve o certificiranju skupaj z vsemi zadevnimi informacijami.

Sekretariat Energetske skupnosti organu za certificiranje predloži zavezujoče mnenje o osnutku odločitve o certificiranju v 25 delovnih dneh po uradnem posredovanju. Organ za certificiranje upošteva mnenje Sekretariata Energetske skupnosti.

7.   Organ za certificiranje izda odločitev o certificiranju v 25 delovnih dneh od prejema mnenja Sekretariata Energetske skupnosti.

8.   Pred začetkom obratovanja novo zgrajenega podzemnega skladišča plina je treba operaterja skladiščnega sistema certificirati v skladu z odstavki 1 do 7. Operater skladiščnega sistema organ za certificiranje uradno obvesti o svoji nameri, da bo začel z obratovanjem skladišča.

9.   Operaterji skladiščnih sistemov zadevni organ za certificiranje uradno obvestijo o vseh načrtovanih transakcijah, zaradi katerih bi bilo treba ponovno oceniti njihovo skladnost z zahtevami za certificiranje iz odstavkov 1 do 4.

10.   Organi za certificiranje ves čas redno spremljajo operaterje skladiščnih sistemov glede skladnosti z zahtevami za certificiranje iz odstavkov 1 do 4. Da bi ponovno ocenili skladnost, začnejo postopek certificiranja v kateri koli od naslednjih okoliščin:

(a)	po prejemu uradnega obvestila s strani operaterja skladiščnega sistema na podlagi odstavka 8 ali 9;

(b)	na lastno pobudo, kadar jim je znano, da bi lahko načrtovana sprememba pravic ali vpliva nad operaterjem skladiščnega sistema lahko povzročila neskladnost z zahtevami iz odstavkov 1 do 3;

(c)	na utemeljeno zahtevo Sekretariata Energetske skupnosti.

11.   Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega obratovanja podzemnih skladišč plina na svojem ozemlju. Ta podzemna skladišča plina lahko prenehajo obratovati le kadar niso izpolnjene tehnične in varnostne zahteve ali kadar organ za certificiranje ugotovi, potem ko je izvedel ocenjevanje in upošteval mnenje Sekretariata Energetske skupnosti, da takšno prenehanje ne bo oslabilo zanesljivosti oskrbe s plinom na ravni Energetske skupnosti ali na nacionalni ravni.

Če prenehanje obratovanja ni dovoljeno, se po potrebi sprejmejo ustrezni izravnalni ukrepi.

12.   Sekretariat Energetske skupnosti lahko izda smernice za uporabo tega člena.

13.   Ta člen se ne uporablja za dele obratov za UZP, ki se uporabljajo za skladiščenje.“;