(1)

Variabilni prejemki, ki se dodelijo v obliki instrumentov, bi morali spodbujati preudarno in učinkovito upravljanje tveganj ter ne bi smeli spodbujati prevzemanja tveganj, ki presega raven nagnjenosti investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj. Zato bi morali razredi instrumentov, ki se lahko uporabljajo za namene variabilnih prejemkov, uskladiti interese zaposlenih z dolgoročnejšimi interesi investicijskega podjetja, njegovih delničarjev, upnikov, strank in drugih deležnikov, in sicer z zagotavljanjem spodbud za zaposlene, da delujejo v dolgoročnejšem interesu investicijskega podjetja.

(2)

Za zagotovitev močne povezave s kreditno kakovostjo investicijskega podjetja kot delujočega podjetja bi morali instrumenti, ki se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov, vsebovati ustrezne sprožilne dogodke za odpis ali pretvorbo, ki zmanjšujeta vrednost instrumentov v primerih, ko se je kreditna kakovost investicijskega podjetja kot delujočega podjetja poslabšala. Sprožilni dogodki, ki se uporabljajo za namene plačila, ne bi smeli spremeniti stopnje podrejenosti instrumentov, in torej ne bi smeli voditi v izločitev instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala iz kapitalskih instrumentov.

(3)

Medtem ko so pogoji, ki se uporabljajo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, določeni v členu 9 Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (2) v povezavi z delom 2 naslova I, poglavij 3 in 4 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), pa se za druge instrumente iz točke (j)(iii) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034 (v nadaljnjem besedilu: drugi instrumenti), ki jih je mogoče v celoti pretvoriti v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odpisati, posebni pogoji iz navedenih uredb ne uporabljajo, saj niso razvrščeni kot kapitalski instrumenti za bonitetne namene. Zato bi bilo treba za različne razrede instrumentov določiti posebne zahteve, da se zagotoviti njihova ustreznost za uporabo za namene variabilnih prejemkov, pri čemer je treba upoštevati različno naravo instrumentov. Uporaba instrumentov za namene variabilnih prejemkov sama po sebi ne bi smela preprečiti, da se instrumenti štejejo za kapital institucije, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EU) 2019/2033. Prav tako taka uporaba sama po sebi ne bi smela biti razumljena kot spodbuda za odkup instrumenta, saj lahko zaposleni na splošno po obdobjih odloga in zadržanja likvidna sredstva prejmejo na druge načine kot z odkupom.

(4)

Drugi instrumenti niso omejeni na finančne instrumente, kot so opredeljeni v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4); Za zmanjšanje upravnega bremena pri ustvarjanju takih instrumentov bi navedeni instrumenti morali omogočati tudi uporabo drugih pogodbenih ureditev med zaposlenimi in investicijskimi podjetji. Za zagotovitev, da drugi instrumenti odražajo kreditno kakovost investicijskega podjetja kot delujočega podjetja, bi morale primerne zahteve zagotoviti, da se taki instrumenti odpišejo ali pretvorijo, še preden investicijsko podjetje ne izpolnjuje kapitalskih zahtev.

(5)

Če se instrumenti, ki se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov, odkupijo, odpokličejo, izplačajo ali pretvorijo, na splošno taki posli ne bi smeli povečati vrednosti dodeljenih prejemkov z izplačilom zneskov, ki so višji kot vrednost instrumenta, ali pretvorbo v instrumente, ki imajo večjo vrednost kot instrument, ki je bil prvotno dodeljen. Nadomestitev instrumentov po isti vrednosti bi morala zagotoviti, da se prejemki ne izplačujejo prek družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ali z metodami, ki olajšujejo neskladnost z Direktivo (EU) 2019/2034 ali Uredbe (EU) 2019/2033.

(6)

Če se dodelijo variabilni prejemki in se instrumenti, ki se uporabljajo za variabilne prejemke, odkupijo, odpokličejo, izplačajo ali pretvorijo, bi morali ti posli temeljiti na vrednostih, določenih v skladu z veljavnim računovodskim standardom v trenutku transakcije, s čimer se zagotovi, da se dodeli pravilen znesek variabilnega prejemka in da ta ni neupravičeno spremenjen, ko se instrument odkupi, izplača ali pretvori.

(7)

Člen 54 Uredbe (EU) št. 575/2013 določa mehanizme za odpis in pretvorbo instrumentov dodatnega temeljnega kapitala. Poleg tega točka (j)(iii) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034 zahteva, da je mogoče druge instrumente v celoti pretvoriti v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odpisati. Ker je ekonomski rezultat pretvorbe ali odpisa drugih instrumentov enak kot pri instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, bi morali mehanizmi za odpis ali pretvorbo drugih instrumentov upoštevati mehanizme, ki se uporabljajo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala, s prilagoditvami zaradi upoštevanja dejstva, da se drugi instrumenti ne štejejo za kapitalske instrumente v bonitetnem smislu. Za instrumente dodatnega kapitala se ne uporabljajo regulativne zahteve v zvezi z odpisom in pretvorbo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013. Zaradi zagotovitve, da se vrednost vseh teh instrumentov, če se uporabljajo za variabilne prejemke, v primeru poslabšanja kreditne kakovosti investicijskega podjetja zniža, bi bilo treba določiti primere, v katerih se mora instrument odpisati ali pretvoriti. Da se zagotovi dosledna uporaba, bi bilo treba določiti mehanizme za odpis, zvišanje vrednosti in pretvorbo instrumentov dodatnega kapitala in drugih instrumentov.

(8)

Donosi, ki izhajajo iz instrumentov, so lahko različnih vrst. Lahko so variabilni ali fiksni in se lahko izplačujejo v rednih časovnih presledkih ali ob končni zapadlosti instrumenta. Zaposlenim se zaradi spodbujanja premišljenega in učinkovitega upravljanja tveganja v obdobjih odloga donosi ne bi smeli izplačevati. Zaposleni bi morali donose prejeti samo za obdobja, ki sledijo dodelitvi pravic za izplačilo instrumenta, po izteku katerih postane zaposleni njihov zakoniti lastnik. Zato so za uporabo kot variabilni prejemki primerni samo instrumenti z donosi, ki se lastniku instrumenta izplačujejo v rednih časovnih presledkih, medtem ko brezkuponske obveznice ali instrumenti, ki zadržijo dobiček, ne bi smeli predstavljati znatnega deleža prejemkov, ki jih morajo sestavljati kateri koli instrumenti iz točke (j) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034. Razlog za to je, da bi imeli zaposleni v obdobju odloga korist zaradi naraščajoče vrednosti, kar se lahko razume kot enakovredno prejemanju donosov.

(9)

Zelo visoki donosi lahko zmanjšajo dolgoročno spodbudo za preudarno prevzemanje tveganj, saj dejansko povečujejo variabilni del prejemka. Natančneje, donosi se ne bi smeli izplačevati v presledkih, daljših od enega leta, saj bi to vodilo v dejansko kopičenje donosov v obdobjih odloga in njihovo izplačilo po dodelitvi pravic za izplačilo variabilnega prejemka. Kopičenje donosov bi pomenilo izogibanje načelu iz člena 32(3) Direktive (EU) 2019/2034, da prejemki, za katere velja odlog, dospejo v izplačilo po načelu sorazmernosti. Točka (b) člena 32(2) Direktive (EU) 2019/2034 zahteva, da se variabilni prejemki ne smejo izplačevati prek družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ali z metodami, ki olajšujejo neskladnost z navedeno direktivo ali z Uredbo (EU) 2019/2033. Zato donosi, ki so nastali po dodelitvi pravic za izplačilo instrumenta, ne bi smeli presegati tržnih stopenj za take instrumente, ki jih izdajajo druga investicijska podjetja ali institucije primerljive kreditne kakovosti. To bi bilo treba zagotoviti z zahtevo, da se instrumenti, ki se uporabljajo za variabilne prejemke, ali instrumenti, s katerimi so ti povezani, izdajajo predvsem drugim investitorjem, ali pa z zahtevo, da se za take instrumente določeni zgornja meja za donose.

(10)

Zahteve glede odloga in zadržanja, ki se uporabljajo za variabilne prejemke v skladu s točko (l) člena 32(1) ter členom 32(3) Direktive (EU) 2019/2034, morajo biti izpolnjene v vseh pomembnih trenutkih, vključno takrat, ko se instrumente, ki se uporabljajo za variabilne prejemke, odkupi, odpokliče, izplača ali pretvori. V takih primerih bi bilo zato treba instrumente zamenjati z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega kapitala in drugimi instrumenti, ki odražajo kreditno kakovost investicijskega podjetja kot delujočega podjetja, imajo lastnosti, enakovredne lastnostim prvotno dodeljenega instrumenta, in imajo enako vrednost, pri čemer je treba upoštevati vse morebitne zneske, ki so bili odpisani. Če imajo instrumenti, ki niso instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, določen datum zapadlosti, bi bilo treba določiti minimalne zahteve glede preostale zapadlosti takih instrumentov v času njihove dodelitve, da se zagotovi njihova skladnost z zahtevami v zvezi z obdobji odloga in zadržanja za variabilne prejemke.

(11)

Direktiva (EU) 2019/2034 ne omejuje razredov instrumentov, ki se lahko uporabijo za variabilne prejemke, na določen razred finančnih instrumentov. Med zaposlenimi in investicijskimi podjetji bi zato morala biti mogoča uporaba sintetičnih instrumentov ali pogodb, povezanih z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki jih je mogoče v celoti pretvoriti ali odpisati. To omogoča vzpostavitev posebnih pogojev za te instrumente, pri čemer se taki pogoji uporabljajo samo za instrumente, dodeljene zaposlenim, medtem ko njihova uporaba za druge investitorje ni potrebna.

(12)

V okviru skupine se lahko izdaje upravljajo centralno s strani obvladujočega podjetja, vključno s primeri, v katerih se za obvladujoče podjetje uporablja Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) ali Direktiva (EU) 2019/2034. Investicijska podjetja v taki skupini sama ne morejo vedno izdati instrumentov, ki se lahko uporabljajo za namen variabilnih prejemkov. Uredba (EU) 2019/2033 v povezavi z Uredbo (EU) št. 575/2013 omogoča, da pod določenimi pogoji instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki so bili izdani prek subjekta v okviru konsolidacije, tvorijo del kapitala investicijskega podjetja. Zato bi bilo treba omogočiti tudi uporabo takih instrumentov za variabilne prejemke, pod pogojem, da obstaja jasna povezava med kreditno kakovostjo investicijskega podjetja, ki uporablja te instrumente za namen variabilnih prejemkov, in kreditno kakovostjo izdajatelja instrumenta. Obstoj take povezave se na splošno lahko domneva med obvladujočim in odvisnim podjetjem. Instrumente, ki niso instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter jih ne izda neposredno investicijsko podjetje, bi moralo biti prav tako mogoče uporabljati za variabilne prejemke, in sicer pod enakimi pogoji. Instrumente, ki so povezani z referenčnimi instrumenti, ki jih izdajo obvladujoča podjetja v tretjih državah in so enakovredni instrumentom dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, bi prav tako moralo biti mogoče uporabljati za namene variabilnih prejemkov, če se sprožilni dogodek nanaša na investicijsko podjetje, ki uporablja tak sintetični instrument.

(13)

Točka (k) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034 investicijskim podjetjem omogoča, da za uporabo alternativne ureditve ne izdajo nobenega od instrumentov iz točke (j) člena 32(1) navedene direktive, če pristojni organ tako uporabo odobri in če taka alternativna ureditev izpolnjuje iste cilje kot instrumenti iz točke (j) člena 32(1) navedene direktive. Za izpolnitev istih ciljev bi morala torej taka alternativna ureditev zagotavljati, da se za dodeljeni variabilni prejemek uporabljajo posredni popravki zaradi tveganja. Vrednost take alternativne ureditve bi se torej morala zmanjšati vsakič, ko obstaja negativen učinek na uspešnost poslovanja zadevnega investicijskega podjetja ali sredstva, ki jih to upravlja. Poleg tega, če za investicijsko podjetje velja zahteva, da se v skladu s točko (l) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034 variabilni prejemek odloži, bi morala biti alternativna ureditev skladna tudi z zahtevo po odložitvi variabilnega prejemka, pa tudi z uporabo malusa ali vračila sredstev ter obdobij zadržanja za variabilni prejemek, ki se izplača v obliki instrumentov.

(14)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ po posvetovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge.

(15)

Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) –