1.   Cilj te uredbe je izboljšati delovanje notranjega trga s krepitvijo nadzora trga proizvodov, zajetih s harmonizacijsko zakonodajo Unije iz člena 2, z namenom, da so na trgu Unije dostopni samo skladni proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve, ki zagotavljajo visoko raven zaščite javnih interesov, kot so zdravje in varnost na splošno, zdravje in varnost na delovnem mestu, varstvo potrošnikov, varstvo okolja in zaščita javne varnosti ter varstvo vseh drugih javnih interesov, ki so zaščiteni z navedeno zakonodajo.

2.   Ta uredba določa pravila in postopke za gospodarske subjekte v zvezi s proizvodi, za katere se uporablja določena harmonizacijska zakonodaja Unije, in vzpostavlja okvir za sodelovanje z gospodarskimi subjekti.

3.   Ta uredba določa tudi okvir za nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije.

1.   Ta uredba se uporablja za proizvode, za katere se uporablja harmonizacijska zakonodaja Unije, navedena v Prilogi I (v nadaljnjem besedilu: harmonizacijska zakonodaja Unije), če v harmonizacijski zakonodaji Unije ni drugih posebnih določb z enakim ciljem, ki bolj specifično urejajo posamezne vidike nadzora trga in izvrševanja.

2.   Členi 25 do 28 se uporabljajo za proizvode, ki jih zajema pravo Unije, če v pravu Unije ni drugih posebnih določb v zvezi z organizacijo nadzora proizvodov, ki vstopajo na trg Unije.

3.   Uporaba te uredbe organom za nadzor trga ne preprečuje sprejemanja bolj specifičnih ukrepov, kakor je določeno v Direktivi 2001/95/ES.

4.   Ta uredba ne posega v člene 12 do 15 Direktive 2000/31/ES.

1.   Ne glede na katere koli obveznosti, določene v veljavni harmonizacijski zakonodaji Unije, se proizvod, za katerega se uporablja zakonodaja iz odstavka 5, da na trg samo, če obstaja gospodarski subjekt s sedežem v Uniji, ki je odgovoren za naloge iz odstavka 3 v zvezi s tem proizvodom.

2.   V tem členu gospodarski subjekt iz odstavka 1 pomeni kogar koli od naslednjega:

3.   Gospodarski subjekt iz odstavka 1 – brez poseganja v obveznosti, ki jih ima v skladu z veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije – izvaja naslednje naloge:

4.   Brez poseganja v ustrezne obveznosti, ki jih imajo gospodarski subjekti v skladu z veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije, se ime, registrirano trgovsko ime ali registrirana blagovna znamka in kontaktni podatki, vključno s poštnim naslovom gospodarskega subjekta iz odstavka 1, navedejo na proizvodu ali na njegovi embalaži, paketu ali priloženem dokumentu.

5.   Ta člen se uporablja samo v zvezi s proizvodi, za katere se uporabljajo uredbe (EU) št. 305/2011 (34), (EU) 2016/425 (35) in (EU) 2016/426 (36) Evropskega parlamenta in Sveta ter direktive 2000/14/ES (37), 2006/42/ES (38), 2009/48/ES (39), 2009/125/ES (40), 2011/65/EU (41), 2013/29/EU (42), 2013/53/EU (43), 2014/29/EU (44), 2014/30/EU (45), 2014/31/EU (46), 2014/32/EU (47), 2014/34/EU (48), 2014/35/EU (49), 2014/53/EU (50) in 2014/68/EU (51) Evropskega parlamenta in Sveta.

1.   Za namene točke (c) člena 4(2) proizvajalec pooblaščenega zastopnika pooblasti, da ne glede na katere koli naloge, določene z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije, izvaja naloge iz člena 4(3).

2.   Pooblaščeni zastopnik izvaja naloge, določene v pooblastilu. Kadar organi za nadzor trga to zahtevajo, jim predloži izvod pooblastila, in sicer v jeziku Unije, ki ga določi organ za nadzor trga.

3.   Pooblaščeni zastopniki imajo ustrezna sredstva, da lahko izpolnjujejo svoje naloge.

1.   Gospodarski subjekti sodelujejo z organi za nadzor trga pri ukrepih, s katerimi bi lahko odpravili ali zmanjšali tveganja, ki jih predstavljajo proizvodi, katerih dostopnost na trgu so omogočili ti gospodarski subjekti.

2.   Ponudniki storitev informacijske družbe z organi za nadzor trga sodelujejo na zahtevo slednjih in v posebnih primerih, da bi podprli ukrepe, ki se sprejmejo za odpravo ali, če to ni mogoče, zmanjšanje tveganj, ki jih predstavlja proizvod, ki se ali se je prek njihovih storitev ponujal za prodajo prek spleta.

1.   Komisija v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 zagotovi, da je uporabnikom prek portala Tvoja Evropa zagotovljen enostaven spletni dostop do informacij v zvezi z zahtevami za proizvode ter pravicami, obveznostmi in pravili, ki izhajajo iz harmonizacijske zakonodaje Unije.

2.   Države članice vzpostavijo postopke, s katerimi gospodarskim subjektom na njihovo zahtevo in brezplačno zagotavljajo informacije v zvezi z nacionalnim prenosom in izvajanjem harmonizacijske zakonodaje Unije, ki se uporablja za proizvode. V ta namen se uporablja člen 9(1), (4) in (5) Uredbe (EU) 2019/515.

1.   Organi za nadzor trga se lahko z drugimi ustreznimi organi ali organizacijami, ki zastopajo gospodarske subjekte ali končne uporabnike, dogovorijo o izvajanju skupnih dejavnosti, katerih cilj je spodbujanje skladnosti, odkrivanje neskladnosti, ozaveščanje in zagotavljanje smernic v zvezi s harmonizacijsko zakonodajo Unije pri določenih kategorijah proizvodov, zlasti kategorij proizvodov, za katere se pogosto ugotovi, da predstavljajo resno tveganje, vključno s proizvodi, ki se ponujajo za prodajo prek spleta.

2.   Zadevni organ za nadzor trga in strani iz odstavka 1 zagotovijo, da dogovor o skupnih dejavnostih ne povzroča nelojalne konkurence med gospodarskimi subjekti ter da ne vpliva na objektivnost, neodvisnost in nepristranskost strani.

3.   Organ za nadzor trga lahko uporabi katere koli informacije, pridobljene iz skupnih dejavnosti, v okviru vsake preiskave v zvezi z neskladnostjo, ki jo izvaja.

4.   Zadevni organ za nadzor trga da dogovor o skupnih dejavnostih na voljo javnosti, vključno z imeni sodelujočih strani, in ga vnese v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34. Na zahtevo države članice mreža, vzpostavljena v skladu s členom 29, pomaga pri pripravi dogovora o skupnih dejavnostih.

1.   Države članice organizirajo in izvajajo nadzor trga, kakor je določeno v tej uredbi.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena vsaka država članica določi enega ali več organov za nadzor trga na svojem ozemlju. Vsaka država članica z uporabo informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34 obvesti Komisijo in druge države članice o svojih organih za nadzor trga in področjih, za katera je vsak od teh organov pristojen.

3.   Vsaka država članica imenuje enotni povezovalni organ.

4.   Enotni povezovalni organ je odgovoren vsaj za zastopanje usklajenega stališča organov za nadzor trga in organov, določenih v skladu s členom 25(1), ter za sporočanje nacionalnih strategij, kakor je določeno v členu 13. Enotni povezovalni organ tudi pomaga pri sodelovanju med organi za nadzor trga v različnih državah članicah, kakor je določeno v poglavju VI.

5.   Da bi se nadzor trga proizvodov, ki so dostopni na spletu in zunaj njega, izvajal z enako učinkovitostjo za vse distribucijske kanale, države članice zagotovijo, da imajo njihovi organi za nadzor trga in enotni povezovalni organ potrebne vire, vključno z zadostnimi proračunskimi in drugimi viri, kot je zadostno število usposobljenega osebja, strokovnim znanjem, postopki in drugimi ureditvami, ki omogočajo ustrezno opravljanje njihovih dolžnosti.

6.   Kadar na njihovem ozemlju deluje več kot en organ za nadzor trga, države članice zagotovijo, da so dolžnosti vsakega takega organa jasno opredeljene in da se vzpostavijo ustrezni koordinacijski in komunikacijski mehanizmi, da se omogoči tem organom, da med seboj tesno sodelujejo in da svoje dolžnosti opravljajo učinkovito.

1.   Organi za nadzor trga opravljajo svoje dejavnosti, da zagotovijo:

2.   Organi za nadzor trga izvršujejo svoja pooblastila in opravljajo svoje dolžnosti neodvisno, nepristransko in brez predsodkov.

3.   Organi za nadzor trga v okviru svojih dejavnosti v skladu z odstavkom 1 tega člena v zadostnem obsegu izvajajo ustrezne preglede lastnosti proizvodov, tako da preverijo dokumentacijo ter po potrebi na podlagi reprezentativnega vzorca izvedejo fizične in laboratorijske preglede, pri tem pa svoje vire in ukrepe prednostno uporabljajo tako, da zagotavljajo učinkovit nadzor trga, in upoštevajo nacionalno strategijo za nadzor trga iz člena 13.

Pri odločanju o tem, katere preglede bi bilo treba izvesti, za katere vrste proizvodov in v kakšnem obsegu, organi za nadzor trga uporabijo pristop na podlagi tveganja in upoštevajo naslednje dejavnike:

4.   Komisija lahko, po posvetovanju z mrežo, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotne pogoje za preglede, merila za določanje pogostosti pregledov in števila vzorcev, ki se pregledajo v zvezi z določenimi proizvodi ali kategorijami proizvodov, kadar se nadaljujoče ugotavlja posebno tveganje ali resne kršitve veljavne harmonizacijske zakonodaje Unije, da se zagotovi visoka raven varstva zdravja in varnosti ali drugih javnih interesov, zaščitenih z navedeno zakonodajo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

5.   Kadar gospodarski subjekti predložijo poročila o preizkusih ali certifikate o skladnosti svojih proizvodov s harmonizacijsko zakonodajo Unije, ki jih je izdal organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, organi za nadzor trga ta poročila ali certifikate ustrezno upoštevajo.

6.   Dokazi, ki jih uporabi organ za nadzor trga v eni državi članici, se lahko brez nadaljnjih formalnih zahtev uporabijo tudi v okviru preiskav za ugotavljanje skladnosti proizvoda, ki jih organ za nadzor trga izvede v drugi državi članici.

7.   Organi za nadzor trga določijo naslednje postopke v povezavi s proizvodi, za katere se uporablja harmonizacijska zakonodaja Unije:

8.   Da bi organi za nadzor trga zagotovili komunikacijo in koordinacijo z ustreznimi organi v drugih državah članicah, dejavno sodelujejo v skupinah za upravno koordinacijo (v nadaljnjem besedilu: skupina ADCO) iz člena 30(2).

9.   Brez poseganja v zaščitni postopek Unije v skladu z veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije proizvode, za katere se na podlagi odločbe organa za nadzor trga v eni državi članici šteje, da so neskladni, organi za nadzor trga v drugih državah članicah prav tako obravnavajo kot neskladne, razen če je zadevni organ za nadzor trga v drugi državi članici na podlagi lastne preiskave in ob upoštevanju morebitnih informacij gospodarskega subjekta prišel do nasprotnega zaključka.

1.   Medsebojni strokovni pregledi se organizirajo za organe za nadzor trga, ki želijo sodelovati v teh pregledih, da se okrepi doslednost dejavnosti nadzora trga v zvezi z uporabo te uredbe.

2.   Mreža oblikuje metodologijo in načrt za izvajanje medsebojnih strokovnih pregledov med sodelujočimi organi za nadzor trga. Mreža pri oblikovanju metodologije in načrta upošteva vsaj število in velikost organov za nadzor trga v državah članicah, število osebja, ki je na voljo, druge vire za izvedbo medsebojnega strokovnega pregleda in druga ustrezna merila.

3.   Medsebojni strokovni pregledi zajemajo primere najboljše prakse, ki so jih razvili nekateri organi za nadzor trga in bi utegnili biti koristni tudi drugim organom za nadzor trga, in druge ustrezne vidike, povezane z učinkovitostjo dejavnosti nadzora trga.

4.   Rezultati medsebojnih strokovnih pregledov se sporočajo mreži.

1.   Vsaka država članica vsaj vsaka 4 leta pripravi krovno nacionalno strategijo za nadzor trga. Vsaka država članica pripravi prvo takšno strategijo do 16. julija 2022. Nacionalna strategija spodbuja dosleden, celovit in skladen pristop k nadzoru trga in izvrševanju harmonizacijske zakonodaje Unije na ozemlju države članice. Pri pripravi nacionalne strategije za nadzor trga se upoštevajo vsi sektorji, ki jih zajema področje harmonizacijske zakonodaje Unije, ter vse faze v dobavni verigi proizvoda, vključno z uvozom in digitalnimi dobavnimi verigami. Upoštevajo se lahko tudi prednostne naloge, opredeljene v delovnem programu mreže.

2.   Nacionalna strategija za nadzor trga mora vsebovati vsaj naslednje elemente, pod pogojem, da to ne ogroža dejavnosti nadzora trga:

3.   Države članice svoje nacionalne strategije za nadzor trga sporočijo Komisiji in drugim državam članicam prek informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34. Vsaka država članica objavi povzetek svoje strategije.

1.   Države članice svojim organom za nadzor trga podelijo pooblastila za nadzor trga, preiskovanje in izvrševanje, ki so potrebna za uporabo te uredbe in za uporabo harmonizacijske zakonodaje Unije.

2.   Organi za nadzor trga izvajajo pooblastila iz tega člena uspešno in učinkovito ter v skladu z načelom sorazmernosti, kolikor je to povezano z zadevo, namenom ukrepov in naravo ter splošno dejansko ali morebitno škodo, ki je posledica primera neskladnosti. Pooblastila se podelijo in izvršujejo v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno z načeli Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, pa tudi načeli nacionalnega prava v zvezi s svobodo izražanja ter svobodo pluralnosti medijev, veljavnimi postopkovnimi jamstvi ter pravili Unije o varstvu podatkov, zlasti Uredbo (EU) 2016/679.

3.   Pri podeljevanju pooblastil iz odstavka 1 lahko države članice določijo, da se pooblastilo izvršuje na enega od naslednjih načinov, kot je ustrezno:

4.   Pooblastila, ki so organom za nadzor trga podeljena v skladu z odstavkom 1, vključujejo vsaj naslednje:

5.   Organi za nadzor trga lahko kot dokaz za namene svojih preiskav uporabijo vse informacije, dokumente, ugotovitve, izjave ali obveščevalna obvestila, ne glede na to, v kakšni obliki in na katerem nosilcu so shranjeni.

1.   Države članice lahko organe za nadzor trga pooblastijo, da pri ustreznih gospodarskih subjektih izterjajo vse stroške svojih dejavnosti v zvezi s temi primeri neskladnosti.

2.   Stroški iz odstavka 1 tega člena lahko vključujejo stroške izvedbe preizkusov, stroške sprejetja ukrepov v skladu s členom 28(1) in (2), stroške shranjevanja in stroške dejavnosti v zvezi s proizvodi, za katere je bilo ugotovljeno, da so neskladni, in v zvezi s katerimi je treba sprejeti korektivne ukrepe, preden se sprostijo v prosti promet ali dajo na trg.

1.   Organi za nadzor trga sprejmejo ustrezne ukrepe, če proizvod, za katerega se uporablja harmonizacijska zakonodaja Unije, ko se uporablja v skladu s predvidenim namenom ali v razmerah, ki jih je mogoče razumno predvideti, prav tako pa je pravilno vgrajen in vzdrževan:

2.   Kadar organi za nadzor trga pridejo do ugotovitev iz točke (a) ali (b) odstavka 1, od ustreznega gospodarskega subjekta brez odlašanja zahtevajo, naj sprejme ustrezne in sorazmerne korektivne ukrepe, da bi v obdobju, ki ga določijo, odpravil neskladnost ali tveganje.

3.   Korektivni ukrepi, ki jih mora gospodarski subjekt sprejeti za namene odstavka 2, lahko med drugim vključujejo:

4.   Korektivni ukrepi iz točk (e), (f) in (g) odstavka 3 se lahko zahtevajo le v primerih, kadar proizvod lahko pomeni tveganje zgolj v določenih okoliščinah ali zgolj za določene končne uporabnike.

5.   Če gospodarski subjekt ne sprejme korektivnih ukrepov iz odstavka 3 ali kadar se neskladnost ali tveganje iz odstavka 1 nadaljuje, organi za nadzor trga zagotovijo, da se proizvod umakne ali odpokliče oziroma da se prepove ali omeji njegova dostopnost na trgu ter da so javnost, Komisija in druge države članice ustrezno obveščene.

6.   Informacije Komisiji in drugim državam članicam se v skladu z odstavkom 5 sporočijo prek informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34. Za navedeno sporočanje informacij se tudi šteje, da izpolnjujejo zahteve glede obveščanja v zvezi z veljavnimi zaščitnimi postopki v harmonizacijski zakonodaji Unije.

7.   Kadar nacionalni ukrep velja za upravičenega v skladu z veljavnim zaščitnim postopkom ali kadar noben organ za nadzor trga v drugi državi članici ni prišel do nasprotnega zaključka, kakor je določeno v členu 11(9), pristojni organi za nadzor trga v drugih državah članicah sprejmejo potrebne ukrepe v zvezi z neskladnim proizvodom in vnesejo relevantne informacije v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34.

1.   Vsak ukrep, odločba ali odredba organov za nadzor trga, sprejeta na podlagi harmonizacijske zakonodaje Unije ali te uredbe, natančno navaja razloge, na katerih temelji.

2.   Vsak tak ukrep, odločba ali odredba se brez odlašanja sporoči ustreznemu gospodarskemu subjektu, ki je hkrati obveščen tudi o pravnih sredstvih, ki so mu na voljo v skladu s pravom zadevne države članice, in o rokih, ki veljajo za ta pravna sredstva.

3.   Pred sprejetjem ukrepa, odločbe ali odredbe iz odstavka 1 ima zadevni gospodarski subjekt možnost, da se v ustreznem roku, ki ni krajši od deset delovnih dni, izreče o zadevi, razen če mu te možnosti ni mogoče dati zaradi nujnosti ukrepa, odločbe ali odredbe glede na zdravstvene ali varnostne zahteve ali druge razloge, povezane z javnimi interesi, ki jih zajema zadevna harmonizacijska zakonodaja Unije.

Če se ukrep, odločba ali odredba sprejme, ne da bi gospodarski subjekt imel možnost, da se izreče o zadevi, se gospodarskemu subjektu to možnost da v najkrajšem možnem času po tem, nakar organ za nadzor trga ta ukrep, odločbo ali odredbo nemudoma pregleda.

1.   Organi za nadzor trga zagotovijo, da se proizvode, ki predstavljajo resno tveganje, umakne ali odpokliče, kadar ni drugih učinkovitih načinov, s katerimi bi bilo mogoče odpraviti resno tveganje, ali da se prepove njihova dostopnost na trgu. Organi za nadzor trga o tem takoj uradno obvestijo Komisijo v skladu s členom 20.

2.   Odločitev o tem, ali proizvod predstavlja resno tveganje ali ne, temelji na ustrezni oceni tveganj, ki upošteva naravo tveganja in verjetnost njegovega nastanka. Možnost doseganja višje stopnje varnosti in razpoložljivost drugih proizvodov, ki predstavljajo nižjo stopnjo tveganja, ni podlaga za domnevo, da proizvod povzroča resno tveganje.

1.   Kadar organ za nadzor trga sprejme ali namerava sprejeti ukrep v skladu s členom 19 in meni, da razlogi, ki so izzvali ukrep, ali posledice sprejetega ukrepa segajo prek ozemlja njegove države članice, v skladu z odstavkom 4 tega člena, o tem ukrepu takoj uradno obvesti Komisijo. Organ za nadzor trga Komisijo brez odlašanja tudi obvesti o spremembi ali umiku vsakega takega ukrepa.

2.   Če je proizvod, ki predstavlja resno tveganje, dostopen na trgu, organi za nadzor trga Komisijo takoj uradno obvestijo o vseh prostovoljnih ukrepih, ki jih je gospodarski subjekt sprejel in sporočil organu za nadzor trga.

3.   Informacije, pridobljene v skladu z odstavkoma 1 in 2, vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti v zvezi s podatki, potrebnimi za identifikacijo proizvoda, izvora in dobavne verige proizvoda, tveganje, povezano s proizvodom, naravo in trajanjem sprejetega nacionalnega ukrepa in vsemi prostovoljnimi ukrepi, ki so jih sprejeli gospodarski subjekti.

4.   Za namene odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se uporablja sistem hitre izmenjave informacij (RAPEX) iz člena 12 Direktive 2001/95/ES. Odstavki 2, 3 in 4 člena 12 navedene direktive se uporabljajo smiselno.

5.   Komisija oblikuje in vzdržuje podatkovni vmesnik med RAPEX in informacijskim in komunikacijskim sistemom iz člena 34, da se izogne dvojnemu vnašanju podatkov.

1.   Cilj preizkuševalnih zmogljivosti Unije je prispevati k zagotavljanju zmogljivosti laboratorijev ter k zagotavljanju zanesljivosti in skladnosti preizkušanja za namene nadzora trga v Uniji.

2.   Komisija lahko za namene odstavka 1 določi javno preizkuševalno zmogljivost države članice kot preizkuševalno zmogljivost Unije za posebne kategorije proizvodov ali za posebna tveganja, povezana s posamezno kategorijo proizvodov.

Komisija lahko prav tako določi katero od svojih lastnih preizkuševalnih zmogljivosti kot preizkuševalno zmogljivost Unije za posebne kategorije proizvodov ali za posamezna tveganja, povezana s kategorijo proizvodov, ali za proizvode, za katere ni preizkuševalne zmogljivosti oziroma ta ni zadostna.

3.   Preizkuševalne zmogljivosti Unije so akreditirane v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008.

4.   Določitev preizkuševalnih zmogljivosti Unije ne vpliva na svobodo organov za nadzor trga, mrežo in Komisijo, da izberejo preizkuševalne zmogljivosti za namene svojih dejavnosti.

5.   Določene preizkuševalne zmogljivosti Unije svoje storitve zagotavljajo izključno organom za nadzor trga, mreži, Komisiji ter drugim vladnim ali medvladnim subjektom.

6.   Preizkuševalne zmogljivosti Unije v okviru svojih pristojnosti izvajajo naslednje dejavnosti:

7.   Dejavnosti iz odstavka 6 tega člena so plačane in jih lahko financira Unija v skladu s členom 36(2).

8.   Preizkuševalne zmogljivosti Unije lahko prejmejo sredstva Unije v skladu s členom 36(2), da bi povečale svojo zmogljivost preizkušanja ali vzpostavile novo preizkuševalno zmogljivost za posebne kategorije proizvodov ali posebna tveganja, povezana s kategorijo proizvodov, za katere ni preizkuševalne zmogljivosti oziroma ta ni zadostna.

9.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo postopke za določitev preizkuševalnih zmogljivosti Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

1.   Zagotovita se učinkovito sodelovanje in izmenjava informacij med organi držav članic za nadzor trga, pa tudi med organi za nadzor trga in Komisijo ter ustreznimi agencijami Unije.

2.   Če organ za nadzor trga ne more zaključiti preiskave, ker ne more dostopati do nekaterih informacij, kljub temu, da je storil vse potrebno, da bi jih pridobil, lahko predloži obrazloženo prošnjo organu za nadzor trga v drugi državi članici, v kateri je mogoče z izvršitvijo priti do teh informacij. V tem primeru zaprošeni organ organu prosilcu brez odlašanja, v vsakem primeru pa v 30 dneh, posreduje vse informacije, za katere zaprošeni organ meni, da so relevantne za ugotavljanje neskladnosti proizvoda.

3.   Zaprošeni organ opravi ustrezne preiskave ali sprejme vse druge ustrezne ukrepe za zbiranje potrebnih informacij. Po potrebi te preiskave opravi s pomočjo drugih organov za nadzor trga.

4.   Organ prosilec ostaja odgovoren za vsako preiskavo, ki jo je sprožil, razen če zaprošeni organ privoli v to, da bo prevzel odgovornost.

5.   V ustrezno utemeljenih primerih lahko zaprošeni organ zavrne prošnjo za informacije iz odstavka 2, kadar:

1.   Kadar so za odpravo neskladnosti v zvezi s proizvodom potrebni ukrepi znotraj pristojnosti druge države članice in kadar ti ukrepi niso posledica zahtev iz člena 16(7), lahko organ prosilec predloži ustrezno obrazloženo prošnjo za izvršilne ukrepe zaprošenemu organu v tej drugi državi članici.

2.   Zaprošeni organ brez odlašanja v okviru pooblastil, ki so mu podeljena v skladu s to uredbo, sprejme vse primerne in potrebne izvršilne ukrepe za odpravo primera neskladnosti, tako da izvaja pooblastila iz člena 14 in vsa druga pooblastila, ki jih ima na podlagi nacionalnega prava.

3.   Zaprošeni organ obvešča organ, ki je podal prošnjo, o ukrepih iz odstavka 2, ki so bili sprejeti ali se načrtujejo.

Zaprošeni organ lahko zavrne izpolnitev prošnje za izvršilne ukrepe v katerem koli od naslednjih situacij:

1.   Preden organ prosilec vloži prošnjo na podlagi člena 22 ali 23, si sam prizadeva izvesti vse razumne možne preiskave.

2.   Kadar vloži prošnjo iz člena 22 ali 23, organ prosilec zagotovi vse razpoložljive informacije, da omogoči zaprošenemu organu, da prošnjo izpolni, vključno z vsemi potrebnimi dokazi, ki jih je mogoče pridobiti samo v državi članici organa prosilca.

3.   Prošnje na podlagi členov 22 in 23 skupaj z vso povezano korespondenco se pošljejo z uporabo elektronskih standardnih obrazcev prek informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34.

4.   Sodelujoča organa za nadzor trga med seboj komunicirata neposredno ali prek enotnega povezovalnega organa zadevnih držav članic.

5.   O jezikih, ki se uporabljajo za prošnje na podlagi členov 22 in 23 in za vso povezano korespondenco, se dogovorijo zadevni organi za nadzor.

6.   Kadar se zadevni organi za nadzor trga ne morejo dogovoriti o jezikih, ki se uporabljajo, se prošnje na podlagi členov 22 in 23 pošljejo v uradnem jeziku države članice organa prosilca, odgovori na takšne prošnje pa v uradnem jeziku države članice zaprošenega organa. V tem primeru organ prosilec in zaprošeni organ poskrbita za prevode prošenj, odgovorov ali drugih dokumentov, ki jih prejmeta drug od drugega.

7.   Informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34 sodelujočim enotnim povezovalnim organom zagotavlja strukturirane informacije o primerih medsebojne pomoči. Ti organi na podlagi teh informacij zagotavljajo vsako podporo, potrebno za lažjo pomoč.

1.   Države članice določijo carinske organe, enega ali več organov za nadzor trga ali kateri koli drug organ na svojem ozemlju za organe, pristojne za nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije.

Vsaka država članica prek informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34 Komisijo in druge države članice obvesti, katere organe je določila v skladu s prvim pododstavkom in za katera področja so pristojni.

2.   Organi, določeni v skladu z odstavkom 1, imajo pooblastila in vire, ki jih potrebujejo za ustrezno izvajanje svojih nalog iz navedenega odstavka.

3.   Proizvodi, za katere se uporablja pravo Unije in morajo biti dani v carinski postopek „sprostitve v prosti promet“, so predmet nadzora, ki ga izvajajo organi, določeni v skladu z odstavkom 1 tega člena. Navedeni organi ta nadzor izvajajo na podlagi analize tveganja v skladu s členoma 46 in 47 Uredbe (EU) št. 952/2013, po potrebi pa tudi na podlagi pristopa, temelječega na tveganju, kakor je določeno v drugem pododstavku člena 11(3) te uredbe.

4.   Informacije o tveganju se izmenjujejo med:

Kadar carinski organi na prvi točki vstopa utemeljeno domnevajo, da proizvodi, za katere se uporablja pravo Unije in so bodisi v začasni hrambi bodisi dani v carinski postopek, ki ni postopek sprostitve v prosti promet, niso skladni z veljavnim pravom Unije ali predstavljajo tveganje, vse zadevne informacije posredujejo pristojnemu namembnemu carinskemu organu.

5.   Kadar je ugotovljeno večje tveganje za neskladnost, organi za nadzor trga organom, določenim v skladu z odstavkom 1, zagotovijo informacije o kategorijah proizvodov ali identiteti gospodarskih subjektov.

6.   Države članice vsako leto do 31. marca Komisiji predložijo podrobne statistične podatke o nadzoru proizvodov, ki so ga za proizvode, za katere se uporablja pravo Unije, opravili organi, določeni v skladu z odstavkom 1, v prejšnjem koledarskem letu. V statistične podatke je zajeto tudi število posredovanj na področju nadzora varnosti in skladnosti takšnih proizvodov.

Komisija vsako leto do 30. junija pripravi poročilo, ki vsebuje informacije, ki so ji jih države članice predložile za preteklo koledarsko leto, ter analizo predloženih podatkov. To poročilo se objavi v informacijskem in komunikacijskem sistemu iz člena 34.

7.   Kadar Komisija izve za resno tveganje, ki ga predstavljajo proizvodi, za katere se uporablja pravo Unije, ki so uvoženi iz tretje države, zadevni državi članici priporoči, naj sprejme ustrezne ukrepe za nadzor trga.

8.   Komisija lahko, po posvetovanju z mrežo, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi referenčna merila in tehnike za nadzor na podlagi skupne analize tveganj na ravni Unije, da bi zagotovila dosledno izvrševanje prava Unije, okrepila nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, in zagotovila učinkovito in enotno raven tega nadzora. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

9.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi nadalje določi podrobnosti o tem, katere podatke je treba predložiti v skladu z odstavkom 6 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

1.   Organi, določeni v skladu s členom 25(1), zadržijo sprostitev proizvoda v prosti promet, če se v okviru nadzora na podlagi člena 25(3) ugotovi, da:

2.   Organi, določeni v skladu s členom 25(1), organe za nadzor trga takoj uradno obvestijo o vsakem zadržanju sprostitve iz odstavka 1 tega člena.

3.   Kadar imajo organi za nadzor trga utemeljen razlog za domnevo, da proizvod ni skladen s pravom Unije ali da predstavlja resno tveganje, od organov, določenih v skladu s členom 25(1), zahtevajo, naj zadržijo postopek za sprostitev proizvoda v prosti promet.

4.   Uradna obvestila iz odstavka 2 in zahtevke iz odstavka 3 tega člena je mogoče oddati z informacijskim in komunikacijskim sistemom iz člena 34, vključno z uporabo elektronskih vmesnikov med navedenim sistemom in sistemi, ki jih uporabljajo carinski organi, kadar so na voljo.

1.   Kadar organi za nadzor trga ugotovijo, da proizvod predstavlja resno tveganje, sprejmejo ukrepe za prepoved dajanja proizvoda na trg in od organov, določenih v skladu s členom 25(1), zahtevajo, naj ga ne sprostijo v prosti promet. Od teh organov zahtevajo tudi, naj v carinski sistem za obdelavo podatkov in po potrebi na trgovinski račun, ki je priložen proizvodu, in na vse druge priložene dokumente vključijo naslednji zaznamek:

Organi za nadzor trga to informacijo takoj vnesejo v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34.

2.   Kadar organi za nadzor trga ugotovijo, da se proizvod ne sme dati na trg, ker ni skladen s pravom Unije, ki se uporablja za takšen proizvod, sprejmejo ukrepe za prepoved dajanja proizvoda na trg in od organov, določenih v skladu s členom 25(1), zahtevajo, naj ga ne sprostijo v prosti promet. Od teh organov zahtevajo tudi, naj v carinski sistem za obdelavo podatkov in po potrebi na trgovinski račun, ki je priložen proizvodu, in na vse druge priložene dokumente vključijo naslednji zaznamek:

Organi za nadzor trga to informacijo takoj vnesejo v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34.

3.   Kadar je proizvod iz odstavka 1 ali 2 naknadno prijavljen v carinski postopek, ki ni sprostitev v prosti promet, in če organi za nadzor trga temu ne nasprotujejo, se zaznamek iz odstavka 1 ali 2 pod enakimi pogoji, kot so določeni v navedenih odstavkih, vključi tudi v dokumente, ki se uporabljajo v zvezi z zadevnim postopkom.

4.   Organi, določeni v skladu s členom 25(1), lahko proizvode, ki predstavljajo tveganje za zdravje in varnost končnih uporabnikov, uničijo ali kako drugače onemogočijo njihovo delovanje, kadar menijo, da je to potrebno in sorazmerno. Stroške takšnega ukrepa krije fizična ali pravna oseba, ki je proizvod prijavila za prosti promet.

Pri tem se ustrezno uporabljata člena 197 in 198 Uredbe (EU) št. 952/2013.

1.   Ustanovi se mreža Unije za skladnost proizvodov (v nadaljnjem besedilu: mreža).

2.   Namen mreže je služiti kot platforma za strukturirano koordinacijo in sodelovanje med organi nadzora držav članic in Komisijo ter usklajevati prakse nadzora trga v Uniji, s čimer se poveča učinkovitost nadzora trga.

1.   Mrežo sestavljajo predstavniki vseh držav članic, vključno s predstavnikom posameznega enotnega povezovalnega organa iz člena 10 in, neobvezno, nacionalnim strokovnjakom, predsedniki skupin ADCO in predstavniki Komisije.

2.   Za enotno uporabo harmonizacijske zakonodaje Unije se ustanovijo ločene ali skupne skupine ADCO. Skupine ADCO sestavljajo predstavniki nacionalnih organov za nadzor trga in, če je ustrezno, predstavniki enotnih povezovalnih organov.

Sestanki skupin ADCO so namenjeni le predstavnikom organov za nadzor trga in Komisiji.

Ustrezne deležnike, kot so organizacije, ki na ravni Unije zastopajo interese industrije, malih in srednjih podjetij (MSP), potrošnikov, testnih laboratorijev ter organov za standardizacijo in ugotavljanje skladnosti, se lahko povabi na sestanke skupin ADCO glede na obravnavano temo na sestanku.

3.   Komisija podpira in spodbuja sodelovanje med organi za nadzor trga prek mreže in sodeluje na sestankih mreže, njenih podskupin in skupin ADCO.

4.   Mreža se sestaja redno in po potrebi na obrazloženo zahtevo Komisije ali države članice.

5.   Mreža lahko za obravnavo specifičnih vprašanj in nalog ustanovi stalne ali začasne podskupine.

6.   Mreža lahko povabi strokovnjake in druge tretje osebe, vključno z organizacijami, ki na ravni Unije zastopajo interese industrije, MSP, potrošnikov, testnih laboratorijev ter organov za standardizacijo in ugotavljanje skladnosti, da se sestankov udeležijo kot opazovalci ali da pripravijo pisne prispevke.

7.   Mreža si po svojih najboljših močeh prizadeva doseči soglasje. Odločitve, ki jih sprejme mreža, so pravno nezavezujoča priporočila.

8.   Mreža sprejme svoj poslovnik.

1.   Mreža pri izvajanju nalog iz odstavka 2 obravnava splošna horizontalna vprašanja nadzora trga, da bi olajšala sodelovanje med enotnimi povezovalnimi organi in Komisijo.

2.   Mreža ima naslednje naloge:

1.   Skupine ADCO pri izvajanju nalog iz odstavka 2 obravnavajo specifična vprašanja v zvezi z nadzorom trga in specifična sektorska vprašanja.

2.   Skupine ADCO izvajajo naslednje naloge:

1.   Komisija nadalje razvija in vzdržuje informacijski in komunikacijski sistem za strukturirano zbiranje, obdelavo in hranjenje informacij o vprašanjih v zvezi z izvrševanjem harmonizacijske zakonodaje Unije s ciljem izboljšanja izmenjave podatkov med državami članicami, vključno za namene zahtev za informacije, ki zagotavljajo celovit pregled dejavnosti, rezultatov in trendov na področju nadzora trga. Do tega sistema lahko dostopajo Komisija, organi za nadzor trga, enotni povezovalni organi in organi, določeni na podlagi člena 25(1). Komisija razvije in vzdržuje javni uporabniški vmesnik tega sistema, prek katerega se zagotavljajo ključne informacije o dejavnostih nadzora trga za končne uporabnike.

2.   Komisija nadalje razvija in vzdržuje elektronske vmesnike med sistemom iz odstavka 1 in nacionalnimi sistemi za nadzor trga.

3.   Enotni povezovalni organi v informacijski in komunikacijski sistem vnesejo naslednje informacije:

4.   Organi za nadzor trga v informacijski in komunikacijski sistem v zvezi s proizvodi, dostopnimi na trgu, za katere je bilo opravljeno poglobljeno preverjanje skladnosti, brez poseganja v člen 12 Direktive 2001/95/ES in člen 20 te uredbe, in po potrebi v zvezi s proizvodi, ki vstopajo na trg Unije, glede katerih je bil na njihovem ozemlju postopek sprostitve v prosti promet zadržan v skladu s členom 26 te uredbe, vnesejo naslednje informacije v zvezi z:

5.   Kadar menijo, da je to koristno, lahko organi za nadzor trga vnesejo v informacijski in komunikacijski sistem vse dodatne informacije v zvezi s pregledi, ki jih opravijo, ter rezultate preskusov, ki so jih opravili ali so bili opravljeni na njihovo zahtevo.

6.   Kadar je to potrebno za izvrševanje harmonizacijske zakonodaje Unije ter za namene kar največjega zmanjšanja tveganja, carinski organi iz nacionalnih carinskih sistemov pridobijo informacije o proizvodih, danih v carinski postopek „sprostitve v prosti promet“, in izvrševanjem harmonizacijske zakonodaje Unije ter jih prenesejo v informacijski in komunikacijski sistem.

7.   Komisija razvije elektronski vmesnik, da omogoči prenos podatkov med nacionalnimi carinskimi sistemi ter informacijskim in komunikacijskim sistemom. Ta vmesnik se vzpostavi v roku štirih let od datuma sprejetja ustreznega izvedbenega akta iz odstavka 8.

8.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobnosti izvedbenih ureditev za odstavke 1 do 7 tega člena, zlasti o obdelavi podatkov, ki se uporablja za podatke, zbrane v skladu z odstavkom 1 tega člena, in opredeli podatke, ki jih je treba prenesti v skladu z odstavkoma 6 in 7 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

1.   Za izboljšanje učinkovitosti nadzora trga v Uniji lahko Komisija sodeluje in izmenjuje informacije v zvezi z nadzorom trga z drugimi regulativnimi organi tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami v okviru sporazumov, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Vsak tak sporazum temelji na vzajemnosti, vključuje določila o zaupnosti, ki ustrezajo tistim, ki se uporabljajo v Uniji, in zagotavlja, da je izmenjava informacij vedno v skladu z veljavnim pravom Unije.

2.   Sodelovanje ali izmenjava informacij se lahko med drugim navezuje na:

3.   Komisija lahko odobri poseben sistem nadzora v zvezi s proizvodi pred izvozom, ki jih za proizvode neposredno pred izvozom v Unijo izvede tretja država, da se potrdi, da ti proizvodi izpolnjujejo zahteve iz harmonizacijske zakonodaje Unije, ki se uporablja za te proizvode. Odobritev se lahko podeli za enega ali več proizvodov, eno ali več kategorij proizvodov ali proizvode ali kategorije proizvodov, ki jih proizvajajo določeni proizvajalci.

4.   Komisija pripravi in vzdržuje seznam teh proizvodov ali kategorij proizvodov, za katere je bila podeljena odobritev iz odstavka 3, in ta seznam objavi.

5.   Odobritev v skladu z odstavkom 3 se lahko podeli tretjim državam samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

6.   Kadar je bilo podeljena takšna odobritev, ocena tveganja, ki se uporabi za nadzor uvoza takšnih proizvodov ali kategorij proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, iz odstavka 3, vključuje podeljene odobritve.

Organi, določeni v skladu s členom 25(1), lahko vseeno izvajajo nadzor takšnih proizvodov ali kategorij proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, tudi zato, da zagotovijo, da je nadzor pred izvozom, ki ga izvedejo tretje države, dovolj učinkovit za potrditev skladnosti s harmonizacijsko zakonodajo Unije.

7.   V odobritvi iz odstavka 3 je naveden pristojni organ tretje države, ki je odgovoren za izvedbo nadzora pred izvozom, ta pristojni organ pa je tudi odgovoren za vse kontakte z Unijo.

8.   Pristojni organ iz odstavka 7 zagotovi uradno verifikacijo proizvodov pred njihovim vstopom v Unijo.

9.   Kadar se pri nadzoru proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, iz odstavka 3 tega člena ugotovi pomembna neskladnost, organi za nadzor trga o tem takoj obvestijo Komisijo prek informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34 in prilagodijo raven nadzora takšnih proizvodov.

10.   Komisija sprejme izvedbene akte za odobritev vsakega posebnega sistema nadzora v zvezi s proizvodom pred izvozom iz odstavka 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

11.   Komisija redno spremlja pravilno delovanje odobritve, podeljene na podlagi odstavka 3 tega člena. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi umakne takšno odobritev, kadar se v znatnem številu primerov izkaže, da proizvodi, ki vstopajo na trg Unije, niso skladni s harmonizacijsko zakonodajo Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2). Komisija o tem takoj obvesti zadevno tretjo državo.

12.   Sistem nadzora v zvezi s proizvodom pred izvozom se oceni v skladu s členom 42(4).

1.   Unija financira izvajanje nalog mreže iz člena 31 in medsebojne strokovne preglede iz člena 12.

2.   Unija lahko financira naslednje dejavnosti v zvezi z uporabo te uredbe:

3.   Unija financira elektronski vmesnik iz člena 34(7), vključno z razvojem informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34, ki mu omogoča avtomatsko prejemanje toka elektronskih podatkov iz nacionalnih carinskih sistemov.

4.   Unija financira elektronske vmesnike iz člena 34(2) ter tako omogoča izmenjavo podatkov med informacijskim in komunikacijskim sistemom iz člena 34 in nacionalnimi sistemi za nadzor trga.

5.   Finančna pomoč Unije v zvezi z dejavnostmi v podporo tej uredbi se izvede v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (52) in sicer neposredno ali s prenosom nalog izvrševanja proračuna na subjekte iz točke (c) člena 62(1) navedene uredbe.

6.   Proračunska sredstva, odobrena za dejavnosti iz te uredbe, letno določi proračunski organ v mejah veljavnega finančnega okvira.

7.   S sredstvi, ki jih je proračunski organ odobril za financiranje dejavnosti nadzora trga, se lahko krijejo tudi odhodki za pripravljalne dejavnosti, spremljanje, nadzor, revizije in ocene, potrebne za upravljanje dejavnosti iz te uredbe in doseganje njihovih ciljev. Ti odhodki vključujejo zlasti stroške izvedbe študij, srečanj strokovnjakov, informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor zadevajo splošne cilje dejavnosti nadzora trga, odhodke, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, skupaj z vsemi drugimi odhodki za tehnično in upravno pomoč, ki jih je imela Komisija.

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so pri izvajanju dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in inšpekcij na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije v skladu s to uredbo.

3.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (53) ter Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 2185/96 (54) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, financirano na podlagi te uredbe, prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki so posledica izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

1.   Uredba (ES) št. 765/2008 se spremeni:

2.   Sklicevanja na črtane določbe Uredbe (ES) št. 765/2008 se štejejo kot sklicevanja na določbe te uredbe in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III k tej uredbi.

1.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in harmonizacijske zakonodaje Unije iz Priloge II, ki nalagajo obveznosti gospodarskim subjektom, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo v skladu z nacionalnim pravom.

2.   Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

3.   Države članice o teh določbah uradno obvestijo Komisiji do 16. oktobra 2021, kadar o njih ni bila uradno obveščena že prej, in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

1.   Komisija do 31. decembra 2026 in nato vsakih pet let izvede oceno doseganja ciljev te uredbe ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

2.   V poročilu je ocenjeno, ali je bil cilj uredbe dosežen, zlasti v zvezi z zmanjšanjem števila neskladnih proizvodov na trgu Unije, zagotavljanjem uspešnega in učinkovitega izvrševanja harmonizacijske zakonodaje Unije v Uniji, izboljšanjem sodelovanja med pristojnimi organi in okrepitvijo nadzora proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, ob upoštevanju učinka na podjetja, zlasti MSP. Poleg tega se v oceni preuči tudi področje uporabe te uredbe, učinkovitost sistema medsebojnih strokovnih pregledov in dejavnosti nadzora trga, ki so deležne finančnih sredstev Unije, z vidika zahtev politik in prava Unije ter možnosti nadaljnjega izboljšanja sodelovanja med organi za nadzor trga in carinskimi organi.

3.   Komisija do 16. julija 2023 pripravi poročilo z oceno o izvajanju člena 4. V poročilu zlasti oceni področje uporabe tega člena, njegove učinke ter njegove stroške in koristi. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

4.   V štirih letih po prvi odobritvi sistema nadzora v zvezi s proizvodi pred izvozom iz člena 35(3) Komisija izvede oceno njegovih učinkov in stroškovne učinkovitosti.

5.   Za lažje izvajanje te uredbe Komisija pripravi smernice za praktično izvajanje člena 4 za namene organov za nadzor trga in gospodarskih subjektov.

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta v zvezi z izvedbenimi pooblastili iz člena 11(4), člena 21(9), člena 25(8), člena 35(10) in člena 35(11) te uredbe in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.