(1)

Ocena pristojnih organov iz točke (b) člena 21(2) Uredbe (EU) 2016/1011 zadeva način, kako naj se ključna referenčna vrednost prenese na novega upravljavca ali preneha zagotavljati. Zato je primerno določiti dva sklopa meril, ki bi jih morali pristojni organi upoštevati, odvisno od scenarija, ki ga ocenjujejo.

(2)

Kadar je treba ključno referenčno vrednost prenesti na novega upravljavca, bi moral biti novi upravljavec zmožen zagotoviti neprekinjeno zagotavljanje ključne referenčne vrednosti, in sicer tako, da jo nadzorovani subjekti lahko še naprej uporabljajo brez prekinitve in v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011. Zato je treba določiti merila, ki bi jih moral pristojni organ upoštevati pri oceni, ali lahko novi upravljavec poskrbi za neprekinjeno zagotavljanje ključne referenčne vrednosti.

(3)

Nadzor ključne referenčne vrednosti bi bilo treba zagotoviti ves čas njenega prenosa na novega upravljavca. Kadar ima novi upravljavec sedež v drugi državi članici kot pristojni organ, ki ocenjuje, kako naj se ključna referenčna vrednost prenese na novega upravljavca, obstaja večje tveganje za prekinitev nadzora take referenčne vrednosti. Zadevni pristojni organi bi morali sodelovati, da bi zagotovili, da pristojni organ, ki izvaja oceno, prejme vse potrebne informacije za ugotovitev, ali bo ves čas takega prenosa zagotovljen nadaljnji nadzor referenčne vrednosti, vključno z analizo, osredotočeno na lokacijo novega upravljavca in status njegovega dovoljenja.

(4)

Pri ocenjevanju, kako naj se ključna referenčna vrednost prenese na novega upravljavca, bi moral pristojni organ z operativnega vidika analizirati, kako bo zagotavljanje ključne referenčne vrednosti preneseno s sedanjega na novega upravljavca. Zadevni pristojni organ bi moral zlasti upoštevati neprekinjeno objavo referenčne vrednosti, razpoložljivost vhodnih podatkov, metodologijo določanja referenčne vrednosti ter morebitne potrebne stike s prispevajočimi osebami, uporabniki in drugimi deležniki.

(5)

Pristojni organ, ki ocenjuje, kako naj se ključna referenčna vrednost preneha zagotavljati, bi moral biti prepričan, da se referenčna vrednost lahko pravilno preneha zagotavljati, med drugim ob upoštevanju postopka za prenehanje zagotavljanja referenčne vrednosti, ki ga je vzpostavil njen upravljavec v skladu s členom 28(1) Uredbe (EU) 2016/1011. Zato je treba določiti merila, ki bi jih moral pristojni organ upoštevati pri ugotavljanju, ali gre za tak primer.

(6)

Pristojni organ, ki ocenjuje, kako naj se ključna referenčna vrednost preneha zagotavljati, bi moral upoštevati tudi pisne načrte za prenehanje referenčne vrednosti iz člena 28(2) Uredbe (EU) 2016/1011. Ti pisni načrti različnih uporabnikov ključne referenčne vrednosti morda niso vedno usklajeni in morda niso dosledni, če se uporabljajo hkrati. Zato je pomembno, da pristojni organi proučijo, v kolikšni meri so ti pisni načrti različnih uporabnikov referenčne vrednosti med seboj združljivi, tudi v zvezi z dogodki, ki sprožijo prenehanje referenčne vrednosti in ki so predvideni v teh pisnih načrtih, ter kako se lahko ti pisni načrti uporabijo za zagotovitev pravilnega prenehanja ključne referenčne vrednosti.

(7)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(8)

ESMA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(9)

Za zagotovitev skladnosti z datumom začetka uporabe člena 5 Uredbe (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta (3), s katerim je bil členu 21 Uredbe (EU) 2016/1011 dodan odstavek 5, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2022 –

(a)

ali za novega upravljavca, predlaganega v oceni, ki jo je predložil sedanji upravljavec v skladu s točko (b)(i) člena 21(1) Uredbe (EU) 2016/1011, velja naslednje:

(b)

ali je sedanji upravljavec ključne referenčne vrednosti obvestil morebitne prispevajoče osebe, uporabnike in druge deležnike ali opravil javna posvetovanja o morebitnem prenosu ključne referenčne vrednosti na novega upravljavca;

(c)

kako namerava novi upravljavec izračunati ključno referenčno vrednost ter ali namerava spremeniti katerega od naslednjih elementov v zvezi s ključno referenčno vrednostjo in, če je tako, kako bo zagotovil skladnost teh elementov z Uredbo (EU) 2016/1011:

(d)

ali bo novi upravljavec imel dostop do istih vhodnih podatkov kot sedanji upravljavec, vključno s preteklimi vhodnimi podatki, ki jih ima sedanji upravljavec;

(e)

ali so bile infrastrukture IT novega upravljavca ustrezno preskušene za zagotavljanje ključne referenčne vrednosti;

(f)

če ključna referenčna vrednost temelji na vhodnih podatkih, ki jih prispeva skupina prispevajočih oseb, kako namerava novi upravljavec izpolniti zahtevo iz točke (d) člena 11(1) Uredbe (EU) 2016/1011 in ali bodo sedanje prispevajoče osebe po prenosu referenčne vrednosti na novega upravljavca še naprej del skupine;

(g)

kako namerava novi upravljavec objaviti ključno referenčno vrednost, vključno s standardno ureditvijo dnevne objave, pogostostjo objave, naslovom spletnega mesta in tem, ali bo ključna referenčna vrednost plačljiva ali brezplačna;

(h)

ali obstaja podroben načrt za datum prenosa in, če obstaja, ali ta načrt obravnava vsa možna vprašanja, vključno s pogodbenimi vprašanji, ki izhajajo iz prenosa ključne referenčne vrednosti na novega upravljavca;

(i)

pravna tveganja v zvezi s prenosom, vključno s tveganjem nezmožnosti izvršitve pogodb;

(j)

računovodske in davčne posledice ključne referenčne vrednosti, ki jo zagotavlja novi upravljavec;

(k)

učinek prenosa na infrastrukture finančnih trgov, vključno s klirinškimi hišami.