(1)

Sektor govejega in telečjega mesa je zaradi številnih dejavnikov že od nekdaj najbolj ranljiv agroživilski sektor, zlasti zaradi omejenega dostopa do trgov tretjih držav in upadanja domače potrošnje. Dodatni novi izzivi izhajajo iz pomislekov glede prispevka sektorja k emisijam toplogrednih plinov.

(2)

Struktura industrije govejega in telečjega mesa ga naredi ranljivega, predvsem zaradi dolgega življenjskega cikla in visokih stroškov, povezanih z ekstenzivno proizvodnjo. Ti dejavniki so se še poslabšali zaradi možnosti izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije in negotovosti glede prihodnje carinske tarife Združenega kraljestva, ko bo to izstopilo iz Unije. Združeno kraljestvo je izjemen trg za goveje in telečje meso, bistven za zagotavljanje trajnosti celotnega sektorja govejega in telečjega mesa v Uniji. Vzporedno s tem se sektor sooča z zahtevami trgovinskih partnerjev po boljšem dostopu do trga Unije.

(3)

Navedeni problemi so akutnejši v primeru irskega sektorja govejega in telečjega mesa. Slednji je osredotočen v malih kmetijah v revnejših regijah države, kjer so alternativne vrste proizvodnje omejene. Po letih stagniranja cen govejega mesa na Irskem so se bruto marže v preteklem letu zmanjšale za 11 do 19 %, pri čemer so največje izgube prizadele kmetije s kravami dojiljami.

(4)

Sektor govejega in telečjega mesa na Irskem je velik in zelo odvisen od izvoza. Pet od vsakih šest ton proizvedenega govejega mesa se izvozi in skoraj 50 % tega izvoza gre v Združeno kraljestvo. Negotovost v zvezi z izstopom Združenega kraljestva povzroča pritisk v smeri znižanja cen, kar še dodatno poslabšuje razmere proizvajalcev govejega mesa na Irskem. To se je dejansko zgodilo v mesecih pred prejšnjimi napovedanimi datumi izstopa Združenega kraljestva.

(5)

Prilagoditev trga je zlasti počasna pri irskem ekstenzivnem sistemu proizvodnje govejega mesa, ko se živali običajno zakoljejo pri višji starosti, med 18 in 30 mesecem starosti. Ta posebni proizvodni sistem ustreza zahtevam trga za goveje meso Združenega kraljestva. Prizadevanja za odprtje novih trgov še naprej hromijo omejitve tretjih držav zlasti glede zastarelih pogojev v zvezi z zdravjem živali.

(6)

Na podlagi zgoraj omenjenih specifičnih problemov, s katerimi se soočajo irski proizvajalci, je v interesu stabilnosti trga sektorja govejega in telečjega mesa Unije, da se sprejmejo ukrepi za okrepitev odpornosti irskega sektorja govejega mesa. Navedeni problemi v povezavi s potrebo, da se izogne temu, da bi pritisk v smeri znižanja cen irskega govejega mesa prizadel tudi druge države članice, predstavljajo specifične probleme v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Navedenih specifičnih problemov ni mogoče rešiti z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 219 ali 220 navedene uredbe. Po eni strani niso posebej povezani z znatnimi motnjami na trgu ali nevarnostjo teh motenj. Po drugi strani pa ukrepi iz te uredbe niso sprejeti v okviru boja proti širjenju neke bolezni.

(7)

Poleg tega razpoložljivi instrumenti v okviru skupne kmetijske politike, kot sta javna intervencija in pomoč za zasebno skladiščenje, niso ustrezni ukrepi za obravnavanje potreb irskega sektorja za goveje in telečje meso. Zato je Irski primerno zagotoviti finančna sredstva za podporo kmetom v navedenem sektorju, ki izvajajo ukrepe za krepitev odpornosti in trajnosti, vključno s prilagoditvijo proizvodnje za trge z zahtevami, ki so drugačne od zahtev Združenega kraljestva.

(8)

Pomoč Unije, ki je dana na voljo Irski, bi morala upoštevati glavne značilnosti sektorja govejega in telečjega mesa, zlasti delež specializiranih govedorejcev in njegovo ranljivost v zvezi z motnjami pri izvozu.

(9)

Irska bi morala pripraviti ukrepe za zmanjšanje proizvodnje in prestrukturiranje sektorja govejega in telečjega mesa za zaščito dolgoročne sposobnosti preživetja, na podlagi ene ali več naslednjih dejavnosti: pospeševanje okoljske in ekonomske trajnosti, razvijanje novih trgov in povečanje kakovosti govejega in telečjega mesa.

(10)

Irska bi pomoč morala razdeljevati s pomočjo ukrepov na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, pri čemer bi zagotovila, da so kmetje v sektorju govejega in telečjega mesa končni upravičenci pomoči, in preprečila kakršno koli izkrivljanje trga in konkurence.

(11)

Glede na to, da naj bi znesek, dodeljen Irski, nadomestil samo del dejanskih stroškov za kmete v sektorju govejega in telečjega mesa, bi bilo treba Irski dovoliti, da navedenim kmetom dodeli dodatno podporo, in sicer pod enakimi pogoji objektivnosti, nediskriminacije in neizkrivljanja konkurence.

(12)

Da se Irski zagotovi prilagodljivost pri razdeljevanju pomoči, kakor okoliščine to zahtevajo, bi bilo Irski treba dovoliti, da pomoč kumulira z drugo podporo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

(13)

V skladu s členom 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi morala biti ta uredba omejena na obdobje največ 12 mesecev od datuma začetka njene veljavnosti. Plačila, ki jih Irska izplača upravičencem po navedenem obdobju, ne bi smela biti upravičena do financiranja Unije.

(14)

Za zagotovitev preglednosti ter nadzora in ustreznega upravljanja zneskov, ki so na voljo, bi morala Irska Komisiji predložiti nekatere informacije, ki vključujejo predvsem informacije o konkretnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, merilih, ki se uporabljajo pri razdeljevanju pomoči, in merilih, sprejetih za preprečevanje izkrivljanja konkurence na zadevnem trgu.

(15)

Da bi kmetje pomoč prejeli čim prej, bi moralo biti Irski omogočeno, da začne to uredbo izvajati takoj. Zato bi se morala ta uredba začeti uporabljati dan po objavi.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –