(1)

Izbruh COVID-19 je kmete in podeželska podjetja prizadel na način brez primere.. Obsežne omejitve glede gibanja, uvedene v državah članicah, ter obvezno zaprtje trgovin, tržnic na prostem, restavracij in drugih gostinskih obratov so povzročili gospodarske motnje v kmetijskem sektorju in podeželskih skupnostih ter so vodile do likvidnostnih težav in težav z denarnim tokom za kmete in za mala podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem ali razvojem kmetijskih proizvodov. Zaradi tega so nastale izjemne razmere, ki jih je treba obravnavati.

(2)

V odziv na vpliv krize, ki jo je povzročil izbruh COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: kriza), bi moral biti sprejet nov izjemen in začasen ukrep za obravnavo likvidnostnih težav, ki ogrožajo nadaljnje opravljanje kmetijskih dejavnosti in dejavnosti malih podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem ali razvojem kmetijskih proizvodov.

(3)

Ta ukrep bi državam članicam moral omogočiti, da uporabijo razpoložljiva sredstva na podlagi obstoječih programov razvoja podeželja, da bi podprli kmete ter mala in srednja podjetja (MSP), ki jih je kriza zaradi še posebej prizadela. Podporo, katere cilj je zagotoviti konkurenčnost kmetijske dejavnosti in sposobnost preživetja kmetij, bi bilo treba odobriti na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, da bi se razpoložljivi viri čim učinkoviteje usmerili k upravičencem, ki zaradi krize najbolj trpijo. Za kmete lahko ta merila vključujejo proizvodne sektorje, tipe kmetovanja, strukture kmetijskih gospodarstev, vrsto trženja kmetijskih proizvodov in število zaposlenih sezonskih delavcev; za MSP lahko ta merila vključujejo vrste sektorjev, vrste dejavnosti, vrste regij in druge posebne omejitve.

(4)

Zaradi nujnosti in izjemne narave tega ukrepa bi bilo treba določiti enkratno plačilo in rok za uporabo ukrepa ob upoštevanju načela, da se plačila Komisije izvršijo v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva.

(5)

Da bi se zagotovila večja podpora najbolj prizadetim kmetom ali MSP, je primerno, da se državam članicam omogoči prilagoditev višine pavšalnih zneskov za nekatere kategorije upravičencev na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

(6)

Da bi se zagotovilo ustrezno financiranje novega ukrepa, ne da bi se pri tem ogrozili drugi cilji programov razvoja podeželja, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), bi bilo treba določiti največji delež prispevka Unije za ta ukrep.

(7)

Ker cilja te uredbe, in sicer odzvati se na vpliv krize z uvedbo posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru EKSRP, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(8)

Uredbo (EU) št. 1305/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Zaradi nujnosti obravnave krize je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(10)

Zaradi nujnosti razmer v povezavi s krizo bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –